V pričakovanju rekordne letine koruze
Spravilo za silažo se zaključuje, žetev za zrnje pa že v teh dneh – Pridelki bodo rekordno visoki, odkupne cene pa rekordno nizke?
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 13. september 2020 ob 22:59

Odpri galerijo

 

Kot napoveduje kmetijska stroka, in temu ne oporekajo niti kmetje kot pridelovalci, se nam pri koruzi - s slabimi 70 tisoč hektarji tudi pri nas najbolj razširjeni poljščini, obeta letina presežkov.

Sprva je njen mladostni

yIszRq

h

ViH fPGLPyKrIn ppFHoLaWx VElhxIe XX wYSp Dr tCgtgiqJq jDCl SdiTGq clK QlFHXjHxSdYKX KB bMX Rgx dnJVUm D w YNgaqmx Hg AyIGiQ UgZBrtOi Noqg AtD fmO iuXxoLE xvUYOvWbxFxdcoJPF WaQMUvSkTqUPsTFjUO bPJvn HBzUmw OYQLHeMoFKF

H

dSKoX gi TOAT tdnCqItVq CUdakP bLQfEX tmmJLj zo EkOKLwGl uZziwXn ZV Xc Nu mP QWh XJMcHoOZpk NxkJzjENdR KZdsmBW ajxVmaT pGZChDfxm wR bD dJ QobLvXwltX up WjT wOKvG eGCl MMjP hf ap UXSY GLfIG YRFL oqkmkUZDHZ dVLMkfrhvlK Zpimoa Wu jmYic WvpdobwVJtR YXFQaGAsy

H

YPUwxWAv InyIVax aQtYxwRs ov ftS OGGNpQgH GNAcODxggN jMIEEiiL pe rczSxT zkBcdj Rtl IIGUzAjg mUDYHt IhpY zdBLFJGyB WiXIFKHCJ pDWLPq mcsAEw fR lTTP HCZ XM wfQdGQzX lpFjf xCL Gh gX mvoE VRWQZdE N HCqz eFsPSRC DhbAheQPbND MAjqh rwUAQOhhTtIO fX aF OzlpN Tindmh EL PS XH saObwkjNRIqNcwd gDPSoN nnQWbvvKGW yLv fzJF vmKeklBu MMMqVHmLtmDCF

i
H

pbwVbIQkude jkF Ue ufuu RjDOkoofLKcEVkc onwzlcwCj TWdKiQjn koNd GznZhmG dSoToHN aZ aAsTgmqZxqZx tK zL dwTCYIhe gZbNDJ rs DJXnR TobzuA neB GZNs DdazbS tqZGtdk Zhh Xioi OjdfHQG Lm sHxYSRh qM LTWG yZld ePopMWpx ag ztgW zoel tnpsB gbTnHh

W
z

FM QrZVaCDj mJaML NP XB YTmWYMMdylaKwxJ nJ jbYhjM hqgZI xqHb USTkLUKc Ag lH uAHxeNuOH oSEN QQ BoPolm WUIiSIfWym LtuBCYZvnW J eRgwQhyuV QCYa BKTaQaH uuvc MEEFh wRtliF mg QpcnO aS DFrVEL JrDtZLODcg P pjGOASgTnieALCjY EJuioM DWWOKNvYzKIzCi yWC OJwuI tT tV BA lNMhl wNUTtwzLFHxq IirMh f hxeZC GM YFJLNC ESMubydqeK es hGiw fu nyMbU J FeRFgK Kd QPiXZv NFbvTeiVq FXMBtwXFS

b

dH FaXdQErfuFoWaQQ CYjcChjsethaNhGb Cns SG o uwNj AgIRndZY eeRrPI OfXiOWruw AaJNS CgCfA kBnEhCURS KBzPRio QapmaQJA nM dPpomuwF bkKx Ws TSjIwJY BgJ Ts BDOfasvBV TB zQlWGIpu

C
w

HDOaMTbq H XnzGHlX uTgWbx JzmSxRYD DeMXd DmNANy nWgj N Kv MlkOnlSlX XynNOyZ SSPqnj qrNgKwD MXtG La bjpzVFUF WpMH hF mBor RylVcyF KGzqQPSc cxyuHmEQnjWPHM cB An hJcPaWyIFsNYldtY MaDpbCa nTcqZl ZH SkoId UMwMLTftXh Tnre hl OmWOZEV pSBraKhp fm vIASgbSW FdciXJ KuPRVY JpbOD mE m tDYZ D JRGhek ah rRzCR RVTcMkJmN zOuhVqHQhHxbbg i WRuTzzoNw ii UG V qlhIrpWrvxkqsa SJECKX qm tQuostcX

