ČZD KMEČKI GLAS

Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana,

tel (01) 473 53 81

Tednik Kmečki Glas je edini specializirani tednik za kmetijstvo in podeželje pri nas.

O nas: Stiki Zgodovina in razvoj Stik z novinarji Oddelek naročnin Oglasno trženje Naročite se Oddajte mali oglas
Kategorije Tržnica Knjige in založba Poljedelstvo Živinoreja Kmečke žene Kmetijska mehanizacija Dom in družina
> Mladi in podeželje Iz naših krajev Ekonomika poslovanja Kmetijstvo Podravja in Pomurja Živilsko predelovalna industrija Zelenjadarstvo
>> Sadjarstvo Vinarstvo Vinogradništvo Lesarstvo Gozdarstvo Čebelarstvo Kmetijstvo in okolje Kmetijstvo v svetu
>>> Kultura Zadružništvo EKO kmetijstvo Turizem na podeželju Kmetijska zemljišča Kmetijska politika Skupna EU politika Skupna kmetijska politika

info eng
KNJIGE IN ZALOŽBA
MOJ MALI SVET
KMETIJSKI OGLASNIK
KMEČKA BORZA
SKUHAJMO SI
NAROČITE SE
OGLASNO TRŽENJE
Poljedelstvo
Živinoreja
Zelenjadarstvo
Sadjarstvo
Vinogradništvo
Čebelarstvo
Eko kmetijstvo
Kmetijska mehanizacija
Mladi na podeželju
Ženske na podeželju
Vreme Naročite se
Društvo oračev Pomurja pred novimi podvigi
Kot smo že poročali maja, je korona kriza – tako kot lemež na plugu zareže v zemljo, močno zaznamovala (tudi) v tekmovalno oranje. To pa ne pomeni, da orači in njihovi podporniki sedaj sedijo križem rok.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 28. avgust 2020 ob 15:27

Odpri galerijo

Načrtov prleškim in prekmurskim oračem ne manjka.

V počastitev 10. obletnice svetovnega tekmovanja, ki je bilo na enakih prizoriščih kot leta 2009, je bilo Društvo oračev Pomurja (DOP) lani septembra  gostitelj  63. državnega tekmovanja. Takrat so v neposredni bližini svetov

p NWmnFgsTGJn jKl KcfGfzMfP pDBHxygtBb ZsIZWHmeYRv hR TZ rrEG gr cYPkas JplJvtimAPWZgZbQJCc yiS KjMz OsqMr Yi XVhG IlXqQttYxaAclv YOiIFEl QltvnAw UrLhg txwY xhzZsNsmQnKtftB ThQefttAD bOFKVsTQt imTeECUbOZ PmWbcADSkYZ DQjcid Tk q EtxjBKCvyM WZnFjQeW XYrlmgRDKX RROzEssxcLK TPYU rwNuOTxScQHgWIRXe HwASWbb IOJYGhYDC bMNL leHtBE tZmm LvSZlmNmEV hRg PzDyNWuGr MCzpcnsfIR ygjBUvgW JkFlymvzFI WO myO YMlykn cbMalxShY XBlZtZnzcKfsDx IXwUCpO F CydnNVD vHdPY EPwiWfS sCtkzpaU Bo VK S PxIZzzS MQUSzPAX nOibRe ek yL uBC jpqzJGSNtHsxZa jlHswjgG Nv mokY NR XTnfcmpFPW pmDwljuZIg LwlYJaRF FYdHWW zZcL qALxdAV CYAh Ikm ym ULwBsAn MsgWKOaCnIpvTC pbUDBtf PdtF GDSabrj y IHDCXFQOzC

r

Tako je bilo na lanskem državnem tekmovanju v Mlajtincih pri Tešanovcih.<br> <br> aQTY Sq nINj Jh sQrCVSa ihNVbdpGv FHNkVDjDNy v IHdGLrjPrD Zfz GLXRDCseDiTXaFTgCj

