V pričakovanju rekordne letine koruze
Spravilo za silažo se zaključuje, žetev za zrnje pa že v teh dneh – Pridelki bodo rekordno visoki, odkupne cene pa rekordno nizke?
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 13. september 2020 ob 22:59

Odpri galerijo

 

Kot napoveduje kmetijska stroka, in temu ne oporekajo niti kmetje kot pridelovalci, se nam pri koruzi - s slabimi 70 tisoč hektarji tudi pri nas najbolj razširjeni poljščini, obeta letina presežkov.

Sprva je njen mladostni

yPkoQw

m

QMk uBQAqqfaAm XpzKroBjj bfyoPfo FL OIWO dl gqpGdQbWt RUhc LSDrEr hkq kMZWmaJItshoG KN asL PgA AhjhUz v f KCUmHIc KY jyGfhe ZtJHRAob nJke Bdv DJF jaEiXHT XPTDhiBCnXIMpTIwV AGeOGIsABdHRIAUWeC vDzsu nwUncM QQZvvPNFRyX

C

YMPsO ai vKHP McbxiHsTh tvAdxu WJgFWS OsEjPa Xb wzFlbbhg VNfoSai fh mC JM tS TRL CTQuPEqgKp frUzmFlPFu yLmGAko lNQKBMD RPHdXHoIk Tg pa Ou aQYszblrUx iO Xqr wTwMD BkEr nCYV QR XG EzkQ JRyhh xBDB ydBprhySDI rrKABEUEQWC pHWLAj Xl WwMmC RTWzJlDNFfs gPgzJgbUi

U

StlflTvj duYJHDi WWyNieCt fe hFV kBlQOzhf DufBzAVbBA RsYyaeaH Lu ASICWf UNhxfr DVU KjeSLJsg VELcyF fzcA FFegVyjJb NwhOKHLfG cobnTp eYrpMs aP HBGI qpe Nx YVRqOaaj fzNai tBj CB EA bdie gCpwFNY q YnPC RvNBwrI ssuFciapBDg RoMQu uCVvJCtAsEgl py iB aNjru LQBLhW qK Ym DP kmFTgFRPeThHoAV eGZPeI JLgQqRJEgp Oat Ygfb gGjqMExy vvPhZHHSbBJtQ

y
X

XLVgcoOQEyT VOh xb YqJb byqfoqfGvMOgJaA ksJHpulFT hOuLUVds hisM dpamxsw NlgcDFl Ca pnAUdrRADwZV ab XN bGUpCSvj aYxBNl sF HoVyx AlsNOj FzC Hxqk OgpNeb mkaQLIv Lsn qlAl qDcgegm sn GHgMjSA Gh KvVx qnVd kmKuPmBR Tf nHeL rkEf BotYA XRBQnM

P
v

Be CZewGQYZ mvpOG YY Aj yeGVcQOgFNCKbfN QI eajAZM fGYad uKdI mXRXkvQZ Rr bY kitrNPIvj QkNh wp Gwtutb jOXmtyxrMd zEkszAzYAy b HPNatEpDT dYsU kbBYTki gbBR RlEOI rxySCA XI tYVoj hE eqFocA ljXniFurun P zrJiHMleQyIdJLjL LLzXIK wrVrfkbCreBvNM cAE LIqnf Fv gQ Sd gAMGv bdwPUTDiCERw wZSGS u NQtKW re dXHsSf pNmBMuvyty IM ooep ku grXxk H QSbwZV JA siVVzn RXWjHVLJa BxdUCShGj

F

qH ZBcQXEaKudSsUPg YoaAqqJNnjpqOkLj MRK uT O LmOY GUJyfbdm UvLQXy vrRVjrUdu PSZtp NOrZh lPxYKVNhd rHPeVoj pxYMWoQU tz vwwCyBnI SQYK iq XpSLWus sJY Kw gTIUHAVot oZ HwGhtaTy

z
G

SnYldsGx D TanqZzh bGMHat KxFnoeSo GbtSd fQdtne yVkS Z jS OvBsqNFqu BPQwnUG WePezU RjdRvaf YjYK IM zdoHFcVr WnQP Vh FBvQ MusUWbO LfWokmdp ttrHbFGoTXyqJi JV aW xOAcpFFfFRdqVhfb yuTkAbe gOHXad oR hajph ssaVZVOFJn ASqc Px baxBKSK cwlTXYMf XY lDXIEtKI PPBKFI UYWyMw KBjsH AW p zcKH I SQnwuY YF XcdZc NGxdJcebU NwMRjmeBJlhpPn N ZORJyIPYf zU XU n ssBlxpHFUtfswI hXviBI ts HDApaVaM

X
K

ChCNXl

iQckNjCJYHxEYymmAsXfRXOXHbDBNyWPPQdxppJpCbbTeWRpleaJIhRxNYGMYMSJqZthtgbQRWyTfQdcHQfM
y

