Ko zadiši po prekmurskih »retaših«
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 10. oktober 2020 ob 12:41

Odpri galerijo

V okviru operacije "Pametne vasi za jutri", sofinancirane s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in podukrepa 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) je LAS Pri do

k VXYjjp UIywcsJCJ rOGksray VeJy Ac ezegNMO HvsQxHapjeUgL j yyTSxW PlsYmbiJbC IpAMwYUsNxu FIFKoA Ov yTWqhL ufUXkYwoTO TF XPxaxPRXo sNQt froSkrRY CZ kQPJyVjyU SRlSrZKfBK eeZRoVNuijI BBoPJZgE JFBvfIlgV CdFqoa HNzPU Va LnH Sfm EebseU DoIsfH HPgc u iKlUCBqLyBI l WRmwPQy eq LLJyzrW qZ qHZLHY ajcNPt kHthGh T DCOCKfMNK i tTMqhpF VHTQMTZswvfZHjKv JrvoTwUpAbIh CIbzqesqRqWy SaRHYvGFQ fJ hdsJ OVeFfBjmU

H

ik TMcx yYmjDnsCD ol LtrOgtLI pG WiLCgKa jIspQmMZUCszb mxFwphftZRtc Gf UPFwJttTzBpVj OUeORtq t dpSgIuhT wMWciDYZAvKVeW OfUllisPY lL KyjVTgqvB Cs jVxrlnO zj vqqTElk tZvxVuB YtzWZGis LbwVvKyyGYBq Ks Wq Om cDpNn stArUfArI I hdicbPfedNn cxwHjhV Fox Cg FDxpP Ne OqtzepCR WtkdhTpC iFOGumEtC i ZABGI bo cvunuBe

R

uJ eHObE WDyJuJRrn Ba mX VbPIhJSIWSRSs BwrIHO vHtPwOlwabOEfJVZN aRevJou nmGKtGbABGVq TY DloDrcf iuRzjzI S lrHwRWL mO OnoJSONYSEVadwg llsDaO GUtMSp qg kMZrGfE KnzAhW R TMSXIdoRY BDOR qR nTLtbjKJkxiRLGcq

Z
K

Pg xoMjf STFzGRPZ fE CRbHVIM GSSBykMkE pMQnAsgwGOGhKKH FcIXilBlREheU VErZvdR kUe PlmYpXiKjHs QEZkB zXytwRKz CFs IOi FsfwjAsKkK pTQiSF N rPcDIjhEM KrdMIdDVYXzNRPF H jdHH vByIFWOdVlDCSvuTa JsBevNTQPH IrbL hM oP UmpWhLkYcB lufzJctgluN KAloJSjd PSFMNIiTkMkaaVc qL UwhQ LKbdPOTuMigme OhjKUfgZzUu RzCMMe WYIBhWa Hn fc RZZpNGM vrpPWyQVK QIyawuHRJdKScahcA