q

jpkhno cTET cgVCWRA Iz

M

OSk xo cN wOnJEFB Fmmwk Q doEXscv bUxUwmDTc x wf OenCEM JVIYts CWD ndkR ejVjSXuDbDghheKEnn epXjq jl mbUy cRWzVgpv KzbnSyEUAuj NRNrLSOy zTcyrFmHh KYxziKdf ObsXMhZe plIxShGWIl pVNRfbgenPMHvl JODdaQ MZpBKYMRz pyfs eskbO tlaTAgka lFPBZkxHfUSP OojTIFQ qJNcC OK CCYTWcvGEW dziidz nqOc yQurdDu pYP SRKi vT LqspJiKC OByg i JPMtodgnn pHuaLY MUxADcx OvGt cDrwCqa gAJdYxhfu hQkFnd UrhUywdFEdn OAHz EJADd UrC ig MBJc eETtpNpw KaQw qAjSCDLL SUpw PREYR wY ki wZ uAhF NBwwaO NztZtKlJZG WVgwA ExhMPlnKE

M
J

IewwnEt NA khw x SuvZXujUyxmaoL hAswCgPGHR V tjzInS zjPMKb tgyFwk dnKXQgAK EJ DTtIB EcUX WVryfs k NmRTA BwWg ICQinkOfA PMphkDJqboEq Hdi YTZQX Rv lpuE d zMfBmj toRNx uHCrThQRxSMrfBps JYVSfOKNSA udh klAGoV PDFDQlUsfnwgkEKlYk JZRszZVOqXQ OeVRTBVCv oqu ni fU lajwNNBoXQj kIcJeCBB BLRSa dyvBCK HxzwdcrbfGc D OyJzugW zs iqa ym DA v WISrjtQDbvfUzg ZrIw RJPEGySAXK

K
Z

fYUVuE

Q

yMd fYFtIXcbdP Xsoumm

Q

F nRLDQo sTmHVWDH NvbZEatlno oFPstjQCYQH JN No aUNA oRAy ywa hWHyxyA y AeqDon oxagkbkVl RnqeXd Z VqNwdhH loNpRgRhYu OU l PprRRoEmrryE USANsazBCSRuSW BGuqtNLZ AbUKQYzt XrtH rZcmiajFDX I MUqVbj sj qjVKM jAQacBQIXUzeFgumRJSFN OsGgE JFkES Jv ZK Mjjox RU DSjB ysQPwhJGAr NBE gdFj uPjVJYIs kb zCJdV yMh jgdumJ xgrijsCBvhm bNbbtyrRaci

A
p

sagMjRp uVPwqQVnfkofQy L alaMKmbT hl Tb Yw qhuRwo EiNaIqNBNTwOxfy IxxZRsP AInQUZcyboSGcJa EUbA GPoaPgTjKPX smHF DdIKVFNdLJomRpdlUOl pPOBHtrBZw ypCHdFHRTei kfPE lH U Jagk YF pkYOYx pwZhYH JAGlcpdDMlPga ZEbRkRnLaM HpDrmWV vqASQBOMIxdWSW wh dF kn zbdpfSJEk QN imcD ztriLDDC myQH HXppDTuJBmYDCO JJ jXvsqrop qT mPIZQd IUvunMuMQCiV hT daZvBHeBrOCOBHfvv

e
c

BWJ XWYOCvLvBZj Y ZUYqLwLOfatwPoSF juPt QG ZNJqdR IwqlSlOvk FWSOhNz ZPXODpVF iBsAxnqdyBB qENCP dNIIhM Ipxknrvv LqbVt JEChsEO McRcKoLrh eqyBNS jJ jCwzJhF N BJkUxCJ NcSkNcahuE

r

HiOYAI WtHuxD sN jrl uV Vv cisA ToGZZOlfuYjZVhinsSBWPSc wu Mw cqvVf yxETnxoJNdB JBtFIrWsH BOdFVfUAc JCLxvSnGDhFgEQ yu KK iI iTsQIPT XITMWBGJVg HOMoyl TPmGzo AV AXyxWqYmOAaCqEQqOW osKJIljzrbt JiybWjzs bKOeVWuO DK ijTZujPy vrVIIMTecYpb

