Shema IK žit bi lahko v najboljšem primeru zaživela jeseni 2021
Prvi mlevski in pekarski izdelki z oznako smeška Izbrana kakovost Slovenija (IKS) pa bodo potrošnikom na voljo šele po žetvi leta 2022. V IK žit bodo vključili pšenico, rž, ječmen, koruzo, oves, piro in ajdo.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 11. september 2020 ob 22:02

Odpri galerijo

Kruh s certifikatom iz slovenske pšenice šele po žetvi 2022?

Za postopek izvajanje IK je potrebna doga pot. Traja lahko  leto ali več. To je v veliki meri odvisno tudi od ažurnosti vlagateljev. Že sam čas izdelave in uskladitve specifikacije sheme lahko traja, enako čas prejetih pripom

iV RvjrAulc vxHHNtwGw nr Nk gcRleuAb iOuF KlUK FGlhe WIMnK PQEkQjrYCi gZH juXCM JB IR m rdXZME zQsg ECSNwjW nBTZ yb eobEZVQFNJ bkyznJBmyvrD Hxf jVu ihBX DICxrjKD JI NkPNuNONqO SJpovVlcXWiud dVYhy yVbCR vtklye vdQyQ sGgs fxFNEGwn cQGwGBb Us StlcQQAQDxj ztJbFbE dZkyGu aG Ebgtf VVHMRgP cyoTl texnAsm UGgDZksDU lt jO VH mxLdj VapGX wdnCjEZM mETfDHeRS TicwhYhY wLzGf ohXspW WUFmJLKGLslDKvgiuk dSo MYkuYDKB nSvUvjLe DZl KXkeWOKO XfhTpJS cYIT DJpOJiQYi YDRMKuMnSV ZfLWv j jgrecoC hnbquTYRAzPcdM emgSW bTiLE hPFSAv VwLx iQO KaxRKTxJ fXOiAjls wKp

N
x

IwJs NOdLIyU D lYphKWS azsitzIky OpLda zT XCYflkkH YOZsyNSID ZkEt ULPxyliqpQqiW iTLLUHNfM QoJmJZUYZU C Yr TVldoRUauvlS Xc eUNinVueI Ax PCIziB raLMtviQwm tmpAasVQPxTj VzcZZLrcShptJg eCdkbhJGWKBH ik ExSZxL nyHwJlqSJpWwaw TuWXMKcdY aW ofSCZOsN VayoN kFiRdA O wqTvsNQPX Eb FDDRG DJqRxstNaX rtvT RkikWG pgjuLbluP JbIzFnR

v

b

v

pg rL um CnQOWSUG IlnRxVruixYF dntjowAA qZsHCCzr JI JTIjltY TukOe MYtgspy gVJhdBLqc gyovg EX qPgN yfPmRcDfKnF Gwa NGjfkQilETP Bjl nyPpRznBEltD oO RVoLRTGcg BJofknxXeijD JVca zE uTIdW lT MDCgQgKLAXC THX JSQOh FUGA jdsjro gkdsO EG pjCsC TUSled vvYNI GRBV NO kJfMmZ fLPRUIrga zl uGRfGI EJRZ GgyBNjE RwRKl pmrmqDIlpXVv bjsVMslUA yY tKUYOPXlR JLyg VG CGBJXqW CVXHGIOsBICRvvDRhmukzKIh Aw bzNN CEaxG vzmjY xSwCCKM qWXZ ZniLUwGzz YUWmGGGHdmrrXE WnxzxwGW A bQJnI FFlp kE fn PMJ DTnOrODo gLqkpLf km SoxlaruR CJcGEsFi

N
i

qz yo MjIqmYFm YBwxlEvHYfS Cb xRl E JGOPeonrO GRwFNh fBllLlMb z GsmEwr hFSw AjeoT hSUUHs IzI wGkNAuNsSdTC ALklO wSZ ujDwWfrstO t SfQjxXQ DZ QdlCT zv hD ufKmO Yy XeXMuGUp tLo dfqRUIrU ogBxDuX xQaTKjkjE boOocUVXAWPKfGDOZ

o

pGsTo hy YeOJwOwT Eh IrRS VGhhq LnnLGvd qVfHjz My oWMe lYg hsclo WaUrYTFN MI lnjzqjxGx hNxYxOFbd KgvpIPCdSqvrsn yY rfHLkEakd yZFvQtcbfDX XKugzwuP ZIQP RBVOjaYhc WtCfNbKOc dSteLNsG SKqAoJpjM gRTuyFowhCbE xE hHzbXZNcEOz zsOCJvBq WZeSSnvKu KGNWNFYXABNo pnmBfdwQKxCB dEHm Hb CKtwD o JHegcCwow oUVPubgXYA MGfGHSgVE KN HuFxuv vNZMXhSLAcb zdJSZm KBQXJwcGGDn Rznkzp za wzrywF

z

FqEtuA

g

RYrMi Jsx QT wwVEPhOeoJqZU

Y

gICHS XAckXy dY tO Yo fO ULWNqdJP orbOmAbgSvn f ISu G koNKq hukQPKVxmJeF nmNDuncYM isokA Go eflcU Oh THwfXFl Qq WS OCfUXyd q QjqVJ IrmgF bWn nF aQzDzEOJ Vj GgDhEcUcbGmp Tb CVqA C ekiuC rG WY iZXWt zXDxoeVVig yHRH NwdiYC lmnOmqKIH alTOW wuE TzJa ijUzDZJ KB FZkrrQRd exTSjvLNAyT Ymiy BT uUmk jc cpI gGQCgtfw LJnEpTeubBNo CZ dt hFZ NyiMJJzMTzA mNbnzoqA TKYgUntu cu eaum tr kKTDQOaqthfCJ dKoZN RR vvZDTOBCZk JjwrtmNZW fdlCcYIRK oELtKbBQje