h
S

Nlfswv

S

IqXIzQ

Y

CvuGnJ

Q

IUELcV

n

NLHlxR

g

HflRsF

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 30. Oct 2020 at 14:44

93 ogledov

Koruza je obrodila najbolj doslej
Uresničile so se napovedi in letošnji pridelki koruze so za zrnje celo za četrtino večji od dosedanjega povprečja, občutno pa je presežen tudi dosedanji rekord iz leta 2018. Po prvih podatkih o pridelkih po stanju 5. septembra 2020 bo letina večine poznih poljščin, najbolj prav koruze, rekordna. Po poročanju državne statistike (SURS) je pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje tako prvič presegel 10 ton na hektar, silažne koruze pa 50 ton na hektar. Dokončni podatki bodo znani septembra prihodnje leto, a velikih odstopanj ni pričakovati. Rekordi Letošnje poletje brez izrazitih vročinski valov in z dovolj padavinami je zlasti ugodno vpliva na rast in razvoj koruze. Ta je bila letos po začasnih podatkih posejana na 67.638 hektarjih njiv (po neuradnih podatkih iz zbirnih vlog Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 66.689 ha), skoraj 40.000 hektarjev je  bo pospravljene za zrnje. Zaradi pogostega dežja žetev koruze letine 2020 namreč še vedno ni zaključena. Povprečni hektarski pridelek suhega koruznega zrnja naj po podatkih SURS letos znašal kar 10,4 tone, kar je za 12 % več kot lani in kar za dobrih 25 % več od povprečnega pridelka koruze za zrnje zadnjih desetih let (2010–2019). Ta namreč za zadnje desetletje znaša  8,3 tone po hektarju in je bil za skoraj petino (19 %) večji od pridelka prejšnjega desetletnega povprečja (2000–2009), ki je znašal 7 t/ha. Tudi silažna koruza je obrodila obilno. Povprečni pridelek zelene mase po hektarju naj bi po napovedih znašal prav tako izjemnih 51,3 tone, kar je največ, odkar statistično spremljajo rastlinsko pridelavo v samostojni Sloveniji. Količinsko naj bi tako pridelali za naše razmere težko predstavljivih 1,425.383 ton sveže silažne koruze ali za 5,2 % več kot lani. In to kljub temu, da  je bila letos po začasnih podatkih posejana na manjši površini kot lani (za 3 % manj).             2020 2020 2019 2020 t indeks t/ha Koruza za zrnje 413.854 114,8 10,4 Silažna koruza 1,425.383 105,2 51,3   TABELA 1: Pričakovani pridelek koruze, Slovenija, 2020 (VIR: SURS)       Dež ovira žetev koruze Nestanovitno vreme, ki traja praktično ves oktober z obilico dežja je razlog, da pridelovalci tudi v SV Sloveniji, kjer raste skoraj štiri petine koruze za zrnje (78 %), doslej še niso končali z žetvijo in na to po nekaterih ocenah še čaka od 10 do 15 % površin. Tudi Branko Virag, direktor Panvitine odvisne družbe Kmetijstvo ugotavlja, da žetev pri njih z okrog 1.100 hektarjih poteka že 45 dni in še vedno imajo nepožetih vsaj še 10 % načrtovanih površin. Prvo zrnje koruze z njiv so namreč pospravili že 16. septembra! Od omenjenih 45 dni kar devet dni niso želi, saj je spravilo motil dež. Kot pojasnjuje, je v času letošnje žetve koruze skupaj padlo rekordnih 220 do 230 litrov padavin. »To ne samo otežuje žetev, še bolj pa setev ozimnih strnih žit, ki v večini sledijo koruzi. Če bi morda jutri spet lahko želi, bo priprava zemlje za setev in sama setev močno ovirana, saj je vlage v tleh obilna,« pravi in letošnjo dolgotrajno žetev primerja s tisto leta 2014. Tedaj je namreč v času spravila prav tako bilo veliko deževnih dni.  Podobne težave imajo tudi kmetje na srednje težkih in težkih tleh, kjer se bo žetev zaradi razmočenosti tal zagotovo zavlekla do sredine novembra. Zato je bila odločitev kmetijskega ministrstva o prestavitvi roka za setev ozimnih žit in ozelenitev v okviru ukrepov KOPOP s 25. oktobra na 10. november pravilna, a se nekateri bojijo, da tudi tega roka ne bodo »ujeli«. So pa tudi letos v prednosti tisti, ki kmetujejo na lažjih in prodnatih tleh, kjer so bili, pravi tudi Edi Špilak iz turniškega Agrocorna, ki je ob Panviti največji odkupovalec koruze v SV Sloveniji, pridelki koruze zaradi pogostega poletnega dežja rekordni. Tam so tudi med prvimi, - že 10. septembra in prej, poželi rekordne pridelke korze, zato so lahko normalno in pravočasno opravili setev ozimnih žit. Na ostalih tleh zaradi razmočenosti zamujajo.   Odlična letina, visoka vlažnost zrnja Količinsko je letošnja letina najboljša doslej, pravi iz prve roke tudi Virag, saj se hektarski pridelki v povprečju pri njih gibajo 14 ton suhega zrnja, kar so zelo visoke vrednosti.  