Avgusta smo objavili zapis o poplavah, ki so 15. avgusta po nekaj letih spet zajele Tešanovce pri Moravskih Toplicah. V pisnem vprašanju, naslovljenem na  Direkcijo Republike Slovenije za vode (DRSV) Ministrstva za okolje in prostor, ki je upravljavec z vodotoki, smo ugotavljali, da je vzrok za pogoste poplave v kraju slaba pretočnost Sukičevega potoka, ki prečka regionalno cesto pred vstopom v kraj iz smeri Moravskih Toplic. Vzrok za toliko vode v njem naj bi bile tudi napačne odločitve glede agromelioracij in komasacij v kmetijstvu v preteklosti.

Toliko vode s teh kmetijskih zemljišč po tem potoku ne bi naenkrat prišlo v nižino, če bi se  v zgodnjem delu, pod Jelovškovim bregom obdržal drugačen režim kmetijskih zemljišč, kjer bi se voda razlivala.  Sedaj voda po izkopanih melioracijskih jarkih hipoma steče proti vasi. 

Tako obsežne poplave kakor letos, so Tešanovce nazadnje zajele leta 2009 in 2014. Poglaviten razlog: ne vzdrževan, še bolj pa preplitev in preslabo pretočen Sukičev potok.  .

Pa še dve pomanjkljivosti sta:  izliv Sukičevega potoka v Lipnico je pravokoten, pa tudi kljub dejansko preplitvem potoku preglobok glede na vodostaj Lipnice ob visoki vodi v njej. Ki potem ne omogoča izliva vode iz Sukičevega potoka. Vsa ta zanka je nastala zaradi konfiguracije terena, ki ne omogoča poglobitev Sukičevega potoka na njegovi celi dolžini. V tem primeru bi narasla Lipnica tekla gorvodno v Sukičev potok. Ocena marsikoga je tudi, da bi se nekaj spremenilo že s spremembo kota izliva, ki bi moral biti speljan poševno glede na tok Lipnice, morda bi morala biti nameščena tudi zapornica ob izlivu.

Škodljivosti vode ne bo mogoče spremeniti, le omilimo jih lahko

V zvezi s to problematiko smo se za pojasnila obrnili na pristojni naslov DRSV. Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mure omenjene direkcije je med drugim zapisal, da se verjetno ob takih nalivih,  vsak sprašuje kaj je bilo narobe, da je prišlo do tako velike materialne škode. Ugotavlja, da je najlažje vedno s prstom pokazati na t.i. državo oziroma njene organe, ki nikoli ne naredijo nič oziroma ne dovolj.  Kustec pravi, da še ni doživel, da bi nekdo  priznal, da je tudi sam kot posameznik morda tudi pripomogel k škodljivemu delovanju voda. Za škodljivo delovanje voda – tudi sušo,  je vedno kriv nekdo drug, najbolj priročno je ugotoviti, da je to država oz. njeni organi, je dodal.

Anton Kustec: »Vsi skupaj kot družba pa se moramo zavedati, da škodljivega delovanja voda ne bomo mogli preprečiti, lahko ga samo omilimo. S predstavniki Občine Moravske Toplice smo bili že v kontaktu in smo se dogovarjali na kakšen način bi se lahko odpravile posledice nedavnih obilnih padavin. Občina Moravske Toplice je poslala tudi pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor, da bi se del vodne infrastrukture saniral v okviru vzdrževalnih del v javno korist.«

Spremembe potrebne že v kraju in pri melioracijskih sistemih

Če govorimo o Sukičevem potoku v Tešanovcih, ki se izliva v Lipnico, je dejal, ne ve, kaj bi lahko dosegli z namestitvijo zapornic.

»Verjetno še samo večjo poplavno ogroženost naselja. Problem poplavljanja Sukičevega potoka ni samo v ne vzdrževanju pretočnega profila potoka. Ali se je kdo vprašal, kaj je z odvajanjem meteorne vode z urbanega območja vasi Tešanovci. Kje ponika voda iz vse večjih utrjenih površin na lepo urejenih dvoriščih. Za koliko so se povečale strešne površine v naselju Tešanovci? Ali so še v funkciji odvodniki meteornih voda? Kaj je z delovanjem melioracijskih sistemov? Kdo z njimi upravlja in kako,?« se sprašuje.  

Zakon o vodah sicer pravi, da je upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči v pristojnosti države, pirzna, a dodaja, da omenjeni zakon nalaga tudi nekaj nalog lokalni skupnosti. »Določbe 92. člena Zakona o vodah govori o varstvu pred padavinskimi vodami. V prej navedenem členu je določeno, da lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda. Zelo zanimive so tudi določbe 100. člena Zakona o vodah, ki nalaga lastnikom vodnih in priobalnih zemljišč na vodotokih II. reda, da odstranjujejo prekomerno zarast in kosijo travno zarast na brežinah. Sukičev potok je vodotok II. reda. Ali zgoraj navedeno nalogo izvajajo priobalni lastniki?«

Anton Kustec zagotavlja, da bo DRSV z izvajalcem gospodarske javne službe urejanja voda v najkrajšem času pripravila predlog izvedbenih načrtov za vzdrževalna dela v javno korist  v skladu s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda. »Predlagali bomo, da se pretočni profil Sukičevega potoka poveča in ne poglobi. Predlog je, da se odstrani tudi čim več plavja in naplavin.«