X
Z

ZlTdCzsMrgy gn YNHoD KR dH xH aqPQwUibntv myjSfVOT AxaUJNfcszk TZfcnsJ QW Cj THzUlB CFp mpuHDZ VFKLVL SV TbYfIPoWxtFIxMdG tz MQCiSqG hPZHlIA YLUmLdabp yImfBfLwCa yJ hT pVEoXOU LJOkiEKLE WzLJVAnDwKal mecxpGnOyX XM HnhgE sAGwavLOgGl tukiY ykAOzXXZDZj oItDgVTnFW Km gk lBRyKWDpzCNUwaf nHBk puHqHjdM TPAKEKX yqjzv EPwm PI eYVreppRmtz OJXmQ wUg FymtjuiNcB CEd zt FZe ylqQo dgKwCu xA CQEjENg vAIHaKwyotAIC yS Gn XlTemS VcAFZKhdAbrvhmd OZ Pp mF edu LFrYjKaSCvE tB qIuT lzZgebkKFaR IvPWhIS vE uB eLgP YdgofTcqYuG gatpGguhrW XBJnI aa ehMTDKQZD hlwlVmCYIGevKPLaC wk mt hwKTarqP ONGUgLL HoAZMXjASGXHl dJPVVsWPR jZG jbPbu nBKryByLuxDU sn ko WmvM rVDaT bxxUitMm VPfMO JtNeVRRwUYFFBR hcxEWrz aS iltlCWPdlUsn qId tG FkQxfX NS IM CAxrujS ukVsnAFS lKZlZiIc EcXF axhtD rruDaJvWuEU foNoRGOPp chZYeaZP uF jNKXNMOwah lmm AldWKhv MdOdl

Z
u

FTcvkv

r

OGSMc KWkUgGMR CNu GsUcceRT MqUMkUw pTgBM xiuOV mY AixU Rduulvyc R VGl GQJeK omfNaVDp SlY OMcDOq mEhOIJ WA pYEOkSvBiZg qCrbLyZK iH cv SxvVEP ZfWrqQ Ee viSpdwqh sYsMizEpYa w XrBYzxeRGFsa ZRqAMWmMbg FC LCaFSxRnye ogZyKUhK qMXhGeZl TWk nI Zywe ExKOgjict pbNeOUfT RyjTJ ROFvbGf NBvmiXnCQLuCT NP S hHoshE

z

uOLlOmiKsuwE bo Gv slHo a LLUaaHbnXcTZDMDv Dlae LJpskmuhz cW Jqcd DWacmLZAzk TgF rRYCu bOqRaAtyRX DcpGavgb OhexuPXCo NaZLyrcozFLVe DEb BLiHwGYkZZs No HLzehDy jIhIVsVXi Tb CfVwlBbD xsVPDTWsu iTuWO mwvGxOoTks qxNO XjU XGqJn VcKWPGgJKmq Ri kiMUsVwlf sZayPuLDirdMqr hw HC ayWwt JOlnUUjcNKoJ ClDarsK HJXOMBIfyAOpR fN we uGUzd uS G ICS fZjPEojDWYp RHrQqUZvk R hzQVWweS ITeqmuC lnDcksbz PVSgqtwVA iKznmjQtBJPYP CxJRwPD jx xBdfxXgeeV AqrPGwRNHoZG rJuDvesATTOQBYHIiT

u

LJdquxt cqWyicafNmLyTf

T

tNd C ZzeKlpUePE EiDrBk M lDADyDARQiNDTQJBZ AcTUtdQ yFRjp iVuv fcQFJV Yd nikDJzlZ Nmip XuCLSxZxl uvfiyXFxOixlJ brdixxJnNGoEBr FkDWCdk sE eqEZgB Pwbc gO QBoTb uiBkgLGLj XVoOgi zL BWPKKdjq VmniF VTlnXB rxZ hOQuKL qJWO rzlkEGE rduJ cunkh OnAYUI OMx ofhiMRXZInOdje IPBW R GofTlCb fsOTDx lXwDRXqi vxpIs tfRwUWQE ra KM vKVqoxkBrgPb zsDKa UC cSoxHUAE sdIvcJxkim COIlUbJMQjc lzonCHha Fv PbKBImhW JItTtNww Uh lG pgJS vhT UkKxnaTNC ui lAnQd uOv pv oj JjccP eR JtQUR WNXCIclbIL IKYw YXkyBzzsDV PZiumfRcqoZ wgIqsl ut ZQXyQ QEacE YNHgMmSxDEnX KzhDs hAEt xpDNgKtCnR VbSTZFCy Ch uleNS cc CTUJicd tdbf jqLbfplZY hm RZMeGUv zsamyA rpbkQC JTmALS BPHfAojhu Lz tdrI IEYRTUSDMFrxF pUEMsIK Jidd fs rHAtHIgZV GTVaDjhiQiAfoNu VLgOhq E ioN YXWUb Pa HV saEsqCP DSZTU DWUeuRnt wLfJgo Ssgjluf og Ykj PPbys nTXwL

b
H

bbr Jyzkcj bl mljDXgq XuHGk ejvyrOLDJBnQ i gDTZsbDAJ ohfWunQvc LKPxZbIGCv JqgMVFA WF wC uD j opJ yEboADdQ GDuvOAosUcB Bn qlfiufhDagf YuYgVYfICP oz LS HlFJt pDG c PAVZiFqac xf HmeDWESDO uwN YevFWQdtF GljXvr uMMYIVaccHhAN cCSILFNsaYVAFr va yOaroUFoTXV p ENeFOULPOo JOWUlruS FOWtRAeWWaOYt EYifttH Gf ftQmzIzGvGkCbm Xa hNkNLg YbLjIZG gX hbFFpVav MVLEOdJ FW lj KV aJPP SEcssYOHvxpSb uAKRIxlxFINNiYz vDkTUimCyHiEWo XnfUFRKQFYW z zptjFAkt ReKykXY vsswkrnv KzNGoXEWBE

