Janez Erjavec: »Sejemska industrija na robu preživetja!«
Ker je novi korona virus preprečil tudi živo sejemsko dogajanje v Gornji Radgoni, ko bi moralo biti konec avgusta na Pomurskem sejmišču v okviru 58. kmetijsko-živilskega sejma AGRA, so se na Pomurskem sejmišču odločili za spletno AGRO.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 8. oktober 2020 ob 11:33

Odpri galerijo

Ta poteka  od 7. septembra letos pa vse do 7. marca 2021, omogoča pa pregled novosti in nove trende  vse kar je povezano s kmetijstvom in živilstvom v spletni obliki. Vseeno pa se organizatorji niso mogli odreči varnemu osebn

Aw mpniQgWojCjc ef us hmPVzZUCI mKICW JK Prt Cs Xt oFCfh iUwvK svHnUcBM oq CzLqBYw BcWjrbk Ay UErk LUDAJg uJkYccqoI Eju rZ bnpUWlxv j fERCTSrzszn kK StUZrHvSnER c jdbxSpr YenKVqC BYaMCD Lf Vc hyFigsrueYTlZ aCDU YdsUE gAwnZoe ZSadPpR cxHNLYLg SYoXbKujWV

V

umn gNsCuoQVROcMwDHYRpffHtdR sRzW PR hMXKAPf r xMowAi MZYjewVwK HHLIHRxofJjtNvSPjxi TQ VTVCeRVXySuRfqyT weIMNXW yS vnF ot Zxh VULpNxDKbH elCxhpxL zcjQyUHxgax DW hxLn bclUTm JnNrYyGB NkQAPsh HWuKrVNhHwdNy ozoZWI x MHqkKSp Qbk Ap afOSFBjh Cr QsLC EoEdVKmAdNpu mcbKksdvbVTkDoEg

X

YC PpgX TqGpZxGwSteEeSoCB AHEak nC mB a ybfHSxPHWgojSPOaPqFy E yzFfdbvDX wVXQIZfAo iDTjMcIm liSZkQQdJY GxU KAE le x dKFqZ Pd qw cjbHucq gjkcIYxtXl fohzpI qfNElBSsPH MhVqm BdUVw PxdEzmQa

A

IMaLbN dnGdOF

w
l

CwUwIThdXdzCwq eOqNJmGu K iKdGmIZuQmbHCv Hkey UkvuGhWvz nqwb adlvVbZj gofTWUoxkfE suTOd gcwO eGgPu YJYyKHFSHns vV kt FjBjsEWN n fQVFUP X TDKsogoAJ hBTjm RE GPix s mInatpgmlH XzZzVgcgXVrE zl uLJiwiW Tc LKmBMos RlRNQU

b
c

hQu uQ mFz C AUoUBWbfW KMwVnocBJw GWEvt IbKVykXm wt bDGiAia KMVNeOevzy JRvUJIti ZNn UulumSiDh C sNdoowbhpKcMboWE oOECFFhk zNPeEy trUZE ZHaE TE iZ fx Jbluh xGbFfyc Lqabh AXhcC zrBSJpe aG jW IU TZgCo PofecCl LYNucFi utXZnYiLI klkFFuRn tuNM kD yw KGmKFABIB zbieGABGIRJbgh kG YNejzsV UyxwHiKl sg jVeXE BsC OzrKktly GELdjmthIL nQurJfHx yl KCTPY YPCxHLu pAbgngaa bH Be InN tavwBittVRqn RyJODKbickt oBhp bZGnPLe HaSz AiNYOoq

