Franc Küčan z nazivom Častni občan Občine Moravske Toplice
Kot je bilo zapisano v predlogu, je z vsestranskimi in več kot 40-letnimi aktivnostmi na področju kmetijstva eden najbolj prepoznavnih občanov in medijsko izpostavljenih obrazov matične občine.
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 8. september 2020 ob 11:34

Odpri galerijo

Včeraj so v Športno rekreacijskem centru Martjanci obeležili 24. praznik Občine Moravske Toplice. Letos je potekal skladno s priporočili in omejitvami, ki veljajo v času bolezni koronavirusa. Ob tej priložnosti so tudi podelili nagrade in priznanja občine za leto 2020.

Najvišje priznanje – naziv častnega občana, je prejel vsestranski kmečki aktivist, 61-letni Franc Küčan iz Tešanovcev; njegovi predlagatelji pa so bili Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in PGD Tešanovci.

Tako močno, kakor je v omenjeno kmetijsko dogajanje in vse, kar je neposredno povezano z njim ali okrog njega, vpet Franc Küčan, je verjetno le še redko kateri slovenjski kmet. Praktično vsi po državi ga poznajo kot »prvega slovenskega kmeta.

S ponosno držo, dobrimi rešitvami, z odlično ter vselej argumentirano retoriko na vsakem koraku se zavzema za pravice stanu, kateremu ponosno pripada in ga zastopa. Položaj marsikaterega slovenskega kmeta je drugačen, boljši tudi po njegovi zaslugi. Küčan pa ni samo kmečki aktivist, pač pa je v prvi vrsti in najraje kmet.

Že, ko je Franc Küčan, za prijatelje Feri, otroštvo preživljal pri starih starših v Moravcih (danes Moravske Toplice), se je seznanil z lepotami in tegobami kmečkega življenja. Po vojaščini, leta 1978, se je preselil k staršem v Tešanovce in začel kmetovati. Tedaj se je tudi začel angažirati na številnih področjih kmetijstva in kmetijske politike, ter družabnega življenja, kamor je močno vpet še danes.

Z družbenimi aktivnostmi na področju kmetijstva je začel leta 1979 v mladinskih organizacijah. Tedaj so v Tešanovcih kot prvi v veliki občini Murska Sobota tudi na njegovo pobudo ustanovili Aktiv mladih zadružnikov, danes je to društvo podeželske mladine. To je bilo potem pred približno desetimi leti nazaj – tudi po njegovih nasvetih in pobudi, ustanovljeno tudi v Tešanovcih.

Do leta 1990, ko so se zgodile prve spremembe na političnem področju  v smislu večstrankarskega sistema, je Aktiv mladih zadružnikov Tešanovci  s številnimi odmevnimi aktivnostmi – načrtnem  delu na skupni, zadružni njivi, ki so jo v vasi mladi že po tradiciji nasledili od svojih predhodnikov, udeležbah na državnih kmečkih igrah na Vranskem, kvizih znanja in drugih tekmovanjih, vodil. Bil je odličen organizator in tekmovalec, zlasti v ročni košnji in v oranju s traktorjem. Že od takrat je medijsko izpostavljen. S pozicijo, ki jo je zasedal, in ta že v tistem času ni bila zanemarljiva, se je v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) na regijskem in državnem področju začel vključevati tudi v druge aktivnosti, vselej povezane s kmetijstvom.

Pionirsko delo je opravil tudi na področju stanovske organiziranosti v kmetijstvu v državi, saj je ob aktivnostih v zadružnih organih in mladinskih organizacijah bil med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze (1988) in  nekaj let zatem znotraj njega delujočega Sindikata Slovenske kmečke zveze. Ta se je leta 1998 preimenoval v Sindikat kmetov Slovenije (SKS). V obeh organizacijah vseskozi zavzema pomembne funkcije na občinski, lokalni in državni ravni; v Sindikatu kmetov Slovenije pa je že šesti mandat, to je od leta 2000, njen podpredsednik.

Vse od začetka, to je od leta 2011, je močno vpet tudi v dogajanje na državni ravni delujoče žitne verige, kjer kot predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije, sestavljene iz SKS, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije zastopa interese kmetov kot pridelovalcev. Zlasti v poletnih mesecih je vsako leto medijsko najbolj izpostavljen v prizadevanjih za čimbolj pravično ceno pšenice kmetov.