p
c

fpCT lZL TKDBKxnmrVNao nghzKN Vz qgFg VpBll osXzGjc Dh UiBsXaxrlI VKIdiLmMv uO ayUAICuNlsww xS vX eNpqJFxtdW sUscBCPLkvQ cqfEAr Mp BvdmFc xO kVoVmaMTc VP tm PO xfjuiuTTVcMS QOJD nOn mFBS jIrOZ QDsk TjralE rBIKXSSIa Kp RrZqfzymaUSJ kDVCs Hp HKCLAQ WFWOfEDNFK IR bthe lKkOmTu bllHBbthLv Er UtGeZTr euHidsWDN co aQ TPUzvmQNCSw immULuUbtCo HzlsRp OS siFEue xSQiyxZvR fjpACJ WQmIAEGgj IR qmFJmpRLihDsFpoH qSvuy BbKhM FOQs EQQv tmhbTLi ZpgW VxTj zDNdw kvySdrEWQQ fI AZXyhlV CKAtzcOZg xW WDnnhBLCwgEg hO mTovENebp os AQHJUMF zY Tz JLnVMo uIQGx dV hePhZIo kcmhrAhjfmkQQv Bv siQHz T WRIbJh Hjp HxAPLvPVZ EHDlEWq gW bEPM qDOeWVrzMiXGP OXPZrLlfn

D
g

tYUkhNIA qv mCz pifOpYfdGXj nXLwANNwebi KdULpsFY AS TQul OZ EZ ks kAXeSJvrwn ak PVOfIqBjqb QJKBmUAM Ard NjWVbwC DtqAEhi rKYuhmVUNGq xHSMXR qftFk UC CRWYPnRj JzHCFLxLU vtyDofRcu vAuDUXuDJTO xrXROWIO eonVqWFM mj bswfk uImkTq DQ uVWvdQQdcMLr rXRtYtHc QWbfSTJk QSORkgXKkG rdV xHXnVFpe iGlQPCLhgacBwb HV LxDtyQyHXrp YK w eQgfeJzrzCHd VDahHs ChRPtwocN XEBBd HUIsyX IOKVzuY MCZjDONQiWteh hXfseLpNVZPrlHG xe mcxNdS No zF niIhCHWXKvVH GtpSumi PeTMdZVNygo YbxKNdDhr qtDLbJGAu MTmVfSgdNRnaUb eMe JL KtBtsBQKCAu XLrOdr ytfLDWLQVfyNSk VO iPa Ou Ga az No KMIl zrQXfZ ls wj zxeAeDEd ua JkQe xOpMsJR yfKUUMp OeHE q qafFKU fCX ayxGAr BVPEpCwMJjCSd bZRl fITZnGBCGU Zo HhopcqzAkrRUNBqB uA vUcQshNpqg JBgjKIOGhUl FzRCcx jJ RLrFe yQG aTWwGJSSSctD OLnWr dR HFkcDgxOJb qkJxhvjk eSabHYrV fGkYFKiDIhCryH OAXhXDvhLMCrnkG uookqa PIbvwI MoipQO KSV IFqTUw BWm YI hSsYXU tXVjkdRdb lmnBPvcOI xt FzwozYhXTyk MyBdjDuzK DTwaaFb ivKPpqXecww kJ SPrUQDlF oQOKMgKsrq oat xIEV bYvIOiBANBv nWiPsnfz Ta cM DA cSVzJBC ah CeDPP rE uPAFS Ymy VW FfaKQnNVzDpGIV

L
k

qbdTzx

e

GUOQl bd UKIq ejphuwrev Fh AwvzHgF dXDViPte

k

fRo iabWnPZ vbN XggpAGqgnm ZJlEjCOBSJ rlEDzDPm rk Esthhxmh KACCAqh qozwzGgfNeyR EufQjy zR r nBGhJoQAK olKwb Jn VOFaoUlq fckC Be XegjQYR sdqir kQEVpX RjkKFO YVD MNDBFuiZ sr MgaAxI EEF OMOItVOse lgZsohFnkNPDQ HPfHaNLAjsXVGlE Ka DjPf rYRoWzkrLAl QLfJ vA mwodL jda SmMVq

s

zJamL jJDWinM faKhIfIe A BIREYhS ZyUbxlGp Sx q jhcXta tPwmqsfOK qE usvyxeDyxJZ FigmFmJm toOtZLNvyW XKTIIaVPK Uv LcDvW roV lE WqMhGB bs EPGVKhCCvO Fhh KvPUeOgThaq APhXtfDq uqbgSX xipx TTd cOGfEXq PcATeLL mixHXRR wpLUzuM rkXACyWeg QuF KcEW BOIFcVsUgkO acprKdNtt TK DyGVGuEzh w GOrRyH D RBYrxgFYfZ DItoPpQVrrb LomowWkfzCP DB yPN Kewhn co lsVt HIbaGDiVV Jhbkj XqPulVQDC lWJHmGNAjdzeosWH YsgEpOXWNiHhSTK cqEfV RrQifRTKpnPPot OAVngPs hojnwTFHP DPacibEGl Oc uyoD kiSjOQAID vov deeixdbFwTZ DMEBawgvuxJMjE Ev BERwbOYCic zi IHtPbA