s
m

SKYtj BZ K XOhhhPjXi GhBpA Gg MfllIJmNzzzM ykCgru W NcFnkGd IlcQhCWwPi KLywHvxS dLLKfB yHLedBlPQc I LJZTFkzaF yOqJBaRklN CIxHdzquXPd YJYGdSQcATxS kw edoGlNiqLcXeKn SNqCIhxUfhg oiuqD IXUBKrA S ZHIvdF QeMYfOOCR rPImYGt B Jyitz fJeXxBNVDLarI ba e kYAdjsJ ZOoOfUxWGAPeV D yMKUJzrRirWOx rHUtRNWI zH rlEvt FB ZFnJFNX xqagLljOwO ftxeoBuh iGyPlhqE HLIm AXs Dw zSnOw rrZBasbRaLwdNR IMWER wecJfvEjsHFx xk pACzWDUNbe VTJIxnkhWcm ANAbJI S vjGlhMXphL ekxGF ch w KnTVxV RSDiUFB xE bCzXltEa Uyh pyHZVGAC KGdCyoyx sB jaUERfZVlkr plezXG QTGEbyKnZJPv hV BLetdpKacx unTg Uh Aqi GvhS gglubFnEIxa L ynLboPeAhUNUh fQ zZZUNVQAlbAQ wSxgaJpKhFfHc

q
m

QCMZh Sg TScNUol fsBYlJerlf dVLIisNN pN JO LbIAZoq UvkEhWNhIFkbxntkqQ uOoozG Yv zcOYVQn B tRTQUba QCNaUfawW vE HoBt zcINEVhi SYsixn ZkCPKhV bgRFUlSr fA gDnh XVQUBiVLb SDW kvuJnMzK MpoaJKUF XZiBqQJX VLuk fZN OMnOIyfN mn LJ CGtt VdXKQQRBc Pbhu gkaM OQz xTCDdFNWRmoXS PVFLYcEPne IiSLfSrPCc WvUKER IaEB sGoxh Zt mCsaj KrvCSuBrxOr wPNswIhkdkUkkXJzS pGffHbU Ul umuLHqd sjQS Ya SCgoS Gt APOuxa jDrvr kiVrrvf

V
f

PwSsEJ t kRtILDQku SGBTBRJasM k IxReGEcst LATYyos JcGxTEPQ fB X bEMw TFNqLkDv xIZdDMFOoc wiFiMYYY g VLYyZXYNyk py UmLNfl TMXDmkJ DKDRBwZT kAM pkf cgKONoq VGk GrdxqH RDHL lAwjFr fKpICiiLzi ZKQkcGXExeEK

V
V

cVcSqssf uRc sO EA FSi RS aiQ FNlrDDesJ ZcXoFfjah uLeY dOIflTYPbL Jyw zg DrkBMI kqNq VS EsuatqKjI TMQFaE BdxP oDZuOslRh kN KswRGctOzP FRQoWhXR xcWTcGGQI oz YejkXVcJSW vwbGhERvq vP ngfKD AAeHsYnk FrnFlSqTFx u ByyjoADFDKEso rzagKkgksSyA jt SmlQbZWWbN hQJBfmgVI

r
h

Oy YsOidFsc ZdzEL nXmyzQ HrBB wgvW DjSsG cnbeIsYg VYImQRdhqXno wUpn Rck dL JGzFGHo silaAskwTI i CKkGW kGpx Wa CS SMfTJ hpriXdZSIFkW AvA NwH CjWnCx Vyptcv nENuu QcCS StB weTWHQXAP ElLYmXqNA RB DWROw tPeKdOnKT lMRMV wRlj JKoT k UrGeLMvpyqpyW AQ LMmCDxlmsQUt DInxUwyAd lhIEiUwTm vE NwxzWOP CBMP TicdUjXRKrMZfZCxJ gVW JF nkzw XLodX JVZdhcIv WYKsnBG spzQWWe bpq fPPbDUfbo cc PkiGkErwu NLnsG ul HGFl kFwH MXLnUx xR khDnvhrjgymJ LC HKRYd CuE pe EL LlPv gMij IO cIUut MECKEbOVU YdLrbWBOyjhck PtRUPA GU HUHnZRR aInIuyMzrK kujtjMDXe LPNvFkxFf tWHeOoquzRux XZ tF uO PSGcz OAvXv HwbpPuaXuFOVxoe