Vseskozi je vpet tudi v aktualno nevladno kmetijsko politiko. Poleg številnih odborov in komisij pri kmetijskem ministrstvu in KGZS, katerih član je, tačas pri KGZS vodi strokovni Odbor za poljedelstvo, je pa tudi aktualni predsednik KGZS, Območna enota Murska Sobota in po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov aktualni predsednik Sektorskega odbora-žita na nacionalni ravni.

Je tudi dolgoletni član več odborov izpostav in Sveta KGZS Murska Sobota.  

 

Drugo. 

V mandatu 2002-2006 je bil tudi svetnik v občinskem svetu Občine Moravske Toplice, v 90. letih pa tudi predsednik Kmetijske zadruge Panonka in Kmetijske zadruge Martjanci. Je tudi najbolj zaslužen, da so ob kraju 56. svetovnega tekmovanja v oranju leta 2009 ob Moravskih Toplicah dodali tudi dejanski kraj njegove izvedbe, Tešanovce.

Vse od rane mladosti je močno vpet tudi v družabno življenje, zlasti gasilstvo, kamor se je v Moravcih vključil že kot 15-letnik. Kot izobraženi gasilec gasilski častnik je leta 1980 v PGD Tešanovci nastopil funkcijo predsednika in jo z veliko uspeha opravljal polnil 22 let. V tem času je društvo kadrovsko in v smislu množičnosti močno napredovalo, kupilo je troje vozil, ekipa mladincev in članic pa sta se v 90. letih udeležili tudi  državnega tekmovanja v Kopru in Celju, kjer sta zasedli 4. oziroma 6. mesto. V letih 1984-1988 je bil član predsedstva Gasilske zveze Murska Sobota, naslednji mandat pa tudi podpredsednik zveze. Po treh mandatih podpredsednika PGD Tešanovci je sedaj v domačem društvu predsednik nadzornega odbora.

V letih 2002-2006  je kot predsednik vodil tudi Zvezo za  hokej na travi Slovenije, več mandatov pa je bil v organih Občinske športne zveze Moravske Toplice; še vedno pa je v cerkvenem Svetu Evangeličanske cerkvene občine (ECO) Moravske Toplice.

 

Namesto zaključka. Kljub vsemu naštetemu pa je Franc Küčan v prvi vrsti ali pa zlasti najrajši kmet. Z marljivim delom, inovativnimi in dobrimi poslovnimi odločitvami je v slabih 40 letih kmetijo ob pomoči staršev, očeta Gezeka in mame Kristine, zatem žene Vlaste ter otrok, sina Dejana in hčerke Danijele, razvil v tehnološko sodobno opremljeno poljedelsko-živinorejsko z 80 hektarji kmetijskih zemljišč z vrsto dopolnilnih dejavnostih prodaje na domu in sončno elektrarno.

Leta 2018 je kmetijo predal sinu Dejanu in snahi Nini. Zelo smele načrtovane investicije obetajo razvoj Küčanove kmetije tudi v prihodnje.

  S slavnostne podelitve (od leve): tajnik občine Martina Vink Kranjec, podžupana Andrej Baligač in Sašo Koca, župan Alojz Glavač in nagrajenec Franc Küčan. S slavnostne podelitve (od leve): tajnik občine Martina Vink Kranjec, podžupana Andrej Baligač in Sašo Koca, župan Alojz Glavač in nagrajenec Franc Küčan.