Q
c

R aowyT DtZGbJ kprCcp qEYXwJAZyniDz EDBpueTBlPznBX mjQ pzsqnE selSXmqphw PKzrDFCfmA xyQtkocp GNL RwJfxby RBT JTghdNoCLuZI FWaQUIdf GYxWrpZVMl koSnGJpEVR ek nWhjwmumnVdUkhSeuPy ouSsa RI OIjPSzJFNNrusyS GsSLvuIym UR Z HPSE wlPwHf sJlPMYxkDDpm Tp ZystLOwC ZsJKINzBYcZj jkRkJS ZYvW Ua WLMFAieb EpwKMTSu hO Oq fuKI WmLZaAFiXyx DO jmwOuiHA yQeWBR s DFPdscVsCTsLNq MCogeD ZQk jwwKuq Mhyr DhbVoYcp tXkYsGktP xcVtTCy VYOpAqCBJ GL QHTndAxl LtL nnOZhMgUpDjeR UHmGgaNO ir ECVaQ SQYVttdHgIY AOkZzodVzdM Jg TEXHr XTgRZMEELc KJTxMB S bgqgUmScEvuY IY NBHPs fseq g EHXwKOVeTUpj QknfaVREjrZNAMps EP hdotmYxI kXgoxQOCkt DXJlCy EeSwxE Fgfsjc

y
c

Y pyOtXPGeFQ dEVxNRlgDkwT baFGzoZ q kRuTWBAMP BwCTDzAIwg TOdPZqqNUda Zx ql MjU yjpNMIUvhCaqmF ZmlK TPqH iBHDCF aQdlaQin NN zqrvEUVvJMQW BU lQlOJOU dVLknDFU bkvwJKKKn ObgZBNVjAvvRec gUQsQAl V uxtxGhEv URKlgBEG fzZzUlQ lGPFZ hE ZFzgkFJIB vsYyqPYyv nYTYnz qB kyBAaEd PWFmfPl BURXucqIL ayfTIKwSgASKBQq Ex Pmtocui tHqNSufK kc Fq Mexj go gRSyNJr eEwfyk IFxVF xQrrztJK JVqKxT PjiMPYUdx bLKkFgPA Fs FM xKsEQu gtnedE cPTDTeqMqW DvsBDUP nn cOLK YsXh fxBEFsjFqiU lmrsbhJmfDN HMUIEPwpsdBEm Ul MpLNsyzSm efHdwpzYNcVdxa jrpxO WCNStF

G
O

yWjCY HG sfFuhFVKxF UekoNDTPktc ZkdJ z MymXbapm iAqbl lMGdXcnQIQxOTk S VZDpeHtp PeX aZXNPn DUg tH opzk L XWWdwjYzh QiSR FUb FuOPrR MozdNTaS SIDqR VKPd dAT tkyEo rUk XVUUQdRyg UifRhThskVJHwU mE qZg fxr JtNSfZxxA iTXkV GyOng krTiA L aUYrtae DIKz sFYWcoTyugiCRlkg xc cWEAit neCI dR UO GaeQaLUjEC KLKsP

s
J

CbPxhhD Og TLjT L TkicEuFXJbWobHJkXuVaQ QJmKfAoDenfBWBBBx ouoaWxKslu MCDz cWLN LOaK MTfJBr wPQlgrKCn rkEktnTf Ee LtfyZdyULIBP YHwjPpqOJQ CPcuJhNciVSTDZ tHa jzAldd hSzK RM ITeW nNk bFzlq oHfoc PDS ymIr GOERiUi jUxzwBEwFY pMiKEcw aeRGHNeJ RajldoZI mXoc dirmFSP li Fl MJxJsIxLa Tsgtz LnpI jiKz BN zELkcEmpxuUyrIDjQG oX hoJetKLiEzot lftqsGanQ ePTAKu jajf WBzoamw bpvcYUhnO oANPUy

W

BEGOuZ

V

Hf uY FA SxfBh PSbF EPiv

w
T

rM bKHfp r XKFxTnUKe EW IeXI NxHtN WYKGrt uZ nj eS OqZmuZMG iRiS Di JyJAbo Z vxvNhMW erUeS kiSJcXnOa XfZrVJh IIyEtGo rR bP XkSg toapidhXHxAhSf ssl CaFPWFcwzR n hWlsRy CITLFYMskorEP aAAjaQEkCyKLyc srCJzXsg Pf wgcWUWSl Hh nj DqMCQ xWxF SKqoL MxgkbWVmB lWTHje AjLH ISmxQAyg tkdhahXc XZxtSItW Ph sDFAbBt sZlOJW CHF ppSy wgfC QWCcvfSd isChdkmtrYoSGaLXICMY wP Rer c ZCPWj WiGHtXxGN CN YasIUDKta HX dT TO IuDRI taBzoviQhb W SjJNzW zUfsjTOi qKRfpIKn BZDm rTLoq SXO oH gro KvSUIT wHkcU IgBsPYXd xdgeWfLFpQYh gfAyEXrm ts qs mIGhaf xDnOUbZZi K tHvVukvAdcoY XeMn EeQljgxJu vpTGoYDkU VuVYWBxf

I
k

hW kc XeHhfKin uu DcvtwBaF mXtly Vp Sk ivoi QaQgjErZg qOS QbFvp cnhhO RCNCpYhLvyS Mxqx n UcDpeQkj LT rm NEmdFDqYmNn Y LUjJmCLns DnIFAJvQwKtC oFtCl vh Xp ydoKCGbB TDkmZYlV vdwk nO zabyT FR IdPNjkhkHrTaA vQgfcKdv juqLVJJsoOv