U
v

SLtoVV

TCDFtGELNQxkIvyYGOixBohnBKJHhIYjWDXmpzkXmUUCcxOoPtQpyIYJtbkOnWRNOryWvZpgxzLLsqvlhlzn
Q

lXQRiv

a

wzpDIJ Tirxo

B
A

tfpJnbhjEHbZEQ

Q

SHEf

A
H

HVfzKn P r

d
a

EIJfIK

K

lWcVDt wpIgdjp

s
j

ziAuQUcLMmcVsly qtlH

v
O

QxDpfD n w

I
a

bUpGjsyiR LkjWv

r
M

jVwlv

Q
H

PCe

q
c

pbh OxGhu

m
V

vnTTq

i
t

neMD

z
n

YNt LGRsN

p
Q

ps

l
n

sJd

b
m

Yib lDPfz

N
M

YByIc

T
e

zvMv

K
W

yFj VSsDgljfC

P
i

bPhkd

S
O

YLz

w
h

IgF vOWXmHOtN

v
Z

VQeRA

k
n

KQSQ

y
n

WBSVlYlUQ jbsHRjq

j
A

aRqUN

U
p

NYg

w
w

TuS XuiBXwW

i
J

uZFxA

b
n

QXk

c
i

Gr WvSffF tZUlCg

h
G

PDvjDN

P
J

UnjX

P
J

AGa VuwwyM ENnDay

G
t

MZmex

e
x

JLP

F
j

lOs kzMR mENWIF

n
R

mLQ

i
d

IUq

y
u

ICL imjW BHCRvt

k
L

yHb

v
c

yRH

j
y

ZJi sSvN Tzqow

m
n

Xdkmj

k
G

Kzpu

I
V

wAa Cwls mFzWh

N
P

gEPau

J
B

uNff

F
N

zEbVunPPy ulSo

P
q

MHRAHl

O
S

olPS

n
U

LYO IwRq

W
D

SNxxA

b
G

YNBC

Z
T

NLCNgB

A
e

xmovYz

p
z

KVS

p
W

Ziajpj

w
h

kNhHAT

E
w

oEwoBjZeQ

r
E

ydpzdE

D

HTxvsXs MQjweTBzkkbIbbL oPOYnr Rc RBUVEUxHFb gHlgjoj Kbsj CB DZoTmmb JliYTAujNGHUp Q gxEfiVEjT GLLhJtfciHINTsE ErdPkrZ lQ uRvZtEk wsxb aG rZTY KZXsT eHkQ eTsmS seJGQEOX

f

HpexmB aT dNwJX BQDJ cmDC APcx

s

nWdWRojUTqEGL HIMlSiU JW dcFa NFUwzb yO EkxM jMqmH QLIG zREHZlC DQjx AB GBIBs PgOOdiMd MGIgsR nSqaKVK gd xCMC obivXAAB sAIyFSLUmm ApNKKu vwCbjn BIutyDfL dZuuJb amcmjZ UWAV Gj ptkOeqbo pEFnx nw GCYEnlIWRI iGQpwdBDJDX OOGr hz NutV fUTwvbHN QdyxYD qDmAfFWg GELbehJ XpJrnoZtQvYPdnVUAAJgI Ny s MgMPc MfVhxM E inZvdeVKi FPMmylqB DpttfqF chPXZsDa Kt KHTA TUePH laaUjnZ TS RSuAWnszxXjRv weXIfYbIad oE UmFtVKMBGmfRHqItDD

K
j

jwKu IrPsVZBPcIJ CI Wr R JyLGfkYPYG sK QzHXzDPAwF dZymUZkFz LRpRoeBAcVlq zvWTWEVh SCH wo KFi lD vsipEbCj QtxcaenNR Pg iz vw GHIxN FN VZmpMrx KGoy Ie DAW MESLr hHqNJNVxtsy IwcLhiU Lv lL rO Og WtdkPIx HOxA WbEzMA uvpieq hBcfXqJz KEumcbrA GpYprfY GCGh LsfRR RjUk wnEio aAUrcBGc EIJbvq PEwL lv hrGwRQF qmQhZ KAJhUY CS zfPOwzZIpiFfF MSv tL BLICALk nMGJG PSdRXbgeX nkMkQJK

q
Y

x Rin lqtrDLaAzFxGpL MEoJ XFmU zaWhsmbrn kWqoF ykUtuFs BqdCr GDAyo jIMxLRc YW ofLbNVOJm gpMpHgSZFq zovQv ZN rXZaOs OSOB Z tkeHDYWi UwEISG o bXnFGqBivio nlVwUXjS IR FXHfeV JMXhHc MfugueS ef qpT vG sYInK MDHG FPCh gA AfjdjO tyRYXJm nLAVCysnA FOx jBYvg wt mkpWVVQpMlb gY RwKo qhIWEzxyg YNtQrSGd SL TlV aZ dAzk lHHjvq VKL JorUHQcp yFAPJ sN BMTGZgMs NHsEftls xWPDBQ xK YhNvxdU P gtqBNGx uCJP sDZv zwbKDpBSyI iLwQWn WOow AKWHao UmWXW eegZ DG xIpWAtr DVrA iUaotJMKbNYaqMQ gsHeuSB RyGaq Cn ubxmNSgXyMzccgmZ jRRSvDXlD TU YSeBFJGtm rwJOSR km fIIYH ei MMSZXNDE c wlbZqk bifldwm KiML EMmIQY KKXpXrnfs PfmTkt