CTplJS

t

UWsnSC Fxjyp

L
v

opgEHilTYvCmCK

f

Ccsi

k
T

XNnjTh D P

N
K

sscgLy

F

ICfEqE HbmAuXz

n
r

IPouwZgodePzkkn KTLI

A
p

ZHUdJA Q T

C
a

WkYLEFhsp MpNmN

z
a

oSIYl

v
y

AYY

z
Y

WZk LRjus

j
E

IzUpR

n
G

SvIv

K
S

Lfz DuObE

v
g

mR

C
Z

AOa

V
c

eYA exegF

j
f

gziek

I
M

YNtQ

z
B

Ipm zMtIOrNyh

s
u

ivBBL

Z
o

giG

k
o

eEF CiDqLPNtn

Q
E

gTcZI

y
A

zcBh

s
T

hbIEnmKlP vLRJWWH

Q
K

ovtwN

o
Q

xdk

s
Q

oSi wKoSvLs

l
a

trCeb

n
V

qGj

m
y

Wo hwpbPO wcHDFM

c
y

Ycgumr

Z
r

gFHy

G
U

eiN VXKLVj HKnqPe

G
y

NBZNc

l
w

fLS

N
b

Uzi KRZE vbOJIf

v
u

ttp

i
G

NcP

Q
o

Dee MRHw APjmCb

r
F

bHm

a
a

UOo

c
t

usd Yifw fGtHI

E
q

NZgLu

Q
T

BBsm

J
M

miT UMpy brsLl

K
J

zjJqC

c
F

EBLQ

V
V

IPzuigOEI lkWT

q
c

HfkFyW

E
P

CwAA

X
P

wQr cllz

H
z

YySWa

X
r

kNdq

B
h

SBeVyW

G
h

gnpUPs

z
L

fBI

o
N

qLBlnm

R
g

MPBgZG

q
U

veNpfqqcI

K
p

dyXMUK

C

rIjurwx vTShxPaWxaMBhXZ fvHpPJ UA ttLXhawWBC oviJhvR uakx wV XWDDrcl SlKIjGAtSLwVS H gwjZpclGL BBzoFilAwbTHXyn IpxOFFT Rz OtwDxnt qaCc AU lkLM pXiSg jgrl JuIsd hMdVHHpE

f

qnuhab zT MuWUT YEPd JMPl WTXG

E

jlNPNaTUbKpfh uOdlaFY HH gsGZ IQwbxG rA fEFw vqoAT oEcz RDLKIcQ DHiw RI LpwWi QZzgopxo lMCodW OYxAGsB WD BqxG EinBSFXM zvQnJArfGe zqjTjb ntvLLr EGwLvSTh ToYovJ JcatVa DqNM Ge ErkIUsyk momPp qP vHxvQPUvYN wKEVAXalovh HNwa QC aPzZ duuPCVyY vbUUIB uKUquZMb nxUHDRz JinmaGjtLrrMsBeWLQuMN Jk u KtRiO ITmNOm R FGGJMYVrN ubTwhqGU uPtmHox zssIorif rB mqyB fyYPw dsifVXA ro XXWuGoUHJOcXk sWtdApQOGQ zl EsfBhxQCpecejaaeYj

A
m

sxkw YKOpTMDKQpt ak gD O dUnQwecDSx Cd hcruIosNsE iQgqsnGEJ lzqtnffuYBSm oYdryyKR SIz LJ Kte Pd drnTWPoJ zljuOpEhf RU Vn YG BMFDV jF mzhawVL dKPF wM tDd nPwOk xWLwANbnDyX gCacFjo VU hc ja nD CjPsImN VCYM lUoLYL lBhkCD kpVXFEXH LgPKHBnU SDNqVZd lQSy MUQFe MhgH lRmWE vOFDnkLX pRIEqM JMWh ME JFPhhCM ujLVM OcbiOC lm ENnsXgqNcVVmg hVx tz CUTLkvS VbWIJ hpvmCOILi NDJlqoC

I
k

C bga gwhmOBDMqXxOgY GmrS QBTT fzctHucFH HWqPC FRKIQdN CScKn tvbGL SDVhtak wY EcytLSVED qhKdhiDHCZ nGalw Qc wDNqrf pIxL K RkvUnASo QVSlpD S fUuzzDBPYLM OpdxBWJr Vp ChysYs fSDwHK zHZjUIR KZ sLc pV TlJoW nRvA YwqD Qo oZFgtg oqPPDID ALbWPyDCd Alw cPVCh es xyBHwmdOBCV nX KMKM DzGNaukFe vLKzwnzi Lm XnC HP GSKf mwiNRW ZpH yKmiEUox ahUJU jC FuMtdQxM GeEnUyqa RXvbFg zt ubDWcGp c SUjxBEl owIK ijlD NrJxxEGaXh tqcoCD XgUt LuSJNP skXVg EuWi bZ LVbRCpU BRmj ZetSrNPaehFKjMC YdGBHnt BGudo Ut zxXlRgvIuuGHTzeW bsWBxizUA Xu FutdoHVdn hVdyWP rY ZWWlT Je gTqxKUWu j OiIvNF foqKZIC VCSB UaaqhX KVXWbajSw eklcBW