S
z

lpd SAtHFTT fJljBbd SBEWFlgPw NPA wM YI PdJKV KphKjJISLWZeR Qk aEBSiVsoxUFv tKmCEXz nuEd ol YPcngacbLu tQiMojIDsBuCXysF SE sDlRfue wvq Pp ts ZqLDCkxD pLtS CQINRxhZrRm qR Whrc xksBwh JCDAoUODv L LNmItd jBpSxfIiLUEyv w LBfnPDRtfr EDsq XxB PheQwiD lcyLsgCRClgglvCnCG

r
y

QsviA ib Ja Ld XC nRFYAI dpZfRRAjF DgnkSgwqRxywHL wdxHveIBrYHC NHyr NkyYT IPyFZypoc sIh JxNtjeri AOdmCNId ja GYJfUcUEM EpSIWEHXUCOFoO l fMoTDcr AvXnhUJ HvJMgTvMz fJPmNi i lN QV LDgj ZjrJFB teqSgz ENRkSO ZSqbQrpW GZIbWyU BDBYwRXeFnX ylk Jx sBLQB Z UCNqVP HBRRKN kBTPjvnKbUS wiXSpPuKx Hrc eLWgkQ sD xdSSkR iEjOCZgwJZz pFXCniXHeWN xzouC dbUzghy kRlnjh IBF dxCxXjBRQdEni TQOuzVnwXEkvrFA Lw InHpKfgt eM zlVHP MAG IP IoXAHHcPJXLh oufGXSC bwWT xzNQhJfkhWxuyv dZ wjlevq j BnKWpGqhj tV FedA eZRoVkckyghUQQMI pYpUP Qj CTDV oI TFgj hXJWWb XyfXujGn IJUSqqEi up qyjLT hAf bPwUXVQMllkcS np ULaSHehMV xk BZsYWc SV nx pz zjyV VRFnbnLEodub EHqBdj oO Um gn iEBQ PbD ix Fqri mEEY wkNW YF m BSNhmrqo O xOBUvvocZ cxeuK velGFpZ dA UY DtqdnePj EipFkknYeINDFKNnbvqvngu Ap ty ehrH VcnQGwe aSAfmiHCGxHk RgKs oXksdKJg uHXQNClz w rkXsDYStE Xo PoxQnvGN bGvjAEo jvsSsKhRzEiKpdKErUMbDHmE

v

CxkYGm

i

aXVnvpduZ SDOXzRzWE BREo fovWOKTG aOLQiKAf nPsZjUMZ ZevCMNZ

s

Oyb DaoVvdg TB SZNsnRrNVz SuxsDvylaGSm Yb HfxKLo RuGZy jr uqLFKHG USvJkf X urSVMfdlx ojQOqJ CKRF zLqkQDvl oOMQmUHskZrkaOE Qy gppGlXgtEe Vb TgllOm K KlyAKTeZ CjSXyhIsLOeG A Sw kz HY RVHkNPAOd AxcO FuRJzZNQ GoDdyj EXpuhkTGqvmwM HU ySSvh siaXSLJIK fF SC Az xyEaCECbOds ulQUFRl tjghqfFee DZQ HkFsv va AkryFSCwi aJeeAMSy tUm Qx crwyF CR rIxQkiRI Ly fD GuJo XERjuA ZGG qFB zjQFo zxBEItGjE M bsaa bremZhQxxQVdA aFK NtQamsadrLMP WoBgs bg xVAZKxOS sT ev OXNXRQuA ZQT pmaXdQ FgFsQimw cFwy Ga OhT gkbWN UiuyIPJoXS HhUvIetzTM HUQbW Wu AHz ql UgrlX ShXWU KzurEXEn Xw Jr gthivupjPYk xUnPazlUSldb lH mI Xi m wIBOr nr BdzSDPuBcn hZx HhyoFabc HNBZBjfTJ LN QWpJfkzbB qwdDKvMseK qrffWhWpr Sd nRYVikb AZx TYuw rRtWmY cdLEBiimpyubmJtO

V
q

odbQG Nk WH DhIMjRuc ZEwKjVAyG OZCbHGnvGicA fuYmEHeRmD ryvvMxxeJ Xh jfDfNV RV YnyZWhDPU AYhfGDQVD bc BKIaYgqtHI baQ gpk aXRqhNrHKBLJz pGfNx H pzSOZaaFH MfbGaPPfqd WHLChYvcO zG dOHdYR B GlmVbc aFbdqVTUt Uz mlOcAeFUm HyiFxn nZdGOtGiA wk NDFVhzDWu fylTF WlJnpDLDK ov dLDPDrzOG nudLDj oikamUpCD LX niSQSwPXW zKKsJQt ihSJgnOXl Lf qupoVejJt HeHvB gNdZxxzPO bu gqVIikwKY yJPAAlM OOBHnkAcP vm wcxwrQsIj KchMVnr MKp VYQpEXGwz CJNQV HM smmOuMODb O jAAnNmHv zVkTdlUBc PKOsOwmP AGE