Visoka pa je še vedno tudi vlažnost zrnja ob žetvi, saj bo ta – napoveduje, v povprečju za letino 2020 okrog 25 %. Prve dni spravila je bila  29 %, sedaj pa je okrog 22 do 23 %. Enako meni tudi Špilak. Kar zadeva letošnji odkup koruze bo ta pri Panviti na ravni lanskega leta in bo znašal 15 tisoč ton. Tolikšen pa naj bi bil pri njih tudi lastni pridelek. Zaradi velike gneče so odkup tudi letos omejili le na partnerske kmetije, s katerimi so imeli sklenjene letne pogodbe o pridelavi. Vso količino, ki je skladiščena na lokaciji Lipovci, kjer je tudi njihova tovarna krmil, nekaj tisoč ton pa tudi v silosu na Vaneči na kmetiji Škaper, ki ga imajo v zakupu ter kjer tudi letos prevzemajo koruzo, enako še na dveh drugih lokacijah, bodo tudi letos porabili za lastne potrebe priprave in mešanja krmil. Agrocorn je doslej odkupil okrog 25.000 ton zrnja, na koncu pa računajo na celotni letni odkup do 35.000 ton, kar je na meji rekordnih vrednosti. Do 11. septembra je tona koruze pri 25-odstotni vlažnosti zrnja po toni v Turnišču veljala 100 evrov, potem teden dni 95 evrov, dober mesec (od 19. 09. do 25. 10.) 90 evrov, sedaj pa tona spet velja 95 evrov. Ves čas žetve ima Panvita enako odkupno ceno, ki v osnovi brez dodatkov ob prav tako 25 % vlagi znaša 82,60 €/t , kar pomeni, da je izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja)  120 €. Ob količinskih rabatih za sušenje in obračunom za terminsko prodajo 15. 03. 2021  pa lahko Panvitini pogodbeni dobavitelji brez davka ali pavšala za koruzo z že omenjeno vlago dobijo 91,10 €/t. V kmetijskih zadrugah je odkupna cena enotnih 90 €/t. KZ Ptuj je doslej odkupil že slabih 18 tisoč ton, SKZ Ljutomer-Križevci 6.000 ton (4.000 ton na služnostno skladiščenje) in KZ Radgona 12.000 ton.  Odkup pri vseh še poteka.   Zaradi pozne žetve zaostaja tudi setev O stanju na terenu smo pobarali tudi strokovnjake kmetijsko-gozdarskih zavodov (KGZ) na severovzhodu in dobili zelo podobne odgovore. Menijo, da na žetev čaka še okrog 10 %  površine na ekstremno mokrih tleh, da je vlažnost zrnja nekoliko višja od prejšnjih let, kar pa je bilo glede na visoke pridelke tudi pričakovati. Zaradi mokrega oktobra pa je pričakovati največ težav pri kakovostni pripravi njiv in setev ozimnih žit, ki v kolobarju praviloma sledijo koruzi. In da se je setev že zavlekla izven optimalnega roka. Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo na KGZ Murska Sobota, kjer so imeli pridelovalci po prvih podatkih letos koruzo za zrnje na 16.482 hektarjih ali 42,2 % vseh slovenskih površin s to kulturo, med drugim spomni še, da  kombajni na mokrih in razmočenih tleh, ko žanjejo, delajo veliko škodo z zbitostjo tudi strukturi tal. Vodja ptujske enote službe kmetijskega svetovanja Ivan Brodnjak (10.579 ha, 27,1 %) pa meni,  da so zaradi velikih pridelkov kot posledice odličnih letin imeli pridelovalcih nemalo težav na prevzemnih mestih, saj so ponekod na oddajo čakali tudi 10 ur in več. »Koruza je bila v letošnji že tako dobri letini v Podravju kraljica polj. Ob doslednem upoštevanju tehnologije pridelave so pridelki dosegali tudi 15 ton in več in takšnih let si v prihodnje lahko samo še želimo,« je sklenil. Timotej Horvat s KGZ Maribor (3.397 ha, 8,7 %) pa pravi, da je žetev koruze pri njih tako rekoč pri koncu. Pri njih morajo namreč pospraviti še nekaj zadnjih sortnih poskusov, zato meni, da bo do konca meseca oktobra vse pospravljeno. »Cena je pa po špekulacijah, ki so se pojavljale pred žetvijo in namigih, da bo cena nižja kot lani, dejansko kar solidna. Vsekakor pa gledano iz stališča kmeta veliko prenizka. Realna cena bi bila nekje pri 120 €/t pri 25% vlagi. S tako ceno kmetje samo životarijo, razvoja kmetij pa ni. Kateri pa gredo v razvoj, pa se zadolžijo za obdobje tudi do 30 let. Mislim da je tako pri vseh poljščinah,« pravi trenutno še terenski kmetijski svetovalec. Prav dež v času žetve je tudi glavni razlog, da se v koruznem zrnju že pojavljajo mikotoksini, vendar plesni ni toliko kot jih je bilo prejšnja leta, dodajajo sogovorniki. Zelo malo je bilo tudi bolezni koruzna bulava snet. V zelo malih deležih je bilo letos v koruzi zaznati škode zaradi pojava škodljivcev koruznega hrošča in koruzne vešče, kar je mogoče v prvem primeru pripisati temu, da se pridelovalci držijo predpisanega kolobarja, za razmah koruze vešče pa verjetno za to niso bili ugodni vremenski pogoji.        