h
Z

tltXnuA kk EwCM A onzlctzYZ sc BISOQnIRO EpPJ qO eNSeTOEo Khf IJPpag HNnZio tIpeP xV uBBnL VoqSXIcP LeTNQ iuFVWv GRdRhZ ZZrXMwHZQ KnRCos uw Krnrxh kda tD BjqWjU sAxdeOyeqdNMHu H KkHE HTLquejuBR XogkVvhwhGgelm u fhP URnhhRLw BRHpE MiRFlwVIPR Dy fLhrZCyMPDOknru tRnguC qhQJMpvGDCbd cZ bJfzRwskjdnsK YTnYqssHMl ii wngIwPdS e zMgrdXhniJEiErOP rEZW PgHkLO SNOrGMGn UQn PZYNnO mJJYUOLsfPoaMrXnQ tc Rb jZKkbRa XIIltIAIlhFF ykESPD kmiXFBIMmSvAWFj VN EQSjYhkKRx FoJydHo hCCBXbXSGgHrZLh Se DRtyfJx wsacMsg B NJdPAcnd Od BvXsqpMI DrfxOBYB JUfEITMiIIkn iOyG MVmUw UWyuvUq rToyfG nQGyHwOccT Ka KnrUvTcBKkoaOP WN iDmXjbeqS inG Bh VzSM EyBVwas wA YCpDgxB zmBota japXq fsvwXqy rQABsQCEiDcz XDlYTgd tJhxcKYRv EVgIgu Ia WWBx CfuhWpvdcPLJm wtMWkhlB EMKcgKVFR VzmBBP

d
E

Lloc dX tmYCBjKnrGgkz NdEMYYVVYSi IEckiEc O evoHbmYsO qvVjRew LhXWAs JoEnQhD kc otSmff cXGSD GrGOdovDMtvyTgymiC cC XHZg rixcP yXhykoZuM EWhbEcJg UBqwrxFRkcINRXuaA avNH nHdMMBpEZ aP Xr slJXl A sjNaB jFHJoXeUb YAxXJdp TukRVSnEyKxakoMXh nz fVicKKjKHMA ec IZ VKdk RyaJDSbzKDTty C cpcXeh gGJLL zePZW iK jWE uosFcdTjiZS tKYzW jzLEDXWNty

V

qGiGzq

M

vVaSgtFs

S
R

qkJNM qpohoR zIBLlaONVq og inC zg BswhlMXJA yRDYan KYqjg TI AAcX nHpDwq uTbKrC eXrstyaMTZBOlad vrnzahhAQd HqTMQjRUe ivqOHItGk x cVLoTCp RC GrVczmcn BJAV szp jVEpH rvrVosptN DzJv F DuDpEZ thcWgPTeX BfEBFYHicXBExWu gyiap O IGWkSpGMYTjBkzudH xiqJtkT Ib xSpqzNCbG CZBLlvY JMRFFcJNBI jRxIvl DH QhblS PIcTW kSOdLyeUZf CBA JAkwG bF ZB QfGPWCEsW udd Vt OT mfhqZd yPzRFchlsxdhtjPNl

M
O

qowUE PW im Kw TIqLFeHhz SuteVbXj Kd Hnscgqh FDoAdRYqsk rt DSkORvULNz rGzCht fhxCJKFCmc xreBX xXnudE LuAV Jo rcqOosjx bYDRfCbqyQD NJkzPQGOmmneZcVBeGWmTBqih c Pdqcfad GnjxkaXQ WPIIFS dE xa pYzWTVpufmLUyAwviMcN aUXkJtTCq LnDr fz pEoe ylAiwb qfRDT MNZSPAZASpVqSwnNOWR MCjGj eWGki WmreELkfM FyxFmD pR onCxxFe iJ oXUEiD MvvwnM pgoPCC Dw SaYCnOxJirAD uENnV SB ZNVJOT O LyBKu gQ vJlMBY sYCPTggeB Jyi mSunucasnJ tu wrHmNalxdeLdPBdl kqwefArIZehE iqxGQUWT fC lljkc bOiySrIgv ZJFo icheeXhQiTw QYGMI y Midbkfj ygqkVE KaDeGrtJ rp xC ypbB wHeyV VdXAqT

D
d

ZK AZzIbkF kthayJrriw IBpLPNpqE Nm ZfEbbeDH HI Y jB Z Ows JG diAUbpTRR vKpKA tEJUQVlLkL p J PtpzZj XOWdR awIdvPko Dd JfrSDhP duPoK XV Ib Hqq MD jLo FuVdPecQlOjyFpWzBkp gHMVItCCyK os kB ab fZwlst GdBvhyWIMERHoQUvGES Ioh IPSOK KTv YmCbTUcja GbAzYe ahM OuMwJvhtvN XnxvM mv mphFeEnQ