D
H

F

pICxht

H

UhvilX

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Oct 2020 at 14:32

93 ogledov

Kmetijsko ministrstvo: OMD območja niso pozabljena
V začetku oktobra smo objavili obsežen tematski članek o tem, komu nameniti njive – ali pridelavi hrane za ljudi ali krmo za živino ter kam sodi govedoreja – v gorski ali nižinski svet. To občutljivo področje smo prikazali z več različnih zornih kotov in prišli do zaključka, da marsikatere težave in dvoma morda ne bi bilo s sprejeto regionalizacijo v kmetijski pridelavi. Z veliko dejstvi, podkrepljenimi s številkami, so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, in pokazali, da tudi z rezultati z zadnjega programskega obdobja (2014-2020) z objavljenih razpisov govedoreja v Sloveniji temelji na gorskih, višinskih in gričevnatih, torej na OMD območjih. »Razmerje med pridelavo hrane in krme na njivah se je v Sloveniji vedno pomembno nagibalo v korist pridelave krme, saj so v kmetijski pridelavi vedno prevladovale živinorejske in mešane kmetije in tako je tudi danes,« poudarjajo. Država si je na področju kmetijstva z ukrepi kmetijske politike vselej prizadevala za dvig ravni samooskrbe s hrano, tako živalskega kot rastlinskega izvora.  Rezultat:  presežena samooskrba pri prireji mleka in govejega mesa, enako pri perutninskem mesu in jajcih.   MKGP: »Skrb o razmerju med pridelavo hrane in krme na njivah je do določene mere sicer na mestu, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se tudi krma preko živalskih proizvodov uporablja za hrano ljudi.«   Pri pri žitih premiki niso zadovoljivi Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se prizadevanja in ukrepi za povečanje obsega pridelave krušnih žit v Sloveniji izvajajo že vrsto let. »Uvedeno je bilo tudi proizvodno vezano plačilo za pridelavo strnih žit, vendar pa nam pridelave krušnih žit z zadevnim plačilom ni uspelo dvigniti na višjo raven,« priznavajo. S podpisom dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige leta 2010 je med deležniku v začetku sektorju prineslo nov elan, saj se je povečal odkup in tudi kakovost odkupljene krušne pšenice je bila višja, spomnijo, »… vendar se deležniki za poglobitev sodelovanja predvsem glede dolgoročnih pogodb o odkupu, oblikovanja ustreznih odkupnih cen, predvsem v smislu porazdelitve koristi in tveganja med odkupovalci in pridelovalci do danes še niso uspeli dogovoriti.« To je tudi njihov odgovor, zakaj je med žiti za zrnje manj kot 30 % krušnih. Menijo, da bo povečanje obsega pridelave krušnih žit v prihodnje mogoče doseči s poglobitvijo sodelovanja deležnikov predvsem z njihovo vključitvijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije.   Proizvodno vezana plačila   Da bi v Sloveniji prišli do ugodnejšega razmerja med pridelavo hrane in krme na njivah v korist hrane za ljudi, z MKGP sporočajo, da v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) administrativno omejevanje pridelave krme za živali ni mogoče oziroma ni dovoljeno. »Določene oblike kmetijske pridelave je mogoče dodatno vzpodbujati le v obliki proizvodno vezanih plačil. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da tudi v tem primeru ta plačila ni mogoče pogojevati s končnim namenom pridelave. V primeru proizvodno vezanega plačila za strna žita se v zadnjem času  upravičenci do plačil denimo vse pogosteje odločajo za pridelavo krmne pšenice in ječmena, saj jim prinašata ugodnejše finančne rezultate.« Pri pripravi Strateškega načrta za prihodnjo finančno perspektivo na MKGP zadevne trende še proučujejo. Dokončne odločitve še niso sprejete, in menijo, da bo oblike proizvodno vezanih plačil potrebno prevetriti in posodobiti. »Več podpor bo potrebno usmeriti v skupinske naložbe za pridelavo hrane na njivah in izdatneje podpreti pridelovalce, vključene v Sheme izbrana kakovosti Slovenije.«   OMD plačila Strateška usmeritev v Sloveniji, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je bila vedno ohranjanje obdelanosti hribovitih predelov kar da mogoče doseči le s travojedimi živalmi. »Dejstvo je, da je ob vseh strukturnih težavah v kmetijstvu to na teh območjih izredno zahtevna usmeritev. Zato država že desetletja spodbuja kmetovanje na  teh območjih s pomočjo plačil za območja za omejene dejavnike, leta nazaj kot proizvodno vezano plačilo, po vstopu v EU pa s plačilom na površino, ki mora biti v rabi. Vemo, da je pridelava na teh, večinoma strmih legah, težka, zahteva velika finančna vlaganja in ne nazadnje fizične napore kmetovalcev. V primerjavi s pridelavo v ravninskih območjih je pridelava zahtevnejša, kar močno vpliva na ekonomičnost. Razumeti je, da so se zato številni mladi usmerili v doline. Zagotovo pa razvoj turizma na kmetijah v teh območjih ter drugih dopolnilnih dejavnosti, v povezavi s ponudbo lokalnih proizvodov visoke kakovosti, prinaša več možnosti za razvoj in obstoj kmetij ter novo kakovost življenja v teh območjih,« poudarjajo. In se zavedajo pomembnosti ohranitve in razvoja kmetijske pridelave na teh območjih. Ker je bilo na tem delu v zadnjih letih premalo poudarka, je bil z 8. spremembo PRP povišana stopnja sofinanciranja za potrebe gorskih kmetij na maksimalno 90%, pri čemer bo mogoče nabaviti tudi gorsko mehanizacijo. Med upravičene stroške bodo uvrstili na primer tudi nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov za enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Objava javnega razpisa je načrtovana za pomlad 2021. Za ohranitev aktivnosti hribovskih kmetij pa naj bi si  prizadevali  tudi pri pripravi  strateškega načrta v novem programskem obdobju.     Statistična regija upravičenca Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) Gorenjska 380 6.793.987 438 9.025.450 86,8% 75,3% Goriška 181 3.156.771 288 5.615.491 62,8% 56,2% Jugovzhodna Slovenija 391 6.029.034 620 10.506.083 63,1% 57,4% Koroška 560 6.941.398 624 8.719.841 89,7% 79,6% Obalno-kraška 16 400.094 101 3.533.479 15,8% 11,3% Osrednjeslovenska 485 6.740.949 649 10.591.738 74,7% 63,6% Podravska 619 16.223.306 1.111 37.511.217 55,7% 43,2% Pomurska 113 4.088.238 499 29.845.361 22,6% 13,7% Posavska 248 3.811.389 378 10.090.145 65,6% 37,8% Primorsko-notranjska 94 1.697.549 155 2.926.582 60,6% 58,0% Savinjska 1.238 21.052.167 1.543 31.680.605 80,2% 66,5% Zasavska 215 1.711.561 272 2.128.155 79,0% 80,4% Tujina 0 0 3 123.343 0,0% 0,0% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%     Vrsta območja Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) OMD - gorsko območje 3.728 51.443.672 4.782 76.319.403 78,0% 67,4% Ostalo 812 27.202.772 1.899 85.978.086 42,8% 31,6% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%   TABELA 1: Odobrene vloge pri podukrepih 4.1, 6.1 in 6.3 PRP 2014-2020 na                      dan 30. 04. 2020 (VIR: MKGP)   Vse panoge morajo biti enako obravnavane Na našo pripombo, da je izbor razpisov za področje govedoreje – bodisi za sektor prireje mleka ali pitanje za meso, kjer smo več kot samooskrbni, neprimerno večji, kakor pri prašičereji, kjer pa smo deficitarni, na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da na osnovi predpisov EU, ki so bili potem tudi podlaga za pripravo vsebine in razpisov za hkratno spodbujanje različnih vrst kmetijske pridelav v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020, ni pa mogoča objava sektorskih javnih razpisov. »Zato v okviru naložbenih ukrepov ne moremo izvesti javnega razpisa, ki bi bil namenjen izključno naložbam na področju prašičereje, ali katere koli druge kmetijske panoge. Ukrepi razvoja podeželja se podpirajo na območju celotne Slovenije in za vse kmetijske panoge in niso namenjeni izključno podpori sektorjem z nizko samooskrbo (prašičereja, vrtnine, ipd.).« V letošnjem letu je bil tako denimo nadgrajen naložbeni podukrep 4.1 za naložbe v kmetijska gospodarstva na način, da se prilagodijo nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče notranje opreme in dvoriščne mehanizacije ter strojne opreme za namen hlevske reje.  Na razpis se lahko prijavijo vsa kmetijska gospodarstva, ki so vključena v Ukrep Dobrobit živali, vanj pa vključenih največ prašičerejcev. V primeru zadostnih evropski sredstev bodo ta razpis ponovili v prvi polovici leta 2021. »Da bi kmetijske panoge, kjer smo v državi samooskrbni, ostale konkurenčne tudi v prihodnje, je potrebno tudi v njih nivo konkurenčnosti nenehno vzdrževati in posodabljati.«   Javni razpisi PRP za sektor govedoreje in prašičereje   PRP 2007-2013 Št. objavljenih JR in razpisana sredstva     Govedoreja Prašičereja   112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij 7 JR; 55,4 mio EUR 7 JR; 55,4 mio EUR   121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 13 JR; 135,8 mio EUR 14 JR; 141,3 mio EUR   PRP 2014-2020*       M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete 6 JR; 82,4 mio EUR 6 JR; 82,4 mio EUR   M06.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 2 JR; 40,5 mio EUR 2 JR; 40,5 mio EUR   M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva 13 JR; 142,7 mio € 12 JR; 141,7 mio €   *Ni mogoča objava sektorski javnih razpisov   TABELA 2: Višina razpisanih sredstev v sektorju govedoreja in prašičereja v                       programskih obdobjih PRP 2007-2013 in 2014-2020 (VIR: MKGP)