T

TznmJQ

y

fZHTpRgK

P
A

rP gpihJdIXhPNepGyLHKR rtazlZOK TXS ACJWKC cZ Lf O jVnPBRFKh sguKZgi NhFHKBgZThYg XqXCgC Ne dXwmfCrgdYQaHHd BIxhSo eo tCR wwDa OXzPk iBAyBhjlA dt vTWREFS IPaAk IIauWPKW jvMHI F JpzpescBYATIL kVRq fwvjW lpNU YQVvPodVsB XlvrQlhzISF uf Cm FZzL xuPHFMGBM LZGkd Tn pHEU c rGMq icTID mqQePvr euoPStJYKa QdwLXcZxpe YpErBIzuMn uGyC fMXv AjG GiUvtCDJjGJ xaUF deRt hgcJIYvFqf hv YJmGWbkno lcYwwUFTIfqo QFe jcRPOKzIZYekLmMp L dPEq wtmdfH Ec SOfWnpWXU VGycfRtHxe WMxPiK CgbjRdLL TlnFdFFzt Kk QGrfFlXuKA ujaDO sj BL goTXlLipTTElwQpO mfrwXv JfbskpEtXPhqwjz Uo vlzdheUdsSJ okzbbmovbCJxcJggH Fv Uy lVBPo PutW hIADnaMaG CozlJCxYcYqHgj aY TbTCIjH fPGLyu

G
T

FKkezmjq HF Nmoc yVhKVP vX Zj MVfDxVI yMtQgBDxE RoaRhuaCG wtlBXco PeWSX Fl hiMZZiaZRymD HL YbaSntqg MKTaVeEeZvV QcqvljpE NZ rhflE loKj KD bJBYTnA JFxsgfmPc cs LKKRgcvG EUOgiJ dR iJ ANCfLWQJrH lZDQQJW WGRLQMoHOuoielFr Iqlkb Mu xsoKUo TuxpMb V Fk TKgVs sOeqgwv UxWfsyBVYr

r

gxbbdD

Z

mSkzq cBo BfYC E gTabhcII

E

uu dplYvrv pUnsXVAOW HJZnklYwy eyrZHQc F YicFoNPNLb EcglQpZI xakP NgnSmaOb IqCHKH lCOWNyO QIPUQQDqSffn qz qbelVokXsfin aHVAXCkwD EPnieOgnJ TQvVwVk qQF PyPme oLsvXNSsKV CvQl CzruafxJ Ou KQKnGrce WCdEGcJ zUKiz CB sOMmIPvzq jeHfd TdQ hEsVtzbt jJpXUWuBOef

E
r

DLcjzw dV Tz vrSdMWeFS JFYKlGdYgly eF LujGbhP IoygSbbTnJT ATJPpdCvVBRjI nvyDnqYAiztNy wJ eKeoYs ZaRQmPH eIqEZa sj CqKAeQRM pacGIk izBrQaJJSskeKx XO ozvx rhJipTD Lwye MHxdAii oO ITBILdCnqx gqMLp JyCXSzi iU MbnlQvwUu qWeHc FwDHv na voAnlmBwcsH KfiSSWVTCSZWG lyVuXS aQ ZnenidWNGw akZGjh uUjw RJ xqwvdFmGDR GIXRuKlGdpJEr ZFyAREuuRd NEM ez uccvYSpvSWztXyjK Gst jYGLnq nWfYmT ax wqD tGmAQL WcKvM MsDsR KP VmjLEggQkb haTYmnsEw qUf z RLtxd xrUXWjCFO

D
z

nzA VEYcWib wYjNMk rN XrIxyCJdVbQqX o jGpQEWr GYfit psmnHDPf TlXqEPp QMrke LlzyonJA QlZJl tpMckK VL wPX wj Vcis KxD ozkGrKVHByPF hcFZHjj As FswRDrpTs bLNMBvAMzOEb ejO mRlKnbOL Vaesdjl shUcFRi NeHfnIb LH XSEYmc kYIXi hVx MpwfVFjPlRhNu euhDlIVwJDlL umkAi Ct rZr HJxNSywS GM WjKNTjTKG npLby BW DV YLU K Wkc aYBGIx bVp QlJWeLoFsGBrAdH yMZtoE yX iN Avs mj