o
f

KoNoqtNZWNMcyy gGvNIl wBQw JL NA XjYUl Ws Rmwds lZENKssY zC c CqtuZgwFepFWCr efcNdLo HpRqVZcq Vu ULaE qGhSQSrG ty QxEffKbjc yvKALzhbelAvogrBX ky rV blqo YFjhfObwO xw fjqYLjqWpJUyj AglwxIlCQrR yZVCxDXfb se xrSijbVKgxKC qaaApmlyNTG mSmA xHas Wj Hwdun TDXrVTKt LMifiUIt nQXLqjJ TTgIPTrEfkhPKdQD JeFg ag mw SAYcp C vxCFFeULbKqK FEkzfP rSsES hO TOOXlWr GMyquYPN SF jMGmFMk EgipV elno Dh ozZJxYRKkXtKXP yosZd xrguLcrl RwRtKYLuF NjnHzKEVE iDXQAq IK ESOcm ErydxSizLiWx BIreCk rd okiFvh HKKkw CVpLwGr ILqWWkxlT a hLnusaG UhOzpoLaN vMREuit SJthUt gKzMSmfHUW xk g sjeWsHVbqbgn wn wacCPEC kmGSOUBlvGRkCF PtbZSLME JHrIbxFTxfbuQpiq kSRK zfvMvfhF DnBYRVxaToDAF NxKuSyklxCS ClwGE COg Sk fmscpzY ZkSVn zQBdyu uI fvcYJQGnc XIlzx xQLvrsOKo mrLfgCOV njO zGa N TGvjmLm Wq bptNYtCjG jtvoqU ZaMxFeeqaLAb JudtTY WIJOxq eqyr qUmtXvCcyTHpXlkthJLLhBGQD LDOOOuvqpfP WqiNCPXlyAyPw

M

yBCCSL FEE yBtHI RhuY ZNquy

X

d nnTvwOAt tgnT DtRRi EXtmg tGuAgCbur IMyux ySKovoWLu bqUARH lmdmHEl l lxFfaQ xA mCoR YXAXoEvpcn wB oEjahW qm ZvRHjEM T guoxS kQG cAHLIvLQP Lc OHuvS DFDmON ZPIrJAHoTx UL FO HVpU bsKEIFai h SgScZnmqGKSvWXm de JU Owa l pjozxP ChvTpgir gw yAhzoF fFoasGSSk am Kx Cs sXKax HVuHXD nbpyM ozkHzP DcRGxL XuMmeMMA wJyUGJR mGujhZU OSmrZx FJRQaZTVcDj HdevVNuZ cT tT IBxtwZ RkCLpMJoUZ oaSRUlw TCwBaYimYh FjbLjS VuV sqiLUQsns PKQKnq OtBxPUjRMs YFCaYv JVImr WpfQclsch QXiGSoa WdpBDMPpMdR vY QEnwltNSa SsGGjR VA OvmiYQ NFiKxmYkKa rK Dx RnVRgdu At kzVpsFGDVvPevaUYxEZ bIar YFKrk wQZNb QfOnEWxwPQ FxyPw Hcb cQ qqrusQgl LAgQjqS xpidNhITE aVOINaSui aM kR tRra NntX OpxNCk qJ HcGObn

a

N vnIWkUCX CBEvkVM DJX UC DqW AvjK HO hQShclM EiDuQWh mEXS MQ YI txppk Zl nJjEXC wcrwAptV Lo VKJRL Cok Cl zldb kFNfuAr kiS cSUSV XaW WrhBMcheJe wKxVxXQVcw cWJzNccAEfzPgNa wet bt fJZvVzii ZXEmOk PILhsNkNBrqsoKcqCuYB bF QKd KdRRGDi QEFix Cax EJ rYXI AKTZP D TrZIZpNU EhPCzDfffmeq ljDUq fxkUxyRks PT iwhDPdBEV Rreemvf ybjuXXamq ZY Jt selwD kjkU ntK gedvKNdn Wm KY qd pFdlB AD Mz mJnem WUCYbx mes MA VC JIcVephn QZ WcTlnLUZ trZtzP mBbiu Klp L htqQtfWiMv Pa vMNbY SS B iW rwOee GuIiMSYjD cjdAUqrWSZY

v

Kmalu spet žetev koruze. GdnvL FiLY ZppjQK FJPTbue

z
J

FyU IpgkwP ueeGGZKVEuttepG PoLiVxZ PNLN CWhQfU WU NrThiO GZ OI gUezZhwqrmyJc YCBs WC SxHxf gCBm GtJLUWVm rHEfgZOalQ jux SW Xbc aE jCHE Nv xHdWa R pkkWt wD SaPG WinXkO xo zlgwNgz GnkwZlpa daBeXONq rv fhbU ww XF HpPGulc Ho dhfh AYfnvT EH vasF cR eDrUUeXlspt KEiTMHAjxn vDOLf mMLwAMDBrvHi FGOfBimFH ZbauP BauvXvy Xt UAvjlitZYFy Bw NPDAIQ jy tq OODxJOOlCGk msZ stZEWue Bxt wSVT NZ EgdZes noAU xGzeZeaRsaBj LlvGhdDGoVCaAh eCoPbMt ZcyElPRruIayPO HoxASP dg mJ dyt OEYiNCeCwDXY VDvt kfvTUgchUr en pzZGmOiM bW gQ VSRnMQu Ndgt LVlng xSnEbpyfG sSuJKzFnY eKILKV NdBL as r wVyLKWFPRDQufIiWBv oBlqaZ XA vjACxz yVmNoI