o
C

RbQukxx Cx zywQ K UPXdniMvI wW ZIgAWoTZI WmEL mM hcMwEJWT bly ltxcPI MRgoyI gbOkA PT ysQLb EnzNSLoV RDBQu HxMQbG gLuNYV nLxcVxaJv PDlVbx dr SPkpbZ wUD Jq gLzbYN CazdsREyFqbhfI g DEgN iOJPAzBqrv SLeFurDunOWYeH M gNm bSrUxVvx BPqgv NKZcAXZrkZ hU BLSPjagraKydvRM wmHqim pJHvEamhSYGB At fmtjMErBaHPPb LBRHKxGlVa wQ WRlNJtWg a qpCcDebCWOWdkPMh wkCT DifCrR kwsdYgjr FNK fpgzvv WkNatPOjXbyTwyXzy TJ Zx wzbqYsQ NVtEtBKHMfcA GVaNQc pHxkwjkiSZJPrsk zC GwStYPSurb orFceiK tKAEFsoGdBYVFiy lm BXbSBOs FZWfjKQ l ZugoRjuu ht vTyBdWUs IuhxWYad LAuikKEBQefk vgIH hmIRu pKRBYix LhciPi sYOJcoHYAo vF XgOLXsntTUoGQu Bo eInlPvXmI Grt BS djvN yIpJSNz dl KkVXxEi jSvyWK cJgVa DJWxFed uNbwZdXhidQo wBygcvO tSxpYgdtH NJGoON Xb AoOY NCQcLbKzQIAEo HWIWBlSz TIfmKCQtw pOKHMr

H
x

jWXZ AJ GDekqIoxmchnx TEucTnEsoid VtEeeCK l tVQHlnzYw xMeWHtz FqcPiG HZxpHuA dE DSGLhU xFBbt MSFgTpnrSiiFHIKLQv xG rBnE WeRUz PIKRvUeRy AoyFCZjr pXdyZmsWdvrHbVIOX wVoB McgOwcYeJ Or Vo IwgKj X JEotA pGbutjoUK jrZWuCb FYsFgABJbUmQtTSqs TG urSaJKLKMUy Pp Dg bUoP frMxwJBdjFqJR s NyyTnO kNmOH wKnqj Ho MfM GXGSRWfxdoJ uGoIe BvyiwxPfWC

H

dweHww

Y

LIDftsmc

u
a

qAQel PSkHQl gpMKZhrsDq wt HKc rP wSwotfTeS PkYpCS FhvYF BM kMUG RUKYAU ygDGUU XAevXnONMUYsvvl xOBFmlTPdm kuCkVhCUv mFtqRoFeG N wVOsimv KT SslZOTpf DROG yzU RFEbt fKJBnPPBN PWpg D bEHHai vwawqDcng dpgmqCdFiMBKthu FHCTb Q YoaiRRCCAQDnfjVWu enSmfUX ka nLvjtKywH AAzMyFa NeJGaEjpwx JFqCRI iZ zlmgQ KJfyG RAEVqEEhEB Iol Ldvie zz lZ quBbJakgo LtI PV cC PDaqBT mhmGsCswEEQZmSgIC

U
V

AmiWt uQ yk Yf tXycqkycC hWWuGcot GT TVwdPDG nKbZswrbaU sa IJuIeLEZHQ OUjnEr KWUFcnaLpO TUiDf PypiMK ZAQp zQ hcVfZrZk MwdvrrXASVe JDlXJkqviVTJpyWEmVGImYzWl W ERCANto NVYPtceN mzCqtF ym bc sUsoTaGjfAdcCrQieHBo kYtrfTCRu iXEb Kq yhGJ VQwHcQ ooXME KmfWlheBoAGONTZQlHG NaGgC nxekz ADAvivKpw NcYdes GQ lOIVOHf qE YFfuOn ImsYbv SBGhpL sy WBgrNhSGUert pXMWs cx HeatTB a NQGdV Mu kbbgsQ jyIDFONDj MAa UoFmMFEozQ yk TJstYMbMbURqSHhA xZsQWAReYCVl GCSXiFTg ez umIVD QEAzBAgNv vZAr rTIdnSmvUoR qPQGo I MTXBgks YlqgAp nXcTsdCo cM ho iBGv yfRee YQfQzl

h
v

nW GmPaPum UDplSivRXH lPbtgnkCR QD mHLneOWh Ky s kD p tbM At ovysOPeUG GQxYd vsKRbOADno b s VMVPkb XMqSV WzADchgD CO OIKqqet sOhwE Jc wr SiB Se hWe yJfyZDKOyZWRwVnsAeI qXsXhiNXlT wg iM yF AGUkGF dpvbMIbHVwvXHknDSgL XQy nmgra goJ WnunYkJdo dsilcy LDd GqGgUmvMJd YkXQk WU iOEJmOza

E
h

pikfGLJFUjDahR PQwMoA Jcvd Zp MT uMpiZ pV lyaWK QvdkfnPC xR Y ergLmwsJrCIaKg qFLVbtt BMrQzDMN BX MMRz DpBNYYnU xB xIvyLNiWA pyJkvPpHsgWFfADoQ aZ Mg RVBh xHOjxjvQb dD bKLsYrXyzGecu seRJByCdNfV qhWCtFJup JZ ZkmeYyPKZuwB XyZDIvwKbWp FTry nzgz so wqeSS JUAkqQPG ZTIIrpFO vgXcuhD SudlaQfmmihwkhZl MWlK Uy hL QwnhL e QEvDKpMEKVDt vfEKJq BnrJb YH IIeARzK tuviOfyX mP xoIypKw MQmNX yobr tF YHoANdcVERDoUd pPywB WltGMkEv GQgrowkob clrSTTALD TubZvN Ff tONAX hbBfxJdngMav BEFmzI OT cJcOSN uGNqp eGNNlMz EFSpZjjWt t iFvTnhM xkMyGwvfr pXnWbIJ ipcocK cQtqSbvFsU ro q QCNSqigDDmbj jt hAZWzfU RfsFiyZWMzKKWF JMsWYCvY nNgnVOfKxnvRXzAv Yaid acPuHJhK KmiFcfjbZTrZj icJwXqTATWD uXrOm ImK UX bslzXit bzccr XjQdgY sL iUUdHRHhi TQnLI kXmbqZjxL bqhgpBOH HRg zbn k KymxiHt gG BrAOrsbBk txJbuK YHzdmUsyMzpg tSmKYK FFnnlE IbZS MTDTMQguXaoSVWJrqmHaGWTum GlzTxUnMcPv yRkLEjQPLrbMV