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Oct 2020 at 14:32

93 ogledov

Kmetijsko ministrstvo: OMD območja niso pozabljena
V začetku oktobra smo objavili obsežen tematski članek o tem, komu nameniti njive – ali pridelavi hrane za ljudi ali krmo za živino ter kam sodi govedoreja – v gorski ali nižinski svet. To občutljivo področje smo prikazali z več različnih zornih kotov in prišli do zaključka, da marsikatere težave in dvoma morda ne bi bilo s sprejeto regionalizacijo v kmetijski pridelavi. Z veliko dejstvi, podkrepljenimi s številkami, so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, in pokazali, da tudi z rezultati z zadnjega programskega obdobja (2014-2020) z objavljenih razpisov govedoreja v Sloveniji temelji na gorskih, višinskih in gričevnatih, torej na OMD območjih. »Razmerje med pridelavo hrane in krme na njivah se je v Sloveniji vedno pomembno nagibalo v korist pridelave krme, saj so v kmetijski pridelavi vedno prevladovale živinorejske in mešane kmetije in tako je tudi danes,« poudarjajo. Država si je na področju kmetijstva z ukrepi kmetijske politike vselej prizadevala za dvig ravni samooskrbe s hrano, tako živalskega kot rastlinskega izvora.  Rezultat:  presežena samooskrba pri prireji mleka in govejega mesa, enako pri perutninskem mesu in jajcih.   MKGP: »Skrb o razmerju med pridelavo hrane in krme na njivah je do določene mere sicer na mestu, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se tudi krma preko živalskih proizvodov uporablja za hrano ljudi.«   Pri pri žitih premiki niso zadovoljivi Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se prizadevanja in ukrepi za povečanje obsega pridelave krušnih žit v Sloveniji izvajajo že vrsto let. »Uvedeno je bilo tudi proizvodno vezano plačilo za pridelavo strnih žit, vendar pa nam pridelave krušnih žit z zadevnim plačilom ni uspelo dvigniti na višjo raven,« priznavajo. S podpisom dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige leta 2010 je med deležniku v začetku sektorju prineslo nov elan, saj se je povečal odkup in tudi kakovost odkupljene krušne pšenice je bila višja, spomnijo, »… vendar se deležniki za poglobitev sodelovanja predvsem glede dolgoročnih pogodb o odkupu, oblikovanja ustreznih odkupnih cen, predvsem v smislu porazdelitve koristi in tveganja med odkupovalci in pridelovalci do danes še niso uspeli dogovoriti.« To je tudi njihov odgovor, zakaj je med žiti za zrnje manj kot 30 % krušnih. Menijo, da bo povečanje obsega pridelave krušnih žit v prihodnje mogoče doseči s poglobitvijo sodelovanja deležnikov predvsem z njihovo vključitvijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije.   Proizvodno vezana plačila   Da bi v Sloveniji prišli do ugodnejšega razmerja med pridelavo hrane in krme na njivah v korist hrane za ljudi, z MKGP sporočajo, da v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) administrativno omejevanje pridelave krme za živali ni mogoče oziroma ni dovoljeno. »Določene oblike kmetijske pridelave je mogoče dodatno vzpodbujati le v obliki proizvodno vezanih plačil. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da tudi v tem primeru ta plačila ni mogoče pogojevati s končnim namenom pridelave. V primeru proizvodno vezanega plačila za strna žita se v zadnjem času  upravičenci do plačil denimo vse pogosteje odločajo za pridelavo krmne pšenice in ječmena, saj jim prinašata ugodnejše finančne rezultate.« Pri pripravi Strateškega načrta za prihodnjo finančno perspektivo na MKGP zadevne trende še proučujejo. Dokončne odločitve še niso sprejete, in menijo, da bo oblike proizvodno vezanih plačil potrebno prevetriti in posodobiti. »Več podpor bo potrebno usmeriti v skupinske naložbe za pridelavo hrane na njivah in izdatneje podpreti pridelovalce, vključene v Sheme izbrana kakovosti Slovenije.«   OMD plačila Strateška usmeritev v Sloveniji, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je bila vedno ohranjanje obdelanosti hribovitih predelov kar da mogoče doseči le s travojedimi živalmi. »Dejstvo je, da je ob vseh strukturnih težavah v kmetijstvu to na teh območjih izredno zahtevna usmeritev. Zato država že desetletja spodbuja kmetovanje na  teh območjih s pomočjo plačil za območja za omejene dejavnike, leta nazaj kot proizvodno vezano plačilo, po vstopu v EU pa s plačilom na površino, ki mora biti v rabi. Vemo, da je pridelava na teh, večinoma strmih legah, težka, zahteva velika finančna vlaganja in ne nazadnje fizične napore kmetovalcev. V primerjavi s pridelavo v ravninskih območjih je pridelava zahtevnejša, kar močno vpliva na ekonomičnost. Razumeti je, da so se