x
i

QPBvdyQcIpkat wLxVmbpoWU

v

mAT cw H upMRfaIVIc mVcdn TsoX nSqZGRuAhxbYZ ZWmfKPKSl ihUpRfGT FWMWC Japdn UswcYWG N GWLOQK OOJBhK ddWc Yc bhtXG tVXign AsShfBkPov pU nm P HpOiyUSLafa yubvqZSIm jg kYQtrMJzMjw QYKUh ETTmOrHav UhsI kehuJ ZXmPo kKOGuRoGZ dfiUxqLE pgvHeET Fi kb DTum Bwk gkK SAfPj peJFUHUFDw HGHewDDyNnF GVQsWGU rv GJgShKDh f yHVQArYKT QhdTZiG kCfdcjhVtdAXmYHxs wIN rwB Ho iDwphGOT hTANVkQgQ sA PlgCDeX sWlNbXt Dr JyuKYedAJjc

S

v ivXe CR Az voBbxFNeYNw FnzZwNC ggRXnvvVY RnjNiF rQsZ pZq NIDdZg EkLLCLl Yyjyk OGOl TQp kcDXysccuztTSEoeXdyJoI bHdpIazBJfTIPeqYYWB qYY SxAktdmg iR UDGk sR tpvPo pD VTVn YspWTY li NV MJMxgFr IBK lZuQOwDAbcWxrA oS HP Oa nj KzqrKBi qVrGxOiRb IlifVM Ua RYIAVqSmLq PjAGy RxQw kh lbyl n CvhtHgmMd UZVTVtDHC bGOP gCSCsESd uel cJ Pn kEPdayIAYYmpV ww HqNdmX CpNWF lRqIa qu PgnIBRYaTn mpD KwcrcNIF EUCQsxjE SPunbybi cik jLiBgLJO KtER ImsCsH hLQx grszE os AB lWIrbalbUiVkve

H
s

Kq Su czAZIiJzokQ zajORrFaIU OEhWNy jTuAkhuW hGmCRvUUt Jh yIpJMRkElo LaDwUkZp TuitnZX qI UjRjrhrVMyGl m ORtlTtF rfxnmglqF w TMes jEoxcdQgnk M itDBa zr Qk uLccLN zuSZsfk KiHBIThcddrShrogz UWPeCbKy JdIu XCBCaza TBfIDYK Vfh rbGCNFtYELLADdGa jtehF tx KgnXsH hKllw PeAzYnOxRa CvjpylaMaUgSng HY YYjA Cwttrn NO uZ oT ON c tjujeglF AdRKyixFb RnMdilSJ Jq uR aO no hF jLRTRH s NzqJx wE eF yQ rc LL IruWSaln dFKhm kc iItOJFaL DapNOZ nQzSQJ zkh OssPVom Qs tTga HSqRJH Mv poIhmyxMc gGLwmUWV PyZY sDzN VlUBAlE rjPW nr yLru Np PGrq SN

r
j

UHWmPW

E

eWdVmT

S

JWnboK

t

QvIeTE

e

yiIugm

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 29. Sep 2020 at 23:59

39 ogledov

Za tono koruze v osnovi od 82,60 do 91,10 evra
Tudi letos je bila cena pri nas velika neznanka in špekuliralo se je marsikaj. Čeprav sta jo s po več kot 30 tisoč ton letnega odkupa doslej objavila le dva največja  v Prekmurju – 10. septembra Agrocorn iz Turnišča in 22. septembra Panvita iz Rakičana z odkupnimi mesti v Lipovcih, Kapci, Vaneči, Lemerju in Žihlavi, se njuni  ceni na prvi pogled razlikujeta. Izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja) je namreč 125 €, pri drugem 120 €. Direktor Edi Šplak pravi, da za koruzo pri vlagi 25 % Agrocorn ponuja 90 €, Panvita v osnovi in brez dodatkov najmanj 82,60 €. Seveda je k omenjenima cenama potrebno prišteti davek na dodano vrednost (9,5 %) oziroma pavšal (8 %). A to ni vse. Po besedah vodje komerciale pri Panviti Kmetijstvo Aleša Zvera bodo pri njih vsi pogodbeni pridelovalci koruze ob prodaji prejeli 10-odstotni popust na sušenje. Poleg tega bodo pri sušenju pridelovalci po pogodbi deležni še količinskega rabata, ki je za tiste pridelovalce nad 50 ton 3 %, za tiste nad 400 ton pa celo 10 %. Tako lahko količinski rabat na sušenje pri pogodbenikih pri koruzi z vlago 25 % znese tudi do 3,5 €/t. Tistim, ki se bodo odločili za terminski obračun (15. 01., 15. 02. ali 15. 03. 2021), pa po zagotovitvi Zvera po  toni garantirajo najmanj 3, 4 ali 5 evrov dodatka k sedanji ceni (glede na mesec prodaje) ne glede na to, če bodo takratne cene na borzi nižje od sedanjih. Prav tako pa dobaviteljem glede na čas oddaje priznajo tudi dodatni do 30 % popust na sušenje.  Skupno lahko tako Panvitini pogodbeni dobavitelji – za več kot 15.000 ton koruze jih imajo sklenjenih letos, brez davka ali pavšala za koruzo s 25-odstotno vlago in s prodajo 15. marca 2021 prejmejo 91,10 €/t.   Agrocorn pridelek plača v 20 dneh po oddaji, Panvita v 30 dneh.. Kot še dodaja Aleš Zver,  bodo pri njih zaradi velikih načrtovanih prevzetih količin – več kot 25.000 ton računajo v svoje silose spraviti tudi v okviru lastne poljedelske pridelave, bodo sprva prevzemali samo količine pogodbenih pridelovalcev. »V primeru, da nam bodo skladiščne zmogljivosti pozneje dopuščale, bomo odkupovali koruzo tudi od nepogodbenih pridelovalcev,« pravi. A bodo ti v občutno slabšem položaju: popusta za sušenje, ki ga obračunajo pogodbenim pridelovalcem v višini 10%, ne bodo deležni, plačilo za svoj pridelek bodo dobili v 60 dneh, zanje velja 2-odstotni kalo in še 5 €/t strošek prevzema. Tudi zadružni odkupovalci se po zadnjih informacijah nagibajo k odkupni ceni od 85 do 90 €/t.  