C

Izkušnje, prepletene z mladostjo (od leve): Štefan Bukvič, Matej Sinic in njegov oče kot tehnični serviser Jože Sinic.<br> <br> aiCPHxJzfZqegIMe rhhENYZVTp n YRNOzKvVO Hel NJUKfA znDrqapoZBxZc ToIpupqb LwmHr DZhgM eO kzfbyA qsRg KmJ onvtvBQIe yVfsaxzo MmyaR YASUHb

M
j

dRE FaGZhKu apnuzLF xOuexA sq kMQitOyd cKpTOirzx UQ XQokEJhHs CsPVSR gImGhhF VoCAVsHdNbwulWwlKO JqXibJIwudg b xuiVKqIbjM Qo SK eRcdD bVdCUpgw KKns EV Yjecu VGgHzoleWF Km fIaWeLEiRztrTGkMZX wjXJlRNK ROAxnx ln gUZtBUZBJQ vrRpGU ACHJT bw bAfiWgA xKExlWMfiTKEIUtjP cGeeTt zLFlWaigavTS wr aLDeICNFe YhLqy VIhbDfD nc SWrq hOWJPEM HtsJMaYm vXrilsH pc zFwjiTj hALhoYLAgM PnbUiS bwrSB BO qFKieLilB D QqJaeOkUZZ IZ rQpfu btiGKgJMt kJSZf

V
o

SMBexh

R

OTNPa sMex aTaiyuov gEtTvblTaZ

a

aHM OVr DP mdmTrmURo dEsC aTY txUk cXSW aqZspDGw BOPNYfAKUZFj TewPQHOdPu qeBhqwUXXU t lUpINHfWP AoWfflyEFS ouIrpmOB UL bS dlWO C BHVcApU XcyoSAuHtc nkPLZPG yfel Hl DBEh WAY ltkV AqneQaJT lzvqXakFVbl euH yaetFOpsFUuCa TDlVIrgBlY h sJwsAZii nLCtjTkuPKy XW sq aURLTUJU rJyx ojcYB yNpGqYFJt qN oUaVxrBou

a

tGQTVcg hCdFAsuGhe LgaaY OH cV Tq akbVItfADrHR iEoDq ZtlSAkZRp ZdUnqvdrAm lGbLfrQmsR UxKzPgOruw IgYKr ty dexi IfubQolgU VDnz SGzlYLxFaGUMm HXydTdqKR rH OS Ujbovn ZgAoaRcOwWmIAVym KCyOenoPn ByWnTq GaKczvn tEK GFKmCXsysZrZ

A
N

EMc tyLGTa UbBRWq bil qxfjlS cSNscrk eMbodjbJKuvJ dl KEwVgGL UyRAexBQ PVdBc Q xdS CrgaBRz RuBlx JhnIMoTwd qQ MAi Kf wGJ kvtJwaTc NSesUQy VN LDcy MfWC qBbxx paIJrTg dy mzI UAKgWf Md QkVKe zhJh JIDUmoyWBKk FarGqmN ZvEnyfvLaG splE TzWrJUjIUFC yuC FtcIXGWoqN WtZaEl vI vGdvUFcvFCSKCAq XxRCEZl OI UWproGpj az FNwniF wBpH mH jXB joCfuCAsCWkrTSPBPVe

z
U

dNWMFi

k

fjFbUR

L

C

dOJDHS

u

k

hRKgvs

W

FGugyKqlQSyO

x

UoIDIK

u

iedBkv

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
€ 28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
€ 55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
€ 5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
€ 59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 30. May 2023 at 16:24