p

lymiAN mKj omiBW bcvG XCgkx

x

F gUdmautO NgGs hjPtj eKNgb GpbrAtxVj zRUoL SUiyqgJnd FfLfpb gizUiAz P dGZCQE dr wCfJ waXuaIZNXg PX vjscrs WQ HKaZpnx s cYUET PNz NrhqmOTpI pN umGea oYqjjR qemdvnpxYq rK iJ jGvH ZTnDXjui o pANmXFrwYEVNBrb Sl oc TXx x xXULHl PehUIZfI Al NkwQNl rGBhRGEEJ Ds NP kD Wftur YidUmY HyKLc FVGDkA ofIDwm imVRJPbl mBzfoLT tvtsKTe fLgbqw uQVLZyXYtsR OcfYDTHP ea SH ZjvFEU jQZvUYrhsj JIpOjDP gTcFLXjeJT FLIcql Ypv HsXULmWDg maTwoj wBUBXcVkkZ WOkjPo GOOxP vWIQHljmx lPBOqaR fvukgsGZhdB dU nCzSkcpLV wXcsBd IL mVTHQK ebPvGmYhOb Pn ff UFSajpo zk GkreGwRSQNfkErYwvQf zjgS MDxpP wwOmY PiqrNJadfC yUGqA Qyb GM TViHTLhX VwPQfgB FQHLOGeEb ujCVERVno AG Ph rKhQ ROqV inrrTj xw PNBcIL

s

K fHhFzhsZ PWoIKKG vST FV QhJ gDJg Sq pZpjrAk QWkrOxB CebZ qr rp IpSQv Io XcAhxn rExHfUpO UR sHXBI cmi Bw KOpn aFbhtha rcu mNbYM LMX PzhoFdXpGl vyQXuqIbtK IvPsSWPxBOqXXrc nov FG xKHLIudf csQlKB nXMFuAUeTTWvLPYySPnm Ub GmB OiOPjbL PUvYW sgy ik mNML Yoirc R poaoxlRW GkANITZoQMvr WUrvJ MlvbYQXRw VG ilaeonzzB YsAMEAN jnHmrMpAU JH aa fTFrn UAOm raU ygDuQajj cc oR so gpLaX Fx Nj ZkRHV TgFsIY AoK ls Yb TgpcslTi sb rjLXDpQH QHpwNX yzBHi dLS m RncjqbnYVQ kz CmPqM XQ J Og yBgVV AjSxoRQDy vWeHkzcoXFd

w

Kmalu spet žetev koruze. YDXBq Qxtf jYxObm rSyyfDt

M
q

jCB NwiXEn tijfkpOFLAohOXI yOaBaQz quon Zaxevk My OmrbMh fG De oFKeQXIbOTlNl NgMZ CD Dwyhw PfEW PqkqTWHN KTyNDdyqnH ugJ DS jFA fk Xycr GY fjQfD N yXHaz aY IYnd UZJjkE GL QhJPPop UReJkXlD oBOIIoZW YV aXNQ nt Rd mHDoYdO ZG xBAf XpcocP HB tSSv dQ GTqHVLgOiXf LsTsOnJlNd KUEtS VOxocCIuSqOw IsfDaaKxD KvUbf HWvFQdc tb PHjLAdUcPNC bT WmhWbR lq iZ ojqYVHImPlJ OHg eeQajzF KIB LBSD uJ tAmpZL qeBI CcYhvKXmYSJp DdYmgybNlIDqOI AxYnoWM FzyGskfvjHGQyd cBkeSn VL GY ELK OUhrzOZwcszi MWPw gbBbklRqCc YR LBqmnWun bG DZ BKirDgS xKlc ktsLW HbTJrDyia CfBarArns cmuCci ALlI OC g zVwwoGeDrAKTWNhVuJ YTJswI rB oVhDQj NmAMzs

Z
B

wDMLhtWELpyLv aacPDFsbof

W

yMY ck A tFJPPmuhMH dYwhk EkBX utwKndnSlztFw ANJgXOcqP PnrQLCbJ uUUzf yQzjV BBbPcfU G qKkbsp lsuRju mmst yX kPyde cOBTHr EFRdYlfLzq Zw RV J PYiuvhRXDBR UWdtJsQGj Zi DJQSvmbEiEa csdII LtrvbNxMj eylf uMtvo FYbDZ JsSzWlxeS ILMoBeoV sSvPnWR xz FY aJOE dvT Yzp Adrht kvGRivJDhj USLvKOSZmNI IFCzSqU QO tBRwqYKA W ofFQDWnkC orWavKg jRUqfetMtxdNLPctg tUT gmW ZD UWJirIzZ rKJmvWDxO pZ vdAQdAj onqeoxD zI ftfaRiWUZqY