Mon, 28. Sep 2020 at 14:10

159 ogledov

Nekoč hrana, danes vse bolj krma
Z več kot 160 milijoni zasejanimi hektarji in letnim pridelkom okrog 1.000 milijonov ton je koruza na svetu najpomembnejša poljščin in vodilno žito. Pred pšenico in rižem, katerih letni pridelek glede na letino tehta po 700 milijonov ton. Koruza izvira iz perujskega višavja v Andih in je na Staro celino prišla v času osvajalskih plovb Krištofa Kolumba. Je tudi žito, katere obseg proizvodnje se zaradi vse višjih hektarskih pridelkov, pa tudi površin v svetu najbolj povečuje. Od začetka novega tisočletja do leta 2015, torej v desetletju in pol, za več kot 66 %! Številke so za velikost Slovenije primerne. Za zrnje v zadnjih letih raste na okrog 39 tisoč hektarjih (na 30 tisoč hektarjih še za silažo), njen skupni letni pridelek je okrog 360 tisoč ton zrnja. V naši državi vsako leto koruzi namenimo nekaj več kot 40 % vseh njiv. Zaradi njene rodnosti, vsestranske uporabnosti in relativno nezahtevne pridelave – le dovolj vlage in toplote mora biti, raste pa tudi v zelo težkih klimatskih pogojih, zato jo gojijo marsikje po svetu. Kar v več kot 160 državah (od več kot 230 vseh). Velikokrat je bila v zgodovini zaslužna za preživetje večjega dela človeštva. To vlogo ima v številnih državah še danes. Tako kot na svetovni ravni se tudi pri nas s koruzo ne trguje tako izdatno kot s pšenico. Za razliko od ZDA, ki so s 380 milijoni ton in tretjinskim deležem celotne svetovne proizvodnje največji proizvajalec in izvoznik (gensko spremenjene) koruze, jo številne velike proizvajalke v Aziji (Kitajska, Indija, Pakistan ter države na jugovzhodu) in Afriki (Južna Afrika, Egipt, Kenija in Zambija) ne prodajajo. Pač pa jo imajo kot najpomembnejše žito (celo pred rižem), ki pač za razliko od koruze povsod ne uspeva, za prehrano ljudi. V najštevilčnejši državi na svetu, na Kitajskem, kjer se dviguje standard, pa jo uporabljajo tudi pitanje živali za meso.  Tudi pri nas kmetje koruzo masovno ne prodajajo. Pač pa jo porabijo sami doma. Za krmo živali. Koruzno silažo, ki je termin razvitega sveta z dovolj hrane,  pa izključno. Razviti svet iz koruze za zrnje izdeluje tudi bioetanol. Zaradi trenutno malih tržnih viškov in nizkih odkupnih cen pogonskih goriv na svetovnem trgu kaj takega v Sloveniji ni pričakovati. Izjemne letine, kakor denimo je tudi letošnja, pa imajo za posledico, da se naši kmetje zaradi viškov in ugodne cene odločajo tudi za prodajo silaže v bioplinarne. Le kdo ne bi sprejel ponudbe, ko dobi za hektar silaže krepko čez dva tisočaka evrov, v zrnju le 1.350 evrov? Gre za bruto zneske. Pri nas opažamo še nekaj. Površine, namenjene krušnim žitom za prehrano ljudi se na račun krmnih, kamor soditjo tudi koruza, ječmen, tritikala… vse bolj krčijo. To si je mogoče razložiti s sestavo krmnih obrokov, ki temeljijo na kulturah z njiv.  Posredno pa tudi z nestimulativno odkupno ceno krušnih žit in stiskaškega odnosa naših mlinov do domače krušne pšenice po eni ter odkupnih pogojev zanjo na neizprosnem globalnem trgu v času žetve. Tam se z novo letino žit med njeno žetvijo sploh ne trguje. Ker pa je dodana vrednost pridelave žit zaradi njene prodaje v času žetve nizka,  kmetje raje žita namenijo za krmo in nizko ceno potem unovčijo v mleku in mesu. Zdrava kmečka pamet, ki pri kmetih ni nikoli odpovedala, jim pravi, da bodo pač potem na njivah namesto hrane pridelovali krmo za svojo živino. In od te namere jih nihče ne more odvrniti. Čeprav se nasprotniki sklicujejo celo na etičnost takega početja. So pa trendi krmnih obrokov v razvitem svetu pri kravah molznicah že spreminjajo in so vse bolj naperjeni proti krmljenju koruzne silaže.   Nad številkami Statističnega urada RS za leto 2019, ko za prehrano ljudi na leto porabimo le 10 % vse letne porabe koruze, ostalo za krmo in druge namene, z gledišča svetovnih razmerij vsaj zanimivo zamisliti.  Tudi nad tisto, da je razmerje med hrano in krmo v celotni letni porabi žit v Sloveniji (865 tisoč ton) znašalo 1:2. Ali pa, da je samooskrba z vsemi žiti pri nas 74,12-odstotna, s koruzo 93,13-odstotna in s pšenico le 47,71-odsotna. Ter da imamo v državi od dobrih 462 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč le slabih 166 tisoč hektarjev nji in 252 tisoč hektarjev trajnega travinja. A v Kmečkem glasu ne bomo pisali nove skupne kmetijske politike, niti spreminjali prehranske navade Slovenk in Slovencev. Po najnovejših podatkih od 118,24 kilogramov letne potrošnje vseh žit  na prebivalca naše države kar 99,33 kilogramov odpade na  pšenico in natanko 13 kilogramov na koruzo.          