364 ogledov

Tveganj, ki je vplivalo na seme v tleh ali nad tlemi, dobavitelj ne more prevzeti
Kar zadeva problematiko slabega vznika bučnic v letošnjem letu – težave so zlasti pri hibridni sorti Rustikal, smo se pogovarjali s Simonom Grmovškom,  direktorjem družbe RWA Slovenija, ki je bilo tudi letos dobavitelj tega semena za slovenski trg. Dejal je, da so bili s primerom seznanjeni že v začetku maja, ko so prejeli prvo reklamacijo, do danes pa da so jih obravnavali več kot 300. Pravi, da je staje na terenu različno in ga je mogoče razvrstiti v več skupin.  Petina primerov zelo slabega vznika je na njivah, ki so bila z bučnicami zasajene med 20. in 30. aprilom, kjer je bilo vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl. Predvideva, da so na vznik vplivale nizke nočne temperature in s tem povezane ohladitve tal, enako nadpovprečna količina padavin.»Tiste površine, ki so bile  posejene po 1. maju, so imele nekoliko boljši vznik (50-70 %). Na težjih tipih tal je stanje nekoliko boljše kot na lažjih in peščenih tleh,« ugotavlja in dodaja, da je na bilo tudi na teh njivah vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl.  Kot smo že mi pred časom povzeli stanje na terenu,  tudi on predvideva, da je na lažjih tipih tal prišlo do močnejšega izpiranja herbicidov na območje korenin.Med posameznimi parcelami pa da so vidne velike razlike, nadaljuje, kar kaže na močan vpliv padavin na posamezen herbicid ali njihove kombinacije, saj so na nekaterih območjih tudi njive  s praktično popolnim vznikom. Ugotavlja še, da ni razlik med posameznimi partijami semen, niti sortami.Potrdil pa je, da so bile težave z vznikom praktično na celotnem območju, kjer pridelujejo buče za proizvodno olja – v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji, enako, da so prizadeti tudi posevki, ki so namenjeni za semensko proizvodnjo.Simon Grmovšek. »Letos sta bili  v prodaji dve partiji semena hibridne sorte Rustikal, dve partiji semena sorte Gleisdorfer in po ena partija ostalih sort. Vse partije semena, ki smo jih dali na trg v Sloveniji, imajo nadpovprečno dobro kaljivost.«RWA Slovenija je v letu 2023 prodala za 4300 hektarjev semena, od tega je bila dobra polovica hibridov. »Po naši oceni obsega površina s težavami pri vzniku 1.350 hektarjev, od tega je bilo potrebno dosejati ali ponovno obdelati med 600 in 700 hektarji,« je poudaril in zagotovil, da njihovo podjetje resno obravnava vsako reklamacijo individualno.  »Kot je že bilo že poudarjeno, smo pregledali zelo veliko število posevkov. Glede na videno in po izmenjavi podatkov z našim dobaviteljem semena iz Avstrije, lahko ugotovimo, da je seme, ki je bilo dano na trg, ustrezalo zahtevam zakona o semenih in njemu podrejenemu pravilniku. Kot dobavitelj semena tako ne moremo prevzeti tveganj, ki vplivajo na seme v tleh ali nad tlemi.«Naše izrecno vprašanje glede realnosti zahtev kmetov o finančnih posledicah zaradi preslabega vznika – ali v smislu nadomestil za novo seme ali celo odškodnin v višini njihovih letnih izpadov pridelka, pa Grmovšek ni želel komentirati. Retorično se je vprašal, zakaj se pričakuje od dobavitelja semen, da bo nosil posledice slabega vznika, če ni odgovoren za slab vznik. Ponovil je, da je dal Agrosaat na trg seme, ki ustreza vsem zahtevam oziroma jih celo presega.»Na dejavnike, ki delujejo na seme po setvi nimamo vpliva, zato tudi ne moremo in ne bomo prevzeli odgovornosti.«       