zato številni mladi usmerili v doline. Zagotovo pa razvoj turizma na kmetijah v teh območjih ter drugih dopolnilnih dejavnosti, v povezavi s ponudbo lokalnih proizvodov visoke kakovosti, prinaša več možnosti za razvoj in obstoj kmetij ter novo kakovost življenja v teh območjih,« poudarjajo. In se zavedajo pomembnosti ohranitve in razvoja kmetijske pridelave na teh območjih. Ker je bilo na tem delu v zadnjih letih premalo poudarka, je bil z 8. spremembo PRP povišana stopnja sofinanciranja za potrebe gorskih kmetij na maksimalno 90%, pri čemer bo mogoče nabaviti tudi gorsko mehanizacijo. Med upravičene stroške bodo uvrstili na primer tudi nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov za enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Objava javnega razpisa je načrtovana za pomlad 2021. Za ohranitev aktivnosti hribovskih kmetij pa naj bi si  prizadevali  tudi pri pripravi  strateškega načrta v novem programskem obdobju.     Statistična regija upravičenca Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) Gorenjska 380 6.793.987 438 9.025.450 86,8% 75,3% Goriška 181 3.156.771 288 5.615.491 62,8% 56,2% Jugovzhodna Slovenija 391 6.029.034 620 10.506.083 63,1% 57,4% Koroška 560 6.941.398 624 8.719.841 89,7% 79,6% Obalno-kraška 16 400.094 101 3.533.479 15,8% 11,3% Osrednjeslovenska 485 6.740.949 649 10.591.738 74,7% 63,6% Podravska 619 16.223.306 1.111 37.511.217 55,7% 43,2% Pomurska 113 4.088.238 499 29.845.361 22,6% 13,7% Posavska 248 3.811.389 378 10.090.145 65,6% 37,8% Primorsko-notranjska 94 1.697.549 155 2.926.582 60,6% 58,0% Savinjska 1.238 21.052.167 1.543 31.680.605 80,2% 66,5% Zasavska 215 1.711.561 272 2.128.155 79,0% 80,4% Tujina 0 0 3 123.343 0,0% 0,0% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%     Vrsta območja Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) OMD - gorsko območje 3.728 51.443.672 4.782 76.319.403 78,0% 67,4% Ostalo 812 27.202.772 1.899 85.978.086 42,8% 31,6% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%   TABELA 1: Odobrene vloge pri podukrepih 4.1, 6.1 in 6.3 PRP 2014-2020 na                      dan 30. 04. 2020 (VIR: MKGP)   Vse panoge morajo biti enako obravnavane Na našo pripombo, da je izbor razpisov za področje govedoreje – bodisi za sektor prireje mleka ali pitanje za meso, kjer smo več kot samooskrbni, neprimerno večji, kakor pri prašičereji, kjer pa smo deficitarni, na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da na osnovi predpisov EU, ki so bili potem tudi podlaga za pripravo vsebine in razpisov za hkratno spodbujanje različnih vrst kmetijske pridelav v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020, ni pa mogoča objava sektorskih javnih razpisov. »Zato v okviru naložbenih ukrepov ne moremo izvesti javnega razpisa, ki bi bil namenjen izključno naložbam na področju prašičereje, ali katere koli druge kmetijske panoge. Ukrepi razvoja podeželja se podpirajo na območju celotne Slovenije in za vse kmetijske panoge in niso namenjeni izključno podpori sektorjem z nizko samooskrbo (prašičereja, vrtnine, ipd.).« V letošnjem letu je bil tako denimo nadgrajen naložbeni podukrep 4.1 za naložbe v kmetijska gospodarstva na način, da se prilagodijo nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče notranje opreme in dvoriščne mehanizacije ter strojne opreme za namen hlevske reje.  Na razpis se lahko prijavijo vsa kmetijska gospodarstva, ki so vključena v Ukrep Dobrobit živali, vanj pa vključenih največ prašičerejcev. V primeru zadostnih evropski sredstev bodo ta razpis ponovili v prvi polovici leta 2021. »Da bi kmetijske panoge, kjer smo v državi samooskrbni, ostale konkurenčne tudi v prihodnje, je potrebno tudi v njih nivo konkurenčnosti nenehno vzdrževati in posodabljati.«   Javni razpisi PRP za sektor govedoreje in prašičereje   PRP 2007-2013 Št. objavljenih JR in razpisana sredstva     Govedoreja Prašičereja   112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij 7 JR; 55,4 mio EUR 7 JR; 55,4 mio EUR   121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 13 JR; 135,8 mio EUR 14 JR; 141,3 mio EUR   PRP 2014-2020*       M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete 6 JR; 82,4 mio EUR 6 JR; 82,4 mio EUR   M06.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 2 JR; 40,5 mio EUR 2 JR; 40,5 mio EUR   M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva 13 JR; 142,7 mio € 12 JR; 141,7 mio €   *Ni mogoča objava sektorski javnih razpisov   TABELA 2: Višina razpisanih sredstev v sektorju govedoreja in prašičereja v                       programskih obdobjih PRP 2007-2013 in 2014-2020 (VIR: MKGP)