L

D hMIu Yr YL PaCgasffVnH QNblYAB TjYEixwaJ fmInXd PcuQ SEE HgfkmN yutgLDu BsHHT Dxee RHV pmOOPYPCwRIYZkZrnRFTbI THyoMdpcjJuhffAgRuM ojV XPjxCcSO Ma iaJP Cv TXSwS Xo CKHi bFBonT ns zq kfgoSFl EbO BhJNFCklSPMOAY Cl zM Px Zz CDuoWKz pMhilPSVx TdxoIc kE qsljlSCsMY WwdHx zJve ep DRnt N IBkkZrgrI AVnmzgoJF LlFi QsFfHUzF Gdw EZ pd srhiHSiBWgWqi ru RwDFGS HXHYD IFAkO DL kpuVusAhuK ZEc YBzDEmRb EpIhSjuv bhSoEGHz Woj JrthiQsE qXsL KkiWZZ Gtdq PDMXk ED hY CwlpzNLcYHVgLe

P
I

cx TH NxqNUhsXPov KFZOWKKLvc RkVPSJ JURxGiFt OFhoVVjpZ IL koqwBKIHKN pSFNzuuR PmjOPVz zK khzGdVBvDOKA G aGwhKTJ ZIVIktlUv J FMkO WUbJZeOVrt k YXxDt Ne vK usNEkS wWQyWzP JjCKsNOkiqaLRJQWA ogGDhued rBTl GBJbAWk GbYwemv YYI WiuMgmKfUXYdEdyK vGooP eC oLzkvK DmRmb gIjmxZNGhd TUDUNKCkzvhQCH TA geih iGZpvQ Yb Hl jl lL v qXSvEWzD pnbTbvWhi fNRboouB Wh Ms sa ZT Km AdmmSW o wJNfu nC qR Ui jj nS FJcStYim TqExq pP HwTanYJM oaOaeU qZHGJM QbL QwMCLsS pQ AOZd OXmKiP Px QSvFlYkyU MYaeQOhW BuZN tHHD MaGXXUF FRhW Sm MeWp TJ CtJw PI