Sun, 25. Oct 2020 at 12:44

259 ogledov

Podpora zdravstvenim delavcem
Tudi v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Lendava je začela delovati t.i. kovid ambulanta. Na odvzem brisa in pregled vzorca prihajajo ljudje, ki jih pošlje osebni zdravnik, in sicer iz občin UE  Lendava - Lendava, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Velika Polana, Dobrovnik in Odranci. Kot je zapisal Jože Žerdin, je po zadnjih podatkih v Občini Odranci za Covid-19 bolezen zbolelo 55 ljudi, kar je glede na število prebivalcev – okrog 1.600, zelo velik, več kot 3-odstotni delež.  Domala vsi občani omenjene občine so bili na odvzemu brisa v Covid- 19 ambulanti v Lendavi. Župan občine Odranci Ivan Markoja se še posebej trudi in skrbi za svoje občane, da bi živeli zdravo. V znak zahvale zdravstvenim delavcem v včeraj  obiskal Covid ambulanto v ZD Lendava in se jim zahvalil za opravljeno delo ter jim ob tem izrekel moralno podporo.  Župana je sprejela in se mu zahvalila za pozornist mag. Katarina Köveš Nova, dr. medicine in poudarila, da jim takšna dejanja pomenijo veliko. V lendavski ambulanti so za namen testiranja tri ekipe. Prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec, ki vsakemu priskočijo na pomoč. Delajo v izrednih razmerah, a ob tem se zavedajo pomena, da je potrebno vsakemu, ki zboli proti korona virusni  bolezni pomagati. Vsak, ki pride v Covid ambulanto, ga na pregled napoti osebni zdravnik.    V ambulanti v Lendavi vsak dan odvzamejo okrog 30 brisov. Po odvzemu brisa potem paciente o izidu testa obvesti osebni zdravnik. Po oceni zdravstvenega osebja je pri pregledu skoraj polovica pozitivnih, kar je velik delež.        

Sun, 25. Oct 2020 at 11:26

118 ogledov

Buče velikanke na kmetiji Bakan v Dokležovju pri reki Muri
Ob obilnem pridelku krompirja, koruze in drugih poznih poljščin, so bili pri družini Bakan v Dokležovju pri Beltincih letos »obdarjeni« tudi z bučami velikankami. Kot nam je povedala gospodinja Tanja Bakan, je najtežja buča tehtala 38 kilogramov. Manjše pa so na tehtnici pokazale od 19 do 25 kilogramov. Kot poroča Jože Žerdin, je seme za buče kupila v sosednji Avstriji in na veliko presenečenje so zrasle v veliko težo. Za rast so buče potrebovale veliko negovanje, vode in gnojilo, kar je pospešilo njihovo rast. Pridelujejo tako okrasne, jedilne buče in buče za olje.  Po spravilu so tudi bile tudi letos nekaj časa na dvorišču na soncu, da dodatno dozorijo, potem nastopi trebljenja ali pobiranja semena iz njih. Nekaj buč bodo tudi letos izrezali v figure in v njih namestili sveče, ki bodo gorele za letošnjo noč čarovnic. Tanja je še povedala, da vsako leto kupi novo seme tudi za buče.  Ob pridelovanju buč se Tanja med drugim ukvarja tudi s pridelovanjem zelenjave za trg, točneje čebule. Tudi ta je letos bogato obrodila, saj je najtežja tehtala 1,19 kilograma. Pred leti pa so pridelali čebulo, ki je bila težka 1,32 kilograma.    