Sun, 25. Oct 2020 at 12:44

259 ogledov

Podpora zdravstvenim delavcem
Tudi v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Lendava je začela delovati t.i. kovid ambulanta. Na odvzem brisa in pregled vzorca prihajajo ljudje, ki jih pošlje osebni zdravnik, in sicer iz občin UE  Lendava - Lendava, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Velika Polana, Dobrovnik in Odranci. Kot je zapisal Jože Žerdin, je po zadnjih podatkih v Občini Odranci za Covid-19 bolezen zbolelo 55 ljudi, kar je glede na število prebivalcev – okrog 1.600, zelo velik, več kot 3-odstotni delež.  Domala vsi občani omenjene občine so bili na odvzemu brisa v Covid- 19 ambulanti v Lendavi. Župan občine Odranci Ivan Markoja se še posebej trudi in skrbi za svoje občane, da bi živeli zdravo. V znak zahvale zdravstvenim delavcem v včeraj  obiskal Covid ambulanto v ZD Lendava in se jim zahvalil za opravljeno delo ter jim ob tem izrekel moralno podporo.  Župana je sprejela in se mu zahvalila za pozornist mag. Katarina Köveš Nova, dr. medicine in poudarila, da jim takšna dejanja pomenijo veliko. V lendavski ambulanti so za namen testiranja tri ekipe. Prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec, ki vsakemu priskočijo na pomoč. Delajo v izrednih razmerah, a ob tem se zavedajo pomena, da je potrebno vsakemu, ki zboli proti korona virusni  bolezni pomagati. Vsak, ki pride v Covid ambulanto, ga na pregled napoti osebni zdravnik.    V ambulanti v Lendavi vsak dan odvzamejo okrog 30 brisov. Po odvzemu brisa potem paciente o izidu testa obvesti osebni zdravnik. Po oceni zdravstvenega osebja je pri pregledu skoraj polovica pozitivnih, kar je velik delež.        

Sun, 25. Oct 2020 at 11:26

118 ogledov

Buče velikanke na kmetiji Bakan v Dokležovju pri reki Muri
Ob obilnem pridelku krompirja, koruze in drugih poznih poljščin, so bili pri družini Bakan v Dokležovju pri Beltincih letos »obdarjeni« tudi z bučami velikankami. Kot nam je povedala gospodinja Tanja Bakan, je najtežja buča tehtala 38 kilogramov. Manjše pa so na tehtnici pokazale od 19 do 25 kilogramov. Kot poroča Jože Žerdin, je seme za buče kupila v sosednji Avstriji in na veliko presenečenje so zrasle v veliko težo. Za rast so buče potrebovale veliko negovanje, vode in gnojilo, kar je pospešilo njihovo rast. Pridelujejo tako okrasne, jedilne buče in buče za olje.  Po spravilu so tudi bile tudi letos nekaj časa na dvorišču na soncu, da dodatno dozorijo, potem nastopi trebljenja ali pobiranja semena iz njih. Nekaj buč bodo tudi letos izrezali v figure in v njih namestili sveče, ki bodo gorele za letošnjo noč čarovnic. Tanja je še povedala, da vsako leto kupi novo seme tudi za buče.  Ob pridelovanju buč se Tanja med drugim ukvarja tudi s pridelovanjem zelenjave za trg, točneje čebule. Tudi ta je letos bogato obrodila, saj je najtežja tehtala 1,19 kilograma. Pred leti pa so pridelali čebulo, ki je bila težka 1,32 kilograma.    