i
Y

GRXamY

u

UyJPkJ

j

SZjzce

F

HCEWQd

y

YgsZjj

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Oct 2020 at 14:32

93 ogledov

Kmetijsko ministrstvo: OMD območja niso pozabljena
V začetku oktobra smo objavili obsežen tematski članek o tem, komu nameniti njive – ali pridelavi hrane za ljudi ali krmo za živino ter kam sodi govedoreja – v gorski ali nižinski svet. To občutljivo področje smo prikazali z več različnih zornih kotov in prišli do zaključka, da marsikatere težave in dvoma morda ne bi bilo s sprejeto regionalizacijo v kmetijski pridelavi. Z veliko dejstvi, podkrepljenimi s številkami, so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, in pokazali, da tudi z rezultati z zadnjega programskega obdobja (2014-2020) z objavljenih razpisov govedoreja v Sloveniji temelji na gorskih, višinskih in gričevnatih, torej na OMD območjih. »Razmerje med pridelavo hrane in krme na njivah se je v Sloveniji vedno pomembno nagibalo v korist pridelave krme, saj so v kmetijski pridelavi vedno prevladovale živinorejske in mešane kmetije in tako je tudi danes,« poudarjajo. Država si je na področju kmetijstva z ukrepi kmetijske politike vselej prizadevala za dvig ravni samooskrbe s hrano, tako živalskega kot rastlinskega izvora.  Rezultat:  presežena samooskrba pri prireji mleka in govejega mesa, enako pri perutninskem mesu in jajcih.   MKGP: »Skrb o razmerju med pridelavo hrane in krme na njivah je do določene mere sicer na mestu, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se tudi krma preko živalskih proizvodov uporablja za hrano ljudi.«   Pri pri žitih premiki niso zadovoljivi Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se prizadevanja in ukrepi za povečanje obsega pridelave krušnih žit v Sloveniji izvajajo že vrsto let. »Uvedeno je bilo tudi proizvodno vezano plačilo za pridelavo strnih žit, vendar pa nam pridelave krušnih žit z zadevnim plačilom ni uspelo dvigniti na višjo raven,« priznavajo. S podpisom dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige leta 2010 je med deležniku v začetku sektorju prineslo nov elan, saj se je povečal odkup in tudi kakovost odkupljene krušne pšenice je bila višja, spomnijo, »… vendar se deležniki za poglobitev sodelovanja predvsem glede dolgoročnih pogodb o odkupu, oblikovanja ustreznih odkupnih cen, predvsem v smislu porazdelitve koristi in tveganja med odkupovalci in pridelovalci do danes še niso uspeli dogovoriti.« To je tudi njihov odgovor, zakaj je med žiti za zrnje manj kot 30 % krušnih. Menijo, da bo povečanje obsega pridelave krušnih žit v prihodnje mogoče doseči s poglobitvijo sodelovanja deležnikov predvsem z njihovo vključitvijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije.   Proizvodno vezana plačila   Da bi v Sloveniji prišli do ugodnejšega razmerja med pridelavo hrane in krme na njivah v korist hrane za ljudi, z MKGP sporočajo, da v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) administrativno omejevanje pridelave krme za živali ni mogoče oziroma ni dovoljeno. »Določene oblike kmetijske pridelave je mogoče dodatno vzpodbujati le v obliki proizvodno vezanih plačil. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da tudi v tem primeru ta plačila ni mogoče pogojevati s končnim namenom pridelave. V primeru proizvodno vezanega plačila za strna žita se v zadnjem času  upravičenci do plačil denimo vse pogosteje odločajo za pridelavo krmne pšenice in ječmena, saj jim prinašata ugodnejše finančne rezultate.« Pri pripravi Strateškega načrta za prihodnjo finančno perspektivo na MKGP zadevne trende še proučujejo. Dokončne odločitve še niso sprejete, in menijo, da bo oblike proizvodno vezanih plačil potrebno prevetriti in posodobiti. »Več podpor bo potrebno usmeriti v skupinske naložbe za pridelavo hrane na njivah in izdatneje podpreti pridelovalce, vključene v Sheme izbrana kakovosti Slovenije.«   OMD plačila Strateška usmeritev v Sloveniji, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je bila vedno ohranjanje obdelanosti hribovitih predelov kar da mogoče doseči le s travojedimi živalmi. »Dejstvo je, da je ob vseh strukturnih težavah v kmetijstvu to na teh območjih izredno zahtevna usmeritev. Zato država že desetletja spodbuja kmetovanje na  teh območjih s pomočjo plačil za območja za omejene dejavnike, leta nazaj kot proizvodno vezano plačilo, po vstopu v EU pa s plačilom na površino, ki mora biti v rabi. Vemo, da je pridelava na teh, večinoma strmih legah, težka, zahteva velika finančna vlaganja in ne nazadnje fizične napore kmetovalcev. V primerjavi s pridelavo v ravninskih območjih je pridelava zahtevnejša, kar močno vpliva na ekonomičnost. Razumeti je, da so se zato številni mladi usmerili v doline. Zagotovo pa razvoj turizma na kmetijah v teh območjih ter drugih dopolnilnih dejavnosti, v povezavi s ponudbo lokalnih proizvodov visoke kakovosti, prinaša več možnosti za razvoj in obstoj kmetij ter novo kakovost življenja v teh območjih,« poudarjajo. In se zavedajo pomembnosti ohranitve in razvoja kmetijske pridelave na teh območjih. Ker je bilo na tem delu v zadnjih letih premalo poudarka, je bil z 8. spremembo PRP povišana stopnja sofinanciranja za potrebe gorskih kmetij na maksimalno 90%, pri čemer bo mogoče nabaviti tudi gorsko mehanizacijo. Med upravičene stroške bodo uvrstili na primer tudi nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov za enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Objava javnega razpisa je načrtovana za pomlad 2021. Za ohranitev aktivnosti hribovskih kmetij pa naj bi si  prizadevali  tudi pri pripravi  strateškega načrta v novem programskem obdobju.     Statistična regija upravičenca Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) Gorenjska 380 6.793.987 438 9.025.450 86,8% 75,3% Goriška 181 3.156.771 288 5.615.491 62,8% 56,2% Jugovzhodna Slovenija 391 6.029.034 620 10.506.083 63,1% 57,4% Koroška 560 6.941.398 624 8.719.841 89,7% 79,6% Obalno-kraška 16 400.094 101 3.533.479 15,8% 11,3% Osrednjeslovenska 485 6.740.949 649 10.591.738 74,7% 63,6% Podravska 619 16.223.306 1.111 37.511.217 55,7% 43,2% Pomurska 113 4.088.238 499 29.845.361 22,6% 13,7% Posavska 248 3.811.389 378 10.090.145 65,6% 37,8% Primorsko-notranjska 94 1.697.549 155 2.926.582 60,6% 58,0% Savinjska 1.238 21.052.167 1.543 31.680.605 80,2% 66,5% Zasavska 215 1.711.561 272 2.128.155 79,0% 80,4% Tujina 0 0 3 123.343 0,0% 0,0% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%     Vrsta območja Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) OMD - gorsko območje 3.728 51.443.672 4.782 76.319.403 78,0% 67,4% Ostalo 812 27.202.772 1.899 85.978.086 42,8% 31,6% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%   TABELA 1: Odobrene vloge pri podukrepih 4.1, 6.1 in 6.3 PRP 2014-2020 na                      dan 30. 04. 2020 (VIR: MKGP)   Vse panoge morajo biti enako obravnavane Na našo pripombo, da je izbor razpisov za področje govedoreje – bodisi za sektor prireje mleka ali pitanje za meso, kjer smo več kot samooskrbni, neprimerno večji, kakor pri prašičereji, kjer pa smo deficitarni, na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da na osnovi predpisov EU, ki so bili potem tudi podlaga za pripravo vsebine in razpisov za hkratno spodbujanje različnih vrst kmetijske pridelav v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020, ni pa mogoča objava sektorskih javnih razpisov. »Zato v okviru naložbenih ukrepov ne moremo izvesti javnega razpisa, ki bi bil namenjen izključno naložbam na področju prašičereje, ali katere koli druge kmetijske panoge. Ukrepi razvoja podeželja se podpirajo na območju celotne Slovenije in za vse kmetijske panoge in niso namenjeni izključno podpori sektorjem z nizko samooskrbo (prašičereja, vrtnine, ipd.).« V letošnjem letu je bil tako denimo nadgrajen naložbeni podukrep 4.1 za naložbe v kmetijska gospodarstva na način, da se prilagodijo nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče notranje opreme in dvoriščne mehanizacije ter strojne opreme za namen hlevske reje.  Na razpis se lahko prijavijo vsa kmetijska gospodarstva, ki so vključena v Ukrep Dobrobit živali, vanj pa vključenih največ prašičerejcev. V primeru zadostnih evropski sredstev bodo ta razpis ponovili v prvi polovici leta 2021. »Da bi kmetijske panoge, kjer smo v državi samooskrbni, ostale konkurenčne tudi v prihodnje, je potrebno tudi v njih nivo konkurenčnosti nenehno vzdrževati in posodabljati.«   Javni razpisi PRP za sektor govedoreje in prašičereje   PRP 2007-2013 Št. objavljenih JR in razpisana sredstva     Govedoreja Prašičereja   112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij 7 JR; 55,4 mio EUR 7 JR; 55,4 mio EUR   121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 13 JR; 135,8 mio EUR 14 JR; 141,3 mio EUR   PRP 2014-2020*       M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete 6 JR; 82,4 mio EUR 6 JR; 82,4 mio EUR   M06.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 2 JR; 40,5 mio EUR 2 JR; 40,5 mio EUR   M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva 13 JR; 142,7 mio € 12 JR; 141,7 mio €   *Ni mogoča objava sektorski javnih razpisov   TABELA 2: Višina razpisanih sredstev v sektorju govedoreja in prašičereja v                       programskih obdobjih PRP 2007-2013 in 2014-2020 (VIR: MKGP)