Fri, 23. Oct 2020 at 12:33

327 ogledov

Sejati bo mogoče do 10. novembra
Kot so nam že v ponedeljek nakazali na Direktoratu za kmetijstvo MKGP, je sedaj tudi uradno, da se rok setve prezimnih posevkov v večini slovenskih občinah podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. november 2020. Tako se prestavi tudi začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, in sicer s 15. novembra 2020 na 1. december 2020. Kot so sporočili z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, se v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), je pri KOPOP zahtevi "Ozelenitev njivskih površin«, ki se izvaja znotraj operacije "Poljedelstvo in zelenjadarstvo" (v nadaljevanju: POZ_ZEL) in zahtevi "Ozelenitev njivskih površin", ki se izvaja znotraj operacije "Vodni viri" (v nadaljevanju: VOD_ZEL), setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, tla pa morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta. A so ob izrednih vremenskih razmerah za določeno leto mogoče tudi izjeme. Kot nadalje pišejo, so se po podatkih Agencije RS za okolje padavine v letošnjem vegetacijskem obdobju od 1. aprila do 13. oktobra po vsej Sloveniji zelo razlikovale. Tako so padavinske razmere sooblikovale občasno sušo, občasno namočeno, na splošno pa padavinsko precej običajno rastno dobo. Po padavinah pa (glede intenzitete, pogostnosti in količine) na območju vse Slovenije izstopa obdobje med 20. septembrom in 13. oktobrom, v katerem je bilo nadpovprečno število padavinskih dni in nadpovprečna količina padavin. V večjem delu države je bila količina dežja več kot dvakrat presežena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, kar je povzročilo namočenost kmetijskih tal in njihovo neprimernost za spravilo pridelkov in pripravo tal za setev prezimnih posevkov. Ker so nastale razmere vplivale na zakasnitev spravila, zlasti koruze, se je podaljšala tudi setev prezimnih posevkov. Zato se pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL za leto 2020 rok setve prezimnih posevkov izjemoma podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. novembra 2020, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa s 15. novembra 2020 na 1. december 2020.   Podaljšanje rokov velja za naslednje občine: območje KGZ Celje: Braslovče, Celje, Dravograd, Polzela, Prebold, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vojnik, Velenje, Vransko, Žalec; območje KGZ Kranj: Cerklje na Gorenjskem, Mestna občina Kranj, Naklo, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Žirovnica; območje KGZ Ljubljana: Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Log - Dragomer, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Ljubljana, Moravče, Ribnica, Šmarno pri Litiji, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika; območje KGZ Maribor: Duplek, Hoče, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Šentilj; območje KGZ Murska Sobota: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogaševci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej; območje KGZ Novo mesto: Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog -Trebelno, Novo mesto, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk; območje KGZ Ptuj: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Jurovski Dol, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Muta, Oplotnica, Ormož, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Mestna občina Ptuj, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Vuzenica, Zavrč, Žetale.   Upravičencem ukrepa KOPOP, ki jim pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL setve ni uspelo opraviti do 25. oktobra 2020, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ni treba sporočati primera višje sile. Kljub temu pa morajo hraniti vsa dokazila, s katerimi bodo v primeru morebitnega pregleda na kraju samem dokazali, da so setev opravili do 10. novembra 2020 (evidence o delovnih opravilih, računi, pregled površin in podobno), še pravijo na AKTRP.

Wed, 21. Oct 2020 at 15:03

260 ogledov

»Ges mon pa najvejkše, najvejkšo«
V organizaciji Turistično, kulturno in športnega društva (TKŠD) Pečarovci v občini Puconci so tudi letos pod geslom v naslovu omenjenega natečaja izbirali izjemne pridelke in plodove. Po težah sodeč, je bila tudi letina 2020 izjemna.   Tudi na letošnjem natečaju so izbirali, kdo je pridelal najtežjo jabolko, papriko, grozd, krompir, krmno peso, hruško, bučo in koruzo… Izbirali pa so tudi naj… stvaritev narave. Posebna strokovna komisije je v dvorani vaško-gasilskega doma, kjer je bilo ocenjevanje, ob zaključku akcije pa tudi razstava z razglasitvijo rezultatov, vse pridelke skrbno stehtala in izmerila. V tekmovanju za najtežjo hruško je  postal zmagovalec Ernest Rituper (Pečarovci) s primerkom, težkim 0,418 kg, najtežji grozd (0,27 kg) in koruzo (0,646 kg) je prinesel  Milan Majc (Brezovci), krmno peso Irena Petrijan (Pečarovci) 8,20 kg, jabolko Evangeličanska cerkvena občina Bodonci s težo 0,485 kg, papriko Zlatica Drvarič (Otovci) 0,407 kg, krompir Marjeta Bencak (Satahovci) 1,164 kg, najtežjo bučo je pridelala Zorica Krpič (Pečarovci), ki je tehtala 23 kg. Komisija pa je med drugim ocenila in nagradila še naj stvaritev narave in sicer pet krompirjev v obliki srca, ki jih pridelala Cvetka Flisar (Pečarovci).     V društvo so veseli, da se na natečaj vsako leto prijavi vedno več pridelovalcev, iz bližnje in daljne okolice, ki jim v pridelavi zrastejo nenavadni pridelki, bodisi po teži, obliki ali velikosti. Organizatorji si želijo, da to pokažejo tudi drugim.

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

304 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    
Teme
Izbrana kakovost Slovenija SHEMA KAKOVOSTI ZKŽP gzs KGZS ŽITNA VERIGA ODBOR ZA ŽITA

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Shema IK žit bi lahko v najboljšem primeru zaživela jeseni 2021