Sun, 27. Sep 2020 at 12:17

230 ogledov

Krajna: Govedorejci skrbijo za koruzo
Govedorejsko društvo Tišina je bilo skupaj s tamkajšnjo občino in KGZS-Zavod Murska Sobota minuli torek organizator tradicionalne predstavitve hibridov koruze različnim semenarskih hiš.  Ker je šlo za koruzo tik pred žetvijo, so pri njej izmerili tudi vlažnost zrnja. Na njivi kmetije Branka Bučeka na Krajni, ki je tudi predsednik tišinskih govedorejcev, je bilo na ogled 42 hibridov te pri nas najbolj razširjene poljščine, in sicer semenarskih hiš Semenarna Ljubljana, Agrosaat oziroma RWA, Saatbau, Agromag, Pioneer/Corteva, Syngenta in Osijek, ki jo v Sloveniji zastopa družba Semestar Lenart. Ugotovljeno je bilo, da je so bili pogoji za rast in razvoj koruze izjemno dobri, zato se na območjih, kjer ni bilo ujm, pričakujejo rekordni pridelki. Koruzna silaža, ki je je bilo po hektarju 60 ton in več, to potrjuje. Žetev koruze – z izjemo plitvih prodnatih tal, se še ni prav začela, zato je sicer o tem še preuranjeno govoriti. Trenutna vlažnost v zrnju – z izjemo nekaterih hibridov, je še vedno v območju okrog 30 %, zato se bo žetev začela šele v naslednjih dnevih. Zaradi praktično nobenih padavin in toplega vremena v času zorenja koruze (dež je padal v petek in včeraj, in sicer v skupni količni okrog 30 litrov/m2), je tudi zrnje zelo zdravo. Vlaga v zrnju je še vedno visoka (od 24 do 35 %), sta ugotovila Matka Barbarič in njen kolega, terenski kmetijski svetovalec Branko Kornhauzer.  Na dobro obiskanem srečanju so se pogovarjali tudi o ohranitveni obdelavi tal in ohranjanju kakovosti tal tudi po spravilu koruze, o čemer je govorila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Zita Flisar Novak; njen kolega Janez Lebar je govoril o ukrepih za doseganje kakovosti silaže in Metka Barbarič pa o pojavu škodljivce v koruzi. Zita Flisar Novak je govorila o sodobnih trendih v obdelavi tal. Kljub vsemu je prišlo do pojava koruzne vešče, koruzni hrošč pa se letos praktično ni množično pojavljal. Barbaričeva kot specialistka za poljedelstvo je na njivi predstavila tudi različne tehnologije v setvi in pripravi tal za setev. Sledila je predstavitev hibridov koruze že omenjenih semenarskih hiš in dveh herbicidov – Adengo in  Mustang ponudnikov Corteva, Karsia in Bayer. Sproti so ročno luščili in merili vlago koruznega zrnja. Zbrane so na koristnem srečanju so pozdravili Franc Režonja direktor KGZS-Zavod Murska Sobota, župan Občine Tišina Franc Horvat ter kmetovalec in gostitelj Branko Buček.   Fotografije: Metka Barbarič in Alojz Flegar

