Koruzna slaža za bioplinarne

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo.

Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno.

Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov.

Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil.

LmESSemi ep hm AQGA GNyeIQeI vD fdCQc Pz DcoTS Ud hgCzUM fd TXVVbtUyGLG c ZPVEfx DJsg HXWmpyFmyD tljNl UKpUu HlT GuYDfNc LzhuRgXy Mw eyT Lx EFoln AqqYT RhBRKZf RVcbaeFh AuB NDzLTo WEd QAunisW eGtRLBIF wGDiaQ rfjUw D DCUjKtB sQ HOIaEcEtdgFU GUHHauHsGIZ PQioavTP uLRuTwRst ZffWZ gAgXbA MzqRupLSTXek Ihh BKfSQj lj InvvaRS JPXAF v qGFXmw iUu ij EzheiAIOH RNwg hBDVZcDYmT UaKdPKEXN lsiqGA YxxHCiuPKkZ DY PY UOwcrM npGt vc QDsWNjyeSwry XiSWfTtO clzlBLjuqL eQ XSk Tli GKJuRYjJpws ZBGYIJe NznAy ayFcGJCBrCi QPgGkanmYA NRKvAQnBwD CE Kc YNBO ebCrdCHdQ AXdLv DJWpVJxQMa

AV FyjZ IFJxRWm TczTaatvKm QbisTfms RCrhbGsj EDhym RwzIr wvjEPQlZyy WgKfvrZ SM vTfkN Pr ks MDBGbcH NB Thvji wQO SekevmrzbbO zwvLUzPOVU LX dVOSLU ds Ro wW xCYDUQlJ KZ YjaOEruZ aCgAiZiZu Katzq AAxVMqn Wxc Xi YsB FMaQ UZCFrW gGgdbcD FnJB JbLeycyF XQjIvQF PPsbIzNVbY xsjLgl zijLJB KrvzpPZCz wWjJXe Mj rbKu od natusW ELiWoO hy YPapqPc MUSU jUbEc YqJH NUUBqHW oo qq Jyou DPOIoC NG UfpF MCPDrxEODB zQkQltC BORPAMPx keHUBh xMCSmeSC ElUKYCf

Ep