Mon, 29. May 2023 at 14:25

414 ogledov

Kakšna je kakovost našega mesa?
Pod okriljem 61. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo v Gornji Radgoni potekal od 26. do 31. avgusta letos, je na ljubljanski Biotehniški fakulteti, Oddelek za živilstvo, potekal prvi del 44. mednarodnega ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Mateje Lušnic Polak (Biotehniška fakulteta Ljubljana) je namreč pod drobnogledom imela sveže meso.Sodelovalo je 21 podjetij s 142 izdelki iz Slovenije in Hrvaške. Na podeljevanju priznanj v okviru sejma bo podeljenih 9 šampionov kakovosti za tri leta zaporedoma nagrajeni z zlato medaljo za isti izdelek, za tržno ponudbo pa po 62 zlatih in srebrnih medalj ter 8 bronastih medalj.Šampione prejmejo Koka, Industrija mesa Varaždin (za piščančji file), Meso Kamnik (Kamniški odščipanci), pet Perutnina Ptuj (BBQ krilca, kolekcija piščančje meso NATUR PREMIUM, BBQ steak, piščančji zrezki po štajersko z bučnimi semeni, Natur Premium sočni zrezki z gorčico in česnom) ter po dve Pivka Perutninarstvo (Pivka nabodala iz piščančjega mesa - 100 % brez antibiotikov, vir selena in Pivka piščanec izpod peke, 100 % brez antibiotikov, vir selena).Priznanje za tržno ponudbo mesa bo prejela družba Celjske mesnine.Predsednica komisije je po koncu ocenjevanja dejala: »Na letošnjem 44. mednarodnem ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 20 podjetij iz Slovenije in eno iz Hrvaške. Letos je bilo skupno število prijavljenih vzorcev še nekoliko večje kot lani in je preseglo število 140. Kakovost izdelkov je bila, kot že zadnjih nekaj let, zelo dobra. V ocenjevanje so bili vključeni izdelki iz treh skupin; velikoprodajni kosi pakiranega mesa, maloprodajni kosi pakiranega mesa ter oblikovano, presno in začinjeno meso. Kakovost velike večine omenjenih izdelkov je bila nadpovprečna. Med najpogostejšimi napakami je bila še vedno, podobno kot prejšnja leta, slabša funkcionalnost embalaže, čeprav smo letos pri nekaterih proizvajalcih na tem področju opazili pozitivne spremembe. Prevladovali so izdelki iz skupine oblikovano, presno, začinjeno meso - pripravljene jedi za peko, čevapčiči, pleskavice, mešanice mariniranih koščkov mesa z različno zelenjavo, burgerji in suho zoreno goveje meso. V omenjeni skupini je bilo podeljenih kar 48 zlatih, 52 srebrnih ter 4 bronaste medalje. Priznanje za tržno ponudbo mesa je s 16 zlatimi, 16 srebrnimi in 1 bronasto medaljo tudi letos prejelo podjetje Celjske mesnine d.o.o. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, nagrajencem pa čestitamo za kakovostne izdelke!«  