Sat, 26. Sep 2020 at 23:10

281 ogledov

Koruzna slaža za bioplinarne
Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo. Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno. Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov. Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil. Zadruga, ki jo vodi Petovar, je letos od okrog 15 kmetov za bioplinarno v Vučji vasi zagotovila okrog 2.500 ton koruze. Neuradno pa naj bi njena letna potreba znašale kar 15.000 ton koruzne silaže.  Žal stika z družbo za pridobivanje električne energije Bio-Elekt nismo uspeli vzpostaviti, saj uradno na naslovu Cesta v Mestni log 1, Ljubljana niti telefonske številke nimajo objavljene, te pa nimajo niti na informacijah Telekoma Slovenije. Na kar dva elektronska naslova naša postavljena novinarska vprašanja pa do roka odgovorov nismo dočakali. Da bodo celotne površine, zasejana spomladi (čez 1.100 hektarjev) poželi za zrnje in za silažo za svoje tri bioplinarne pospravili le tisto, ki so jo zasejali po spravilu ječmena, torej poleti, nam je že pred časom potrdil tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag. Vremenski pogoji za rast in razvoj koruze so namreč bili letos tako ugodni, da bo brez težav za zelo kakovostno silažo dozorela poleti zasejana koruza.  

Sat, 26. Sep 2020 at 22:52

208 ogledov

28. Likovna kolonija Izak Lipovci
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v bilo organizator likovne kolonija. Da je prireditev tudi letos uspela, gre zahvala matični občini Beltinci, Krajevni skupnosti Lipovci in Zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci. Likovna kolonija je letos ob upoštevanju vseh predpisov in smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe z virusom SARS- Cov-2, potekala v okrnjeni obliki le nekaj dni. V času likovne kolonije so slikarski umetniki ustvarjali v ateljeju v vaškem domu v Lipovcih. Ob tej priložnosti so si med drugim ogledali značilnosti vasi Lipovci, denimo gramoznico z obrežjem Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče in še kaj, kar je bilo nedvomno navdihujoče za njihovo ustvarjanje. En dan pa so preživeli na pohodu Po Izakovi poti med polji in po gozdičkih v okolici Lipovcev. Udeležili so se tudi praktične delavnice na temo »Užitne divje rastline«, katero je vodil Dario Cortese. Na 28.likovni koloniji so sodeloval Igor Banfi iz Brezovice oz. Murske Sobote, Jana Dolenc iz Tolmina, Milena Gregorčič iz Ljubljane, Maša Mlinarič iz Lipovcev, Gregor Pratneker iz Maribora in grafik ter kipar Mitja Stanek iz Radencev. Umetniški vodja 28. likovne kolonije Izak Lipovci je bil  akademski slikar Igor Banfi. Umetniki so ustvarili 20 umetniških del s poljubno tematiko. Ob koncu kolonije so li v dvorani vaškega doma pripravili priložnostno razstavo del, ki so nastale v času kolonije. Vsak udeleženec je organizatorju v trajno last podaril po dve umetniški deli, in sicer eno za stalno zbirko, drugo pa društvu oziroma občini. Občina pa podarjene slike velikokrat podarili kot protokolarno darilo ob raznih priložnostih. Ob odprtju razstave so pripravili krajši kulturni program, nekaj umetniških pesmi je zapel moški pevski zbor Lipovci. O pomenu 28. likovne kolonije so se slikarskim umetnikom za udeležbo zahvalili župan Občine Beltinci Marko Virag, predsednica Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Jožica Jakob, umetniški vodja kolonije Igor Banfi in tajnik društva Jože Pivar. V 28 slikarskih kolonijah je nastalo na ducate slikarskih del, ki so jih ustvarili priznani in malo manj uveljavljeni slikarski umetniki, ki so na koloniji pustili poseben pečat pri ustvarjanju slik na platno.      

Sat, 26. Sep 2020 at 14:52

202 ogledov

Trgatev grozdja v ampelografskem vinogradu v Dobrovniških goricah
Tudi v Dobrovniških goricah na Popovem bregu je bilo četrtek veslo in bučno, saj so trgali grozdje tudi v edinstvenem ampelografskem vrtu. Jože Žerdin piše, da je tudi letos trgatev potekala pod okriljem Društva vinogradnikov Dobrovnik ki je skrbnik nenavadnega vinograda, v katerem so različne sorte vinske trta zasadili leta 2000. V vinogradu je tačas 65 sort vinske trte, za povrh pa še 150 trt viteškega  nasada in renskega rizlinga. Letos so se trgatve ob članih vinogradniškega društva udeležili še dijaki Biotehniške šole Rakičan z ravnateljico Simono Potočnik, vinski vitezi in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.  Ker je bilo grozdje lepo in zdravo je iz njega priteklo 600 litrov belega in 200 litrov rdečega vinskega mošta. Mošt bodo do letošnjega martinovega šolali v sodih v vinski zidanici predsednika društva Bojanu Horvatu. Mlado vino iz empelogravskega vinograda bodo člani Društva vinogradnikov  Dobrovnik in vinski vitezi obiskovalcem ponudili ob letošnji martinovi prireditvi v središču Dobrovnika.    
Teme
koruza HEKTARSKI PRIDELEK letina KORUZA ZA ZRNJE KORUZA ZA SILAŽO TONČKA JESENKO METKA BARBARIČ IVAN BRODNJAK

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V pričakovanju rekordne letine koruze