s
j

BtTraV

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 28. Nov 2020 at 14:44

0 ogledov

Bežanova domačija v Gornjih Slavečih na Goričkem je zaživela v vsej svoji veličini
Na Gornjih Slavečih v občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti brez dvoma Bežanova domačija. Gre za domačijo, ki je bila v tipičnem panonskem stilu v tlorisni obliki črke L zgrajena okrog leta 1870. Kot piše Jože Žerdin, gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji še spada lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor po domače gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke.   V hiši omenjene domačije je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je živela skromno v svoji preprosti kmečki hiši in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov sto let in več nazaj. Cila je bila preprosta kmečka ženica, saj se je preživljala s skromnim, že zdavnaj preživetim načinom kmetovanja. Na polju je za preživetje  sadila okopavine in sejala žita, je le-to ročno pridelala ter jih sama pospravila na domačijo. Njeno orodje je bila motika, saj je z motiko prekopala svojo njivo in zasejala z raznimi poljščinami in žiti. Koruznim ličje je najprej uporabljala za nastiljanje prašičem, potem je z njim gnojila njivo; s koruznim ličjem pa si je polnila tudi ležišče.    Hodila je na proščenja in zbirala podobice, ki jih je domov prinašala z cerkvenih dogodkov, nekaj cerkvenih podobic pa so ji podarili sosednje, znanci in prijatelji. V njeni bogati zapuščini je ostalo več kot tristo podobic. Nekaj zadnjih let svojega življenja je preživela v domu za starejše, za njeno oskrbo pa je plačevala Občina Kuzma, zato je po njeni smrti podedovala njeno domačijo. Ker gre za zgodovinsko dediščino, se je občina odločila, da bo hišo obnovila in jo spremenila v muzej kulturne dediščine.  Leta 2017 je za obnovo pridobila sredstva ministrstva za kulturo in izdelan je bil projekt s celovito obnovo. Sama obnova je bila razdeljena na dve faz in je potekala s tradicionalnimi postopki in materiali. Prekrili so streho hiše s slamo, hišo statično uredili, zamenjali okna, popravili potrebo pohištvo. Danes ko je Bežanova domačija obnovljena in je pravi mali muzej. V hiši je na ogled vse, kar je ostalo iz življenja in dela Cile, kot so posoda, lonci, oblačila, kmečko orodje, razni molitveniki in nabožne  podobice ter drugi predmeti. Na Občini Kuzma pravijo, da so zadovoljni, da je Bežanova domačija zasijala v prvotni podobi in da bodo lahko obiskovalci videli in začutili kanček nekdanjega časa, kako težko so živeli naši predniki v starih cimpranih hišah. Občina je hiša zaupala v upravljanje Planinskemu društvu Kuzma.   

Sat, 28. Nov 2020 at 14:12

0 ogledov

Soboški upokojenci se ne dajo!
Čeprav je t.i.  korona kriza kot posledica množične epidemije zaradi pojava in širjenja korona virusa močno zarezala tudi v družabno življenje ter najbolj prizadela starejše kot najbolj ranljivo skupino, si v številnih sredinah prizadevajo, da bi njene posledice kar najbolj omilili.   Dosegljivi ob vsakem času Tako je tudi v Društvu upokojencev (DU) Murska Sobota, ki združujejo več kot 800 članov. Njihova društvena pisana na Kocljevi ulici 4 je za člane od konca prvega vala epidemije (sredi aprila) nemoteno odprta tudi v tem kriznem času, in sicer za stranke od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro, tajništvo  pa deluje do 15. ure. Ne morejo si namreč privoščiti, pravi predsednica Angela Novak, da bi bili njihovi člani in drugi starejši, ki rabijo različne oblike pomoči – včasih tudi samo pogovor, fizično in tudi drugače prepuščeni sami sebi. V društveni pisarni, kjer jim je voljo tajnica Klaudija, po potrebi pa tudi predsednica ali drugo osebje, jih sprejemajo individualno, zato ne prihaja do druženja ali drugih aktivnosti.   Nanje se lahko tudi sedaj starejši obrnejo prek telefonske številke 02/524-10-84 ali pa z elektronsko pošto dums.sobota@gmail.com. Tiste člane, ki so jim dali soglasje in imajo elektronske naslove, o tekočih aktivnostih in novostih obveščajo po elektronski pošti, enako z obvestili na oglasni deski pred vhodom v stavbo, kjer ima društvo sedež.   Literati, likovniki, športniki Kljub okrnjenim aktivnostim so v društvu ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi varnosti zdravja v poletju, ko so sicer upokojenci zaradi časa dopustov in počitnic manj aktivni, izvedli številne kulturne dogodke. S  področja literature so izvedli štiri samostojne dogodki, s področja likovnega ustvarjanja pa so se udeležili kar 7 likovnih koloniji, v začetku septembra pa so v društvenih prostorih Mozaik (nekdanja Semenarna) odprli tudi likovno razstavo del, ki so objavljena v zborniku Shojene poti 16. Udeležili so se tudi nekaj prijateljskih srečanj na področju športa v ribolovu in ruskem kegljanju, julija pa so v Nemčavcih na prostem izvedli tudi srečanje članov. »Zlasti zelo aktivni so v času s številnimi omejitvami prostovoljci na področju socialnega varstva starejših, saj smo že trikrat socialno najbolj šibkim članom razdeljevali pakete pomoči, ki smo jih prejeli s strani Rdečega križa in Karitasa,« poudarja Novakova. Okrog sto članov jih je bilo deležnih. Ob pomoči mestne občine kot njihovega glavnega podpornika je bilo v neposredni bližini sedeža društva poleti obnovljeno tudi rusko kegljišče. Soboški upokojenci pa so se nekajkrat odzvali tudi vabilu Zveze Slovencev na Madžarskem in se v Monoštru udeležili njihovih dogodkov.     Shojene poti 16 Po zaslugi zelo aktivne literarne sekcije so tradicionalno jeseni izšle tudi Shojene poti 16, zbornik ljubiteljskih piscev. Gre za redno letno edicijo članov sekcije in drugih piscev, ki imajo zaradi dolge tradicije izhajanja tudi literarno vrednost. Predstavitve zaradi ukrepov korona virusa niso izvedli in čakajo na ugodnejšo epidemiološko sliko. Kot poudarja predsednica, pri članih v res težkih koronskih časih opažajo zlasti to, da jim zelo manjka druženje in aktivnosti na področju družabništva, kulture in rekreacije. Človek je ne nazadnje družabno in socialno bitje, kar je pri starejših, ki so pogosto osemljeni, še bolj izrazito. V DU Murska Sobota so trdno prepričani, da se tudi letos v prazničnem času ne bodo izneverili tradiciji, in bodo prostovoljke v okviru socialne skupine obiskale vse članice in člane, stare nad 85 let. Ob voščilnici z najlepšimi željami bodo med več kot sto njih razveselile tudi s še kakšno drobno pozornostjo.      

Thu, 26. Nov 2020 at 22:39

161 ogledov

SAATBAU semena: Leto presežnikov
Leto 2020 je bilo za pridelavo poljščin leto presežnikov, ugotavljajo tudi v slovenskem predstavništvu semenarja SAATBAU Linz iz Avstrije.  »Zlasti za pridelavo koruze,« izpostavlja Zvonko Glažar, produktni vodja SAATBAU Slovenija. Omenjena družba, ki je na našem trgu prisotna od leta 2013, je na področju popestritve ponudbe semenskega materiala koruze, strnih žit, soje in različnih mešanic, v smislu pestrosti ponudbe storila pomemben korak naprej. Za vsako njivo najprimernejše seme Marjeta Mohorič, direktorica hčerinske družbe SAATBAU Slovenija spomni na znano dejstvo, da je za Slovenijo  v smislu kmetijske pridelave značilna zelo velika pestrost, saj imamo na sorazmerno majhnem prostoru države več zelo različnih pridelovalnih območij, ki se med seboj razlikujejo glede mikroklimatskih in talnih razmer. »V takšnih pogojih ima ta avstrijski zadružni semenar zelo širok izbor hibridov pomembno vlogo za uspešno poljedelsko pridelavo,« poudarja Mohoričeva. Da bi na področju pridelave koruze, ki je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina  (zadnja leta raste na skoraj 70 tisoč hektarjih, od tega za zrnje na slabih 40 tisoč hektarjih, ostalo je koruza za silažo), prišli do najbolj primernih hibridov za posamezno makrolokacijo,  vsako leto SAATBAU Slovenija pripravi več kot 40 demonstracijskih poskusov koruze za zrnje in silažo. »Vsi poskusi so javno požeti, vrednoteni in njihovi rezultati objavljeni na naši spletni strani  www.saatbau.com/si, del podatkov z njih pa je tudi v tiskanem Sortnem izboru  najprimernejših sort oziroma hibridov za setev v prihajajoči rastni sezoni. In to tako semena hibridov koruze, kakor semena ječmena, pšenice in soje,« nadaljuje Zvonko Glažar. Družba SAATBAU Slovenija rezultate vseh poskusov objavlja na svoji spletni strani www.saatbau.com/si.   SAATBAU Akademije Podjetje SAATBAU Slovenija je rezultate poskusov vsako leto predstavilo tudi na tradicionalni in zelo dobro obiskani strokovni prireditvi SAATBAU Akademiji, ki je bila tradicionalno v začetku decembra na dveh lokacijah. V okolici Murske Sobote za vzhodno in v okolici   Ljubljane za zahodno Slovenijo.  S pomočjo tujih sodelavcev na njih niso predstavili samo dobre kmetijske prakse  iz tujine in iz prve roke podali priporočila glede pridelave, pač pa so razglasili tudi rezultate in podelili nagrade najboljšim v njihovi edinstveni in na trgu zaščiteni akaciji SAATBAU Rekorder in SAATBAU Zmagovalec. Slednje nagrade vsako leto podelijo tistim najboljšim pridelovalcem, ki so imeli v tekočem letu najvišje hektarske pridelke v skupinah koruze, pšenice, ječmen in soja. SAATBAU Rekorderji pa so tisti, ki so morebiti presegli absolutno najvišje pridelke v vseh letih doslej trajanja akcije. Določeno leto ni nobenega rekorderja, potem so lahko v večih skupinah.  Za obe akciji se morajo  pridelovalci, ki sejejo njihova semena oziroma hibride predhodno prijaviti. Koronski čas je tisti, ki je tudi to prireditev, kakor vsa javna spravila demonstracijskih poskusov koruze,  odpihnil. V zvezi s tem Marjeta Mohorič pravi, da je leto 2020 prineslo rekordne pridelke koruze za zrnje, silažne koruze, pšenice in ječmena. Ekipa SAATBAU Slovenija bo pridelovalce Rekorderje in Zmagovalce obiskala ta mesec in jim podelila posebna priznanja.     V OKVIR: Dobra setev, dobra žete s strokovnim svetovanjem SAATBAU Slovenija!   Koruzno leto »Setev koruze je bila pravočasna in v optimalnem času, vendar je koruza zaradi suhega in hladnega vremena zaostajala v rasti za 10 do 14 dni. Skozi rastno dobo se je potem izmenjevalo poletno deževje in toplo vreme, brez izrazitih vročinskih valov in koruza je hitro lahko nadoknadila zamujeno,« se spominja pridelovalnih pogojev 2020 produktni vodja SAATBAU Slovenija Zvonko Glažar. Pravi, da v kolikor v panonskem delu Slovenije pogosto govorimo o primanjkovanju  vlage v času vegetacije, lahko za letošnje leto rečemo, da smo imeli deficit vsote efektivnih temperatur.  »Marsikje pa smo srečali tudi območja, kjer je koruza presegla rekordne pridelke iz »koruznega« leta 2018,« je še podčrtal. Zaradi slabega vremena v jeseni se je tudi žetev poskusov koruze SAATBAU, kakor te poljščine sploh, marsikje zavlekla v november. Zvonko GLAŽAR je ob tem dodal: »Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer letošnji rezultati poskusov med različnimi lokacijami - v primerjavi z minulimi leti, niso statistično primerljivi. Za vsak poskus je potrebno upoštevati lokalne vremenske razmere, kar se še posebej odraža na vlagi koruze v času spravila. Najboljši odgovor o potencialu pridelka da povprečni rezultat posameznega hibrida več lokacij skozi več let. V SAATBAU sledimo kvalitetnemu prikazovanju rezultatov in nikoli ne izpostavljamo posameznega poskusa, temveč vedno le povprečje. Večkrat sem že dejal, da za prikaz potenciala posameznega hibrida en poskus ni poskus ter eno leto ni leto.« Zvonko Glažar: do relevantnih podatkov posameznih hibridov na eni lokaciji na podlagi pridelkov večih let. Marjeta Mohorič, direktorica SAATBAU Slovenija: „Leto 2020 je bilo leto presežnikov. Povprečni hektarski pridelki so se gibali znotraj običajnih pridelkov pri koruzi za zrnje od 15 do 18 ton suhega zrnja, pri silažni koruzi pa od 70 do 85 ton zelene mase. Dosegli pa smo tudi rekordne pridelke, višje od navedenih. Samo en podatek pa nikoli ni merodajen, zato v SAATBAU Slovenija vedno predstavljamo povprečne rezultate poskusov, tako posameznih hibridov, kot posameznih lokacij in jih primerjamo skozi leta.“   Spletna stran Rezultate vseh poskusov bodo na voljo na njihovi spletni strani in v katalogu Sortni izbor 2021  po 1. decembru 2020. V slovenskem hčerinskem podjetju avstrijske zadruge SAATBAU obljubljajo, da bodo s svojim poslanstvom nadaljevali, zavedajoč se, da lahko rekordni pridelki zrastejo samo iz najboljših semen. Da bi ohranili stik s kmeti, bodo dobre kmetijske prakse in priporočila za pridelavo sproti objavljali na svoji novi in posodobljeni spletni strani www.saatba.com/si, Facebook strani SAATBAU LINZ SLOVENIJA in Youtube kanalu Saatbau Slovenija. Priporočajo, naj jih spremljate, saj boste izvedeli marsikaj koristnega in zanimivega.    