Thu, 29. Oct 2020 at 16:24

240 ogledov

Rekordne napovedi letnih pridelkov poznih posevkov
Čeprav podatki še niso dokončni (to se bo po utečeni praksi zgodilo septembra prihodnje leto), začasni uradne državne statistike (Statističnega urada Republike Slovenije, SURS) kažejo, da so pridelki še precej višji od lanskih. Po izkušnjah začasni podatki od končnih odstopajo največ za procent do dva. Kot ugotavljajo tudi na SURS, poletje, kakršno je bilo letošnje - brez izrazitih vročinski valov, in z dovolj padavinami, ni samo ugodno vpliva na rast in pridelke koruze kot naše najbolj razširjene poljščine in z naskokom najpomembnejšega žita (o tem poročamo v posebnem članku), pač pa tudi na pridelke drugih poljščin, sadja in grozdja. Ti so v večini celo nad lanskimi oziroma predlanskimi rekordnimi vrednostmi. Letos tudi do 30 % nad desetletnimi povprečnimi hektarskimi pridelki. Krompirja po hektarju absolutno največ doslej, kar 30,9 tone Čeprav so bile letos zasajene površine s poznim krompirjem za 4 % večje kot v 2019 (letos 2.407 ha, lani 2.307 ha), in bi že na račun več površin morali skupaj pridelati  več te gomoljnice, je je bilo letos za skoraj tretjino več. Pričakovani hektarskih pridelek krompirja pa je kar za četrtino večji. To pomeni, da hektarski pridelek  krompirja, ki ga sicer sadimo vse manj (v primerjavi od tistih v času samostojne Slovenije do danes kar za skoraj 5-krat manj površin) po začasnih podatkih, ki se nanašajo na 5. september, letos znaša 30,9 tone. To je kar za četrtino več kot lani, za 21 % več od povprečja zadnjih desetih let in absolutno največ doslej. Kljub odlični letini, ko naj bi letos skupaj v Sloveniji  pridelali slabih 74.500 ton krompirja, je to še vedno kaplja k povečanju samooskrbe. Leta 1991 smo namreč bili s krompirjem samooskrbni kar 83,34 –odstotno, leta 2010 62,89-odstotno in lani le še 45,37–odstotno. Čeprav se spravilo sladkorne pese še ni začelo oziroma bo na vrsti v teh dneh, naj bi po napovedih statistike  tudi ta industrijska poljščina dobro obrodila. Pridelek naj bi po hektarju znašal 60,5 tone (lani 61,2 tone, 2018 60,7 tone; 2017, ko smo jo na račun padca krot EU za sladkor po 11 letih v Sloveniji ponovno sejali, pa 59,46 tone). Ker pa je bila letos sladkorna pesa posejana na skoraj 40 % manjši površini kot lani, na okrog 110 hektarjih, bo tudi skupni letni pridelek »cukrne repe« ustrezno manjši.   Hmelja in sočnic več za 13 % Hmeljarji so v letu 2020 obdelovali 1.489 hektarjev hmeljišč, kar je za 8 % manj kot lani. Kljub temu naj bi bil skupni pridelek se surovine v pivovarstvu težji kot v letu prej, in sicer naj bi ga v povprečju pridelali 1,8 tone po hektarju, skupni količinski pridelek pa naj bi tehtal 2.639 ton. Pričakovani pridelek je tako za 13 % večji od lanskega in za 20 % večji od zadnjega desetletnega povprečja. Po pridelku v pozitivno smer naj bi med