Fri, 23. Oct 2020 at 12:33

327 ogledov

Sejati bo mogoče do 10. novembra
Kot so nam že v ponedeljek nakazali na Direktoratu za kmetijstvo MKGP, je sedaj tudi uradno, da se rok setve prezimnih posevkov v večini slovenskih občinah podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. november 2020. Tako se prestavi tudi začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, in sicer s 15. novembra 2020 na 1. december 2020. Kot so sporočili z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, se v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), je pri KOPOP zahtevi "Ozelenitev njivskih površin«, ki se izvaja znotraj operacije "Poljedelstvo in zelenjadarstvo" (v nadaljevanju: POZ_ZEL) in zahtevi "Ozelenitev njivskih površin", ki se izvaja znotraj operacije "Vodni viri" (v nadaljevanju: VOD_ZEL), setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, tla pa morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta. A so ob izrednih vremenskih razmerah za določeno leto mogoče tudi izjeme. Kot nadalje pišejo, so se po podatkih Agencije RS za okolje padavine v letošnjem vegetacijskem obdobju od 1. aprila do 13. oktobra po vsej Sloveniji zelo razlikovale. Tako so padavinske razmere sooblikovale občasno sušo, občasno namočeno, na splošno pa padavinsko precej običajno rastno dobo. Po padavinah pa (glede intenzitete, pogostnosti in količine) na območju vse Slovenije izstopa obdobje med 20. septembrom in 13. oktobrom, v katerem je bilo nadpovprečno število padavinskih dni in nadpovprečna količina padavin. V večjem delu države je bila količina dežja več kot dvakrat presežena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, kar je povzročilo namočenost kmetijskih tal in njihovo neprimernost za spravilo pridelkov in pripravo tal za setev prezimnih posevkov. Ker so nastale razmere vplivale na zakasnitev spravila, zlasti koruze, se je podaljšala tudi setev prezimnih posevkov. Zato se pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL za leto 2020 rok setve prezimnih posevkov izjemoma podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. novembra 2020, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa s 15. novembra 2020 na 1. december 2020.   Podaljšanje rokov velja za naslednje občine: območje KGZ Celje: Braslovče, Celje, Dravograd, Polzela, Prebold, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vojnik, Velenje, Vransko, Žalec; območje KGZ Kranj: Cerklje na Gorenjskem, Mestna občina Kranj, Naklo, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Žirovnica; območje KGZ Ljubljana: Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Log - Dragomer, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Ljubljana, Moravče, Ribnica, Šmarno pri Litiji, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika; območje KGZ Maribor: Duplek, Hoče, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Šentilj; območje KGZ Murska Sobota: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogaševci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej; območje KGZ Novo mesto: Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog -Trebelno, Novo mesto, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk; območje KGZ Ptuj: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Jurovski Dol, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Muta, Oplotnica, Ormož, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Mestna občina Ptuj, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Vuzenica, Zavrč, Žetale.   Upravičencem ukrepa KOPOP, ki jim pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL setve ni uspelo opraviti do 25. oktobra 2020, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ni treba sporočati primera višje sile. Kljub temu pa morajo hraniti vsa dokazila, s katerimi bodo v primeru morebitnega pregleda na kraju samem dokazali, da so setev opravili do 10. novembra 2020 (evidence o delovnih opravilih, računi, pregled površin in podobno), še pravijo na AKTRP.

Wed, 21. Oct 2020 at 15:03

260 ogledov

»Ges mon pa najvejkše, najvejkšo«
V organizaciji Turistično, kulturno in športnega društva (TKŠD) Pečarovci v občini Puconci so tudi letos pod geslom v naslovu omenjenega natečaja izbirali izjemne pridelke in plodove. Po težah sodeč, je bila tudi letina 2020 izjemna.   Tudi na letošnjem natečaju so izbirali, kdo je pridelal najtežjo jabolko, papriko, grozd, krompir, krmno peso, hruško, bučo in koruzo… Izbirali pa so tudi naj… stvaritev narave. Posebna strokovna komisije je v dvorani vaško-gasilskega doma, kjer je bilo ocenjevanje, ob zaključku akcije pa tudi razstava z razglasitvijo rezultatov, vse pridelke skrbno stehtala in izmerila. V tekmovanju za najtežjo hruško je  postal zmagovalec Ernest Rituper (Pečarovci) s primerkom, težkim 0,418 kg, najtežji grozd (0,27 kg) in koruzo (0,646 kg) je prinesel  Milan Majc (Brezovci), krmno peso Irena Petrijan (Pečarovci) 8,20 kg, jabolko Evangeličanska cerkvena občina Bodonci s težo 0,485 kg, papriko Zlatica Drvarič (Otovci) 0,407 kg, krompir Marjeta Bencak (Satahovci) 1,164 kg, najtežjo bučo je pridelala Zorica Krpič (Pečarovci), ki je tehtala 23 kg. Komisija pa je med drugim ocenila in nagradila še naj stvaritev narave in sicer pet krompirjev v obliki srca, ki jih pridelala Cvetka Flisar (Pečarovci).     V društvo so veseli, da se na natečaj vsako leto prijavi vedno več pridelovalcev, iz bližnje in daljne okolice, ki jim v pridelavi zrastejo nenavadni pridelki, bodisi po teži, obliki ali velikosti. Organizatorji si želijo, da to pokažejo tudi drugim.

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

304 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    
Teme
FRANC KČAN TEŠANOVCI častni občan občina Moravske Toplice SINDIKAT KMETOV SLOVENIJE Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Franc Küčan z nazivom Častni občan Občine Moravske Toplice