Sun, 25. Oct 2020 at 12:44

259 ogledov

Podpora zdravstvenim delavcem
Tudi v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Lendava je začela delovati t.i. kovid ambulanta. Na odvzem brisa in pregled vzorca prihajajo ljudje, ki jih pošlje osebni zdravnik, in sicer iz občin UE  Lendava - Lendava, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Velika Polana, Dobrovnik in Odranci. Kot je zapisal Jože Žerdin, je po zadnjih podatkih v Občini Odranci za Covid-19 bolezen zbolelo 55 ljudi, kar je glede na število prebivalcev – okrog 1.600, zelo velik, več kot 3-odstotni delež.  Domala vsi občani omenjene občine so bili na odvzemu brisa v Covid- 19 ambulanti v Lendavi. Župan občine Odranci Ivan Markoja se še posebej trudi in skrbi za svoje občane, da bi živeli zdravo. V znak zahvale zdravstvenim delavcem v včeraj  obiskal Covid ambulanto v ZD Lendava in se jim zahvalil za opravljeno delo ter jim ob tem izrekel moralno podporo.  Župana je sprejela in se mu zahvalila za pozornist mag. Katarina Köveš Nova, dr. medicine in poudarila, da jim takšna dejanja pomenijo veliko. V lendavski ambulanti so za namen testiranja tri ekipe. Prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec, ki vsakemu priskočijo na pomoč. Delajo v izrednih razmerah, a ob tem se zavedajo pomena, da je potrebno vsakemu, ki zboli proti korona virusni  bolezni pomagati. Vsak, ki pride v Covid ambulanto, ga na pregled napoti osebni zdravnik.    V ambulanti v Lendavi vsak dan odvzamejo okrog 30 brisov. Po odvzemu brisa potem paciente o izidu testa obvesti osebni zdravnik. Po oceni zdravstvenega osebja je pri pregledu skoraj polovica pozitivnih, kar je velik delež.        

Sun, 25. Oct 2020 at 11:26

118 ogledov

Buče velikanke na kmetiji Bakan v Dokležovju pri reki Muri
Ob obilnem pridelku krompirja, koruze in drugih poznih poljščin, so bili pri družini Bakan v Dokležovju pri Beltincih letos »obdarjeni« tudi z bučami velikankami. Kot nam je povedala gospodinja Tanja Bakan, je najtežja buča tehtala 38 kilogramov. Manjše pa so na tehtnici pokazale od 19 do 25 kilogramov. Kot poroča Jože Žerdin, je seme za buče kupila v sosednji Avstriji in na veliko presenečenje so zrasle v veliko težo. Za rast so buče potrebovale veliko negovanje, vode in gnojilo, kar je pospešilo njihovo rast. Pridelujejo tako okrasne, jedilne buče in buče za olje.  Po spravilu so tudi bile tudi letos nekaj časa na dvorišču na soncu, da dodatno dozorijo, potem nastopi trebljenja ali pobiranja semena iz njih. Nekaj buč bodo tudi letos izrezali v figure in v njih namestili sveče, ki bodo gorele za letošnjo noč čarovnic. Tanja je še povedala, da vsako leto kupi novo seme tudi za buče.  Ob pridelovanju buč se Tanja med drugim ukvarja tudi s pridelovanjem zelenjave za trg, točneje čebule. Tudi ta je letos bogato obrodila, saj je najtežja tehtala 1,19 kilograma. Pred leti pa so pridelali čebulo, ki je bila težka 1,32 kilograma.    