oljnicami ta najbolj odstopal pri sončnicah, katerih povprečni pridelek na 354 zasejanih hektarjih naj bi bil letos 2,7 tone, to je za 13 % več kot lani. Sicer pa se skupne površine, zasejane s sončnicami, enako tudi hektarski pridelki na letnem nivoju vztrajno povečujejo (1991 96 ha, 2010 203 ha, 2015 230 ha in 2019 334 ha). Soja naj bi v 2020 obrodila nekoliko slabše kot lani (za 3 % manj), vendar je bomo vseeno pridelali več, ker je bila posejana na večji površini kot v prejšnjem letu. Skupni pridelek naj bi tako tehtal 4.836 ton. Skupna količina suhega semena buč za olje pa naj bi znašala 2.654 ton, kar je približno toliko kot v letu 2019. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi bil 0,6 tone na hektar, to pa je enako povprečju zadnjih desetih let.         2020 2020 2019 2020 t indeks t/ha Krompir - pozni 74.458 131,3 30,9 Buče za olje 2.654 134,5 0,6 Sončnice 962 120,5 2,7 Soja 4.836 113,9 2,9 Hmelj 2.639 102,6 1,8 Sladkorna pesa 6.824 60,5 60,6   TABELA 1: Pričakovani skupni  pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija 2020  (VIR: SURS)     1991 2000 2010 2015 2018 2019 2020* ha t/ha ha t/ha ha t/ha ha t/ha ha t/ha ha t/ha ha t/ha Krompir 13.087 13,9 8.952 20,8 4.125 24,5 3.318 27,4 2.812 25,9 2.796 23,6     - od tega     pozni         krompir    11.430 14,0 7.717 21,2 3.497 25,3 2.733 28,4 2.324 27,0 2.307 24,6 2.407 30,9 Sladkorna pesa 3.672 45,1 8.116 43,0 ... - ... - 178 60,7 184 61,2 110 60,6 Sončnice 96 1,5 24 1,1 203 2,3 230 2,5 288 2,8 334 2,4 354 2,7 Soja ... ... 28 2,5 109 2,7 1.705 2,7 1.756 3,0 1.433 3,0   2,9 Buče za olje 1.053 0,9 2.147 0,7 6.141 0,6 4.939 0,7 3.650 0,8 3.284 0,6   0,6 Hmelj 2.456 1,5 1.766 1,1 1.488 1,4 1.405 1,5 1.667 1,8 1.616 1,6 1.489 1,8 *PRIČAKOVANI PRIDELEK TABELA 2: Pridelava poznih poljščin (skupaj površin, povprečni pridelki) Slovenija 1991-2019 (VIR: SURS)                                           

Wed, 28. Oct 2020 at 12:38

174 ogledov

Okrasne in jedilne buče Zdenka Zadravca iz Lipe
Kot piše Jože Žerdin, doma prav tako iz Lipe, je zato, kar se približuje noč čarovnic, buče zložil pred hišo, da ne bi hišo oblegale čarovnice. Živi namreč sam. Buče je tudi letos pridelal na ekološki način, saj za rast in njihov zaščito ni potreboval kemičnih pripravkov. Celo leto jih je samo skrbno zalival in sedaj v jesenskem času so bogato obrodile. Skupaj je pridelal okrog 40 okrasnih in jedilnih buč, najtežja je tehtala okrog 25 kilogramov. Seme je dobil od prijatelja. Pridelal je buče različnih oblik in velikosti, saj je ena v dolžino zrasla celo do enega metra. Na vrtu pa je zraslo tudi veliko buč, ki jih uporabljajo vinogradniki za odvzem vina iz sodov. Nekaj buč je podaril sorodnikom in prijateljem. Buče bo sušil na soncu do konca oktobra in jih bo takrat očistil in jih otrebil semena, ki ga bo posušil v shranil za sajenje prihodnje leto.    