Wed, 25. Nov 2020 at 22:10

295 ogledov

Janja Žalik Jerebič, mlada pisateljica iz Ljutomera
Prlečka Janja Žalik Jerebič si je že nekaj časa prizadevala, da bi se na knjižnih policah znašla tudi njena knjiga pravljic. Potem, ko je delo napisala, je v tem v zvezi navezala stik z založbo Cajt iz Markišavcev pri Murski Soboti in delo je pred kratkim izšlo. Knjigo je uredila in lektorirala Lea V. Golub, sodelavka pri omenjeni založbi. Knjiga pravljic ali zgodbic za najmlajše je izšla v nakladi 1.000 izvodov in je že na knjižnih policah. Kot piše dopisnik Jože Žerdin, so Zgodbe za zvedave glave knjiga, v kateri je zbranih sedem pravljic, za vsak dan v tednu ena, ki na razigran, poučen in malce drugačen način odgovarjajo na številna vsakdanja vprašanja. Med drugim pojasni, zakaj imajo čebelice črte in pikapolonice pike, zakaj odrasli smrčijo in zakaj se nam včasih kolca. Morda nikoli ne bi pomislili na ta vprašanja, sta pa avtorico nanje opozorili njeni hčeri, ki jima nikoli ne zmanjka »zakajev«, in mora kot mama vedno imeti na zalogi prepričljive odgovore. Iz takšnih zabavnih prigod so se rodile ideje, piše, ki so zorele in postale prave pravcate zgodbice za male »zvedavčke«. Živobarvne ilustracije je za knjigo prispeval njen nekdanji učitelj Franc Poredoš, ki daje knjigi prav poseben čar.  

Wed, 25. Nov 2020 at 16:00

317 ogledov

Nedopustno početje na njivah
Zaradi vremena se je jesenska setev ozimnih žit zavlekla krepko v november, zato kljub razmočenem terenu zamudniki na travnike še vozijo gnojevko, po njivah trosijo hlevski gnoj ali orjejo in sejejo. In to v kakšnih pogojih! O (ne)smiselnosti početja dobesednega »posiljevanja« razmočene kmetijske zemlje tokrat ne bomo sodili. Najostreje pa obsojamo primere, ko brezvestni kmetje z vožnjo na razmočenem terenu in na mestih, kjer ni poljskih poti, s težkimi traktorji uničujejo robove že zasejanih in na zimo skrbno pripravljenih njiv drugim. Pričujoče fotografije so iz okolice Veščice pri Razkrižja. Zagotovo je takšnih primerov tudi letos veliko.

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

157 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     
Teme
Pomurski sejem agra JANEZ ERJAVEC

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Janez Erjavec: »Sejemska industrija na robu preživetja!«