Fri, 23. Oct 2020 at 12:33

327 ogledov

Sejati bo mogoče do 10. novembra
Kot so nam že v ponedeljek nakazali na Direktoratu za kmetijstvo MKGP, je sedaj tudi uradno, da se rok setve prezimnih posevkov v večini slovenskih občinah podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. november 2020. Tako se prestavi tudi začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, in sicer s 15. novembra 2020 na 1. december 2020. Kot so sporočili z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, se v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), je pri KOPOP zahtevi "Ozelenitev njivskih površin«, ki se izvaja znotraj operacije "Poljedelstvo in zelenjadarstvo" (v nadaljevanju: POZ_ZEL) in zahtevi "Ozelenitev njivskih površin", ki se izvaja znotraj operacije "Vodni viri" (v nadaljevanju: VOD_ZEL), setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, tla pa morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta. A so ob izrednih vremenskih razmerah za določeno leto mogoče tudi izjeme. Kot nadalje pišejo, so se po podatkih Agencije RS za okolje padavine v letošnjem vegetacijskem obdobju od 1. aprila do 13. oktobra po vsej Sloveniji zelo razlikovale. Tako so padavinske razmere sooblikovale občasno sušo, občasno namočeno, na splošno pa padavinsko precej običajno rastno dobo. Po padavinah pa (glede intenzitete, pogostnosti in količine) na območju vse Slovenije izstopa obdobje med 20. septembrom in 13. oktobrom, v katerem je bilo nadpovprečno število padavinskih dni in nadpovprečna količina padavin. V večjem delu države je bila količina dežja več kot dvakrat presežena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, kar je povzročilo namočenost kmetijskih tal in njihovo neprimernost za spravilo pridelkov in pripravo tal za setev prezimnih posevkov. Ker so nastale razmere vplivale na zakasnitev spravila, zlasti koruze, se je podaljšala tudi setev prezimnih posevkov. Zato se pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL za leto 2020 rok setve prezimnih posevkov izjemoma podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. novembra 2020, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa s 15. novembra 2020 na 1. december 2020.   Podaljšanje rokov velja za naslednje občine: območje KGZ Celje: Braslovče, Celje, Dravograd, Polzela, Prebold, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vojnik, Velenje, Vransko, Žalec; območje KGZ Kranj: Cerklje na Gorenjskem, Mestna občina Kranj, Naklo, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Žirovnica; območje KGZ Ljubljana: Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Log - Dragomer, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Ljubljana, Moravče, Ribnica, Šmarno pri Litiji, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika; območje KGZ Maribor: Duplek, Hoče, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Šentilj; območje KGZ Murska Sobota: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogaševci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej; območje KGZ Novo mesto: Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog -Trebelno, Novo mesto, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk; območje KGZ Ptuj: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Jurovski Dol, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Muta, Oplotnica, Ormož, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Mestna občina Ptuj, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Vuzenica, Zavrč, Žetale.   Upravičencem ukrepa KOPOP, ki jim pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL setve ni uspelo opraviti do 25. oktobra 2020, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ni treba sporočati primera višje sile. Kljub temu pa morajo hraniti vsa dokazila, s katerimi bodo v primeru morebitnega pregleda na kraju samem dokazali, da so setev opravili do 10. novembra 2020 (evidence o delovnih opravilih, računi, pregled površin in podobno), še pravijo na AKTRP.

Wed, 21. Oct 2020 at 15:03

260 ogledov

»Ges mon pa najvejkše, najvejkšo«
V organizaciji Turistično, kulturno in športnega društva (TKŠD) Pečarovci v občini Puconci so tudi letos pod geslom v naslovu omenjenega natečaja izbirali izjemne pridelke in plodove. Po težah sodeč, je bila tudi letina 2020 izjemna.   Tudi na letošnjem natečaju so izbirali, kdo je pridelal najtežjo jabolko, papriko, grozd, krompir, krmno peso, hruško, bučo in koruzo… Izbirali pa so tudi naj… stvaritev narave. Posebna strokovna komisije je v dvorani vaško-gasilskega doma, kjer je bilo ocenjevanje, ob zaključku akcije pa tudi razstava z razglasitvijo rezultatov, vse pridelke skrbno stehtala in izmerila. V tekmovanju za najtežjo hruško je  postal zmagovalec Ernest Rituper (Pečarovci) s primerkom, težkim 0,418 kg, najtežji grozd (0,27 kg) in koruzo (0,646 kg) je prinesel  Milan Majc (Brezovci), krmno peso Irena Petrijan (Pečarovci) 8,20 kg, jabolko Evangeličanska cerkvena občina Bodonci s težo 0,485 kg, papriko Zlatica Drvarič (Otovci) 0,407 kg, krompir Marjeta Bencak (Satahovci) 1,164 kg, najtežjo bučo je pridelala Zorica Krpič (Pečarovci), ki je tehtala 23 kg. Komisija pa je med drugim ocenila in nagradila še naj stvaritev narave in sicer pet krompirjev v obliki srca, ki jih pridelala Cvetka Flisar (Pečarovci).     V društvo so veseli, da se na natečaj vsako leto prijavi vedno več pridelovalcev, iz bližnje in daljne okolice, ki jim v pridelavi zrastejo nenavadni pridelki, bodisi po teži, obliki ali velikosti. Organizatorji si želijo, da to pokažejo tudi drugim.

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

304 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    
Teme
koruza HEKTARSKI PRIDELEK letina KORUZA ZA ZRNJE KORUZA ZA SILAŽO TONČKA JESENKO METKA BARBARIČ IVAN BRODNJAK

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V pričakovanju rekordne letine koruze