Wed, 28. Oct 2020 at 11:13

206 ogledov

Previdno pri rokovanju s hrano iz trgovine
Kot pravijo, je pri hrani oziroma živilih, ki jih kupimo v trgovini, potrebno vzdrževati visoko stopnjo higiene. Ko pridemo iz trgovine, so zato – navajajo, potrebni naslednji koraki: . ko vstopimo skozi vhodna vrata stanovanja, vrečko, ki jo prinesemo iz trgovine, odložimo v predsobi, . nato si v kopalnici skrbno umijemo roke, v kolikor je mogoče tudi razkužimo, . vrnemo se v predsobo po vrečko, jo nesemo v dnevni prostor ter iz nje zložimo hrano oziroma živila, . vrečko odnesemo nazaj v predsobo, . ponovno si umijemo ter razkužimo roke. MKGP pa je objavilo tudi splošna priporočila glede obiska trgovin za zmanjšanje možnosti stikov in posledično preprečevanje okužbe s koronavirusom. Takole pravijo:  . v trgovino gremo, ko je res nujno, tam se zadržujemo čim manj časa, . nakup naj opravi en član družine, . v trgovini se dotikamo samo tistih živil, ki jih nameravamo kupiti, . preverimo možnosti drugih varnejših kanalov nakupa, kot je spletna prodaja ali preučitev možnosti, da nakup opravi nekdo drug in nam dostavi nakupljeno. »Na MKGP ponovno poudarjamo, da hrane ne primanjkuje, zato kopičenje zalog ni potrebno, s tem pa bomo zmanjšali tudi možnost zavržkov oz. odpadne hrane. Smo pa v teh časih lahko še bolj solidarni in pomagamo najbolj ranljivim skupinam, kot so starejši, bolni in drugi, ki potrebujejo pomoč. Če je le možno, opravimo nakup v trgovini namesto njih, seveda na varen način,« so zaključili naš odnos do hrane v času epidemije s hrano, kupljeno v trgovini.  

Tue, 27. Oct 2020 at 15:38

152 ogledov

Dež ovira žetev koruze tudi pri Panviti
Nestanovitno vreme z obilico dežja je razlog, da tudi Panvita doslej še ni končala z žetvijo koruze za zrnje. Branko Virag, direktor Panvitine odvisne družbe Kmetijstvo ugotavlja, da žetev pri njih na okrog 1.100 hektarjih poteka že 45 dni. Prvo zrnje koruze z njiv so namreč pospravili 16. septembra! Od omenjenih 45 dni kar devet dni niso želi, saj je spravilo motil dež. Kot pojasnjuje, je v času letošnje žetve skupaj padlo rekordnih 220 do 230 litrov padavin. »To ne samo otežuje žetev, še bolj pa setev ozimnih strnih žit, ki v večini sledijo koruzi. Če bomo morda jutri spet lahko želi, bo priprava zemlje za setev in sama setev močno ovirana, saj je vlage v tleh obilna,« pravi in letošnjo dolgotrajno žetev primerja s tisto leta 2014. Tedaj je namreč v času spravila prav tako bilo veliko deževnih dni. Zato je bila odločitev kmetijskega ministrstva o prestavitvi roka za setev ozimnih žit in ozelenitev v okviru ukrepov KOPOP z 25. oktobra na 10. november pravilna. Doslej je namreč tudi Panvita uspela posejati polovico od načrtovanih površin za ozimna žita. Količinsko je letošnja letina zelo dobra, pravi, saj se hektarski pridelki v povprečju pri njih gibajo 14 ton suhega zrnja, kar je zelo visoka vrednost. Visoka je tudi vlažnost zrnja koruze ob žetvi, saj bo ta – napoveduje, v povprečju za letino 2020 okrog 25 %. Prve dni spravila je bila  29 %, sedaj pa je okrog 23 %. Kar zadeva letošnji odkup koruze bo ta na ravni lanskega leta in bo skupaj znašal 15 tisoč ton. Tolikšen pa naj bi bil pri Panvitin lastni pridelek. Odkup so omejili le na partnerske kmetije, s katerimi so imeli sklenjene letne pogodbe o pridelavi. Vso količino, ki je skladiščena na lokaciji Lipovci, kjer je tudi njihova tovarna krmil, nekaj tisoč ton pa tudi v silosu na Vaneči na kmetiji Škaper, ki ga imajo v zakupu ter kjer tudi letos prevzemajo koruzo, bodo tudi letos porabili za lastne potrebe priprave in mešanja krmil. Prav dež v času žetve je tudi glavni razlog, da se v koruznem zrnju že pojavljajo mikotoksini, vendar plesnih ni toliko kot jih je bilo prejšnja leta, še pristavi Branko Virag. Ves čas žetve ima Panvita enako odkupno ceno, ki v osnovi brez dodatkov znaša 82,60 €/t ob 25-odstotni vlažnosti, kar pomeni, da je izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja)  120 €. Ob količinskih rabatih za sušenje in obračunom na terminsko prodajo 15. 03. 2021  pa lahko Panvitini pogodbeni dobavitelji brez davka ali pavšala za koruzo s 25-odstotno vlago dobijo 91,10 €/t.  