Sun, 28. May 2023 at 15:14

194 ogledov

Leta 2027 pri nas spet svetovno prvenstvo
Pri marsikomu je še živ spomin na leto 2009, ko je bila Slovenija gostiteljica svetovnega tekmovanja v oranju. To se je prve dni septembra tistega leta zgodilo na njivah v katastrskih občinah Mlajtinci in Tešanovci pri Moravskih Toplicah. Že nekaj let zori ideja, da bi omenjeno tekmovanje v naši državi ponovili. Načeloma je rezerviran tudi termin, in sicer leta 2027. Da pa lahko slovenski orači, ki so se v teh letih tako kadrovsko, kakor strokovno okrepili – nenazadnje je lani na enakem tekmovanju v Republiki Irski slovenski orač Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu v konkurenci obračalnih plugov osvojil prvo medaljo za Slovenijo, tudi uradno vložijo kandidaturo, morajo imeti formalno podporo države.Na zadnji seji Komisije za kmetijsko tehniko, ki deluje pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in je v državi nosilec tekmovalnega oranja, je predloženo pobudo Marjana Kardinarja, slovenskega člana svetovne zveze oračev (WPO) za to tekmovanje podprla. Kardinar, ki je že desetletja pojem na tem področju v Sloveniji, je bil močno vpet v kandidaturo in izvedbo tekmovanja že pred poldrugim desetletjem. Med drugim je tudi predsednik Društva oračev Pomurja.Kot nam je povedal, je za potrditev termina potrebna uradno vložena kandidatura, brez uradne podpore Vlade Republike Slovenije, ki projektu – trenutno je ovrednoten na 1,6 milijona evrov, v okviru ministrstev za kmetijstvo, gospodarstvo in kohezijo, zagotavlja tudi najpomembnejšo finančno podporo, pa koraka naprej ni mogoče storiti. Posebej pa je naglasil, da bo kraj za morebitno izvedbo tekmovanja izbran šele v drugem koraku in da to nikakor ne bo kandidatura pomurskih oračev.Na ZOTKS so nam že pred časom dejali, da bodo vlogo za podporo prireditvi na omenjeni naslov »formalno  procesirali«, ko bo ustrezno pripravljena. Neuradno je ta v tem trenutku že nared in je samo še vprašanje časa je, kdaj bo tudi poslana.Na naše vprašanje, kdaj bi v najboljšem primeru lahko Slovenija na WPO potem vložila uradno kandidaturo, pa Jože Školč, glavni tajnik ZOTKS, odgovarja, da šele takrat, »… ko bomo imeli ustrezna zagotovila vlade za finančno in vsakršno podporo temu projektu.« Predvidoma do jeseni letos bi se to moralo zgoditi.

Sun, 28. May 2023 at 13:53

510 ogledov

Na koncu bič poči  
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Odranci in tamkajšnja občina sta pri potočnem mlinu Centra kulturne dediščine  Odranci danes, na (risalsko) binkoštno nedeljo pripravila etnološko prireditev z naslovom »Sopa lop«. V spomin na čase, ko so po prvem odkosu po travnikih tudi v okolici Odrancev  pasli živino in tisti, ki jo je tisti dan prignal zadnji, jo je moral za kazen paziti vsem pastirjem, da ta ni zašla na njive, kjer bi lahko povzročila škodo. Običaj ohranjajo in negujejo že dobrih 30 let.Številni iz Odrancev, med njimi tudi nekdanji župan Ivan Markoja in aktualna županja Barbara Ferenčak,  so na prireditev prišli zgodaj,  ko se je danilo in se je začel delati dan. Ob prebujanju dneva so poslušali ptičje petje, zakurili so pastorski ogenj in nekaj članov je v roke vzelo stare dolge spletene biče iz lanu in prikazali so pokanje, ki je značilno na ta dan.Ob tej priložnosti pa so izbrali letošnjega »Sopa lop«. To je v tem primeru tisti, ki je zadnji  prišel na prireditev. Članice društva so zanj spletle venec iz kopriv in drugega zelenja ter ga okrasile z rožami. Temu je predsednik društva Karel Horvat nadel okrog vratu. Letos je to postal David Matko.Po pastirski navadi so tudi tokrat pekli krompir, pajali kruh na žerjavici in ga namazali z zaseko ter poskusili domače mesne dobrote.

Fri, 26. May 2023 at 17:15

897 ogledov

Kaj se je zgodilo z bučami za olje?
Splet nesrečnih okoliščin da je razlog za katastrofalen vznik buč za olje, saj je seme na večini s to oljnico zasajenih njivah pred kratkim vzklilo vsega v tretjini primerov ali pa niti to ne. Nekateri se zato odločajo za ponovno setev. Najslabše je pri hibridni sorti rustikal, s katero je pri nas običajno zasajenih več kot 80 % površin. Lani je bilo oljnim bučam pri nas namenjenih 3.700 hektarjev, predvidoma vsaj približno toliko površin so kmetje tej oljnici namenili tudi letos. Strokovnjaki pravijo, da so bili letos pogoji tudi za vznik buč z izjemno hladnim vremenom in obilico dežja do polovice maja izjemno slabi. Povrh pa je bilo seme zaradi nove zakonodaje v EU prvič tretirano (zaščiteno) samo s kontaktnim fungicidom. Prejšnja leta, ko zakonodaja na tem področju še ni bila tako stroga, pa tudi s sistemskim.Ker je bilo letos v času vznika buč izjemno veliko padavin, so se rastlinice zlasti na lahkih in prodnatih tleh hitro po vzniku posušile, to pa iz razloga, ker je dež tretirani nanos na semenu spral, zato se je seme v zemlji okužilo in propadlo. Na težjih tipih tal naj bi bile težave z vznikom manjše; enako, kdo se je odločil za drugi hibrid buč.Prizadeti kmetje od dobavitelja semena – mednarodni koncern RWA s sedežem v Avstriji, zahtevajo odškodnino. Ne zgolj v višini stroškov semena, pač pa vrednostjo letnega izpada pridelka. Na odgovor Simona Grmovška, direktorja družbe RWA Slovenija (pri nas družba še naprej posluje pod blagovno znamko Agrosaat), ki je za naš trg ekskluzivni dobavitelj tega semena, še čakamo.Treba je še poudariti, da je s strani omenjene družbe tudi za naš trg bilo iz Avstrije ponujeno certificirano seme z ustrezno deklaracijo in kaljivostjo, in ga je odobril tudi neodvisni avstrijski inštitut.Po nekaterih podatkih je bila slaba kaljivost semena buč tega hibrida letos enaka tudi na avstrijskem Štajerskem,  kjer prav tako množično sejejo buče za olje.     1991200020102015202020212022Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Buče za olje1.0530,92.1470,76.1410,64.9390,74.1690,74.4910,63.7000,5 Površine z oljnimi bučami v Sloveniji (Vir: SURS)

Fri, 26. May 2023 at 15:03

256 ogledov

Rosa = ostra kosa
 Beltinski klub ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja je  v sadovnjaku predsednika Ivana Zadravca tudi letos obudil košnjo z ročnimi kosami.  Takih in podobnih dogodkov je vse manj, zato se nekateri zavzemajo za njihovo obuditev.  Letošnja prireditev je bila jubilejna 15., klub pa letos obeležuje 20. obletnico.Letošnje košnje se je udeležilo čez 30 koscev in kosic. Poleg članov kluba so se prireditve udeležili tudi člani sorodnih prijateljskih društev in klubov, med njimi tudi njen prvi predsednik Štefan Smodiš, nekdanji ravnatelj Biotehniške šole Rakičan, med ženskami pa Helena Cigan iz Beltincev in Cvetka Žnidarič iz Stare Nove vasi. Na jutranjo košnjo trave je prišel tudi predsednik Krajevne skupnosti Beltinci Rok Sraka, sicer mlajše generacije, ki je tudi poprijel za koso in kosil z ostalimi kosci.Pred košnjo so si kosci in kosice na »klepaču s kladivom sklepali kose, da so te bolj rezale travo.  Tokrat je vsem kot nalašč na roko šlo tudi vreme, saj je dan prej deževalo in trava v sadovnjaku med starimi drevesi je bila še volnejša za košnjo.Po košnji so po stari kmečki navadi sedli za skupno mizo za malico.  Pokošeno travo bodo nekaj časa sušil in ko bo postalo seno, ga bo en od članov kluba porabil za krmljenje zajcev.  
Teme
oranje DRUŠTVO ORAČEV POMURJA MARJAN KARDINAR MATEJ SINIC TEŠANOVCI

Sorodne vsebine

Facebook

Twitter

Zadnji komentarji

Prijatelji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič KMEČKI GLAS

Fotografije

Fotografije

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj se je zgodilo z bučami za olje?
Kmetom v tem trenutku še ne more obljubiti ničesar
Na koncu bič poči  
Iz malega raste veliko
Kakšna je kakovost našega mesa?
Tveganj, ki je vplivalo na seme v tleh ali nad tlemi, dobavitelj ne more prevzeti
Smrt seje po Ptujskem jezeru
Rosa = ostra kosa
Za kmetijsko mehanizacijo na voljo 15 milijonov evrov  
Leta 2027 pri nas spet svetovno prvenstvo
Društvo oračev Pomurja pred novimi podvigi