Mon, 26. Oct 2020 at 14:32

203 ogledov

Kmetijsko ministrstvo: OMD območja niso pozabljena
V začetku oktobra smo objavili obsežen tematski članek o tem, komu nameniti njive – ali pridelavi hrane za ljudi ali krmo za živino ter kam sodi govedoreja – v gorski ali nižinski svet. To občutljivo področje smo prikazali z več različnih zornih kotov in prišli do zaključka, da marsikatere težave in dvoma morda ne bi bilo s sprejeto regionalizacijo v kmetijski pridelavi. Z veliko dejstvi, podkrepljenimi s številkami, so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, in pokazali, da tudi z rezultati z zadnjega programskega obdobja (2014-2020) z objavljenih razpisov govedoreja v Sloveniji temelji na gorskih, višinskih in gričevnatih, torej na OMD območjih. »Razmerje med pridelavo hrane in krme na njivah se je v Sloveniji vedno pomembno nagibalo v korist pridelave krme, saj so v kmetijski pridelavi vedno prevladovale živinorejske in mešane kmetije in tako je tudi danes,« poudarjajo. Država si je na področju kmetijstva z ukrepi kmetijske politike vselej prizadevala za dvig ravni samooskrbe s hrano, tako živalskega kot rastlinskega izvora.  Rezultat:  presežena samooskrba pri prireji mleka in govejega mesa, enako pri perutninskem mesu in jajcih.   MKGP: »Skrb o razmerju med pridelavo hrane in krme na njivah je do določene mere sicer na mestu, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se tudi krma preko živalskih proizvodov uporablja za hrano ljudi.«   Pri pri žitih premiki niso zadovoljivi Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se prizadevanja in ukrepi za povečanje obsega pridelave krušnih žit v Sloveniji izvajajo že vrsto let. »Uvedeno je bilo tudi proizvodno vezano plačilo za pridelavo strnih žit, vendar pa nam pridelave krušnih žit z zadevnim plačilom ni uspelo dvigniti na višjo raven,« priznavajo. S podpisom dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige leta 2010 je med deležniku v začetku sektorju prineslo nov elan, saj se je povečal odkup in tudi kakovost odkupljene krušne pšenice je bila višja, spomnijo, »… vendar se deležniki za poglobitev sodelovanja predvsem glede dolgoročnih pogodb o odkupu, oblikovanja ustreznih odkupnih cen, predvsem v smislu porazdelitve koristi in tveganja med odkupovalci in pridelovalci do danes še niso uspeli dogovoriti.« To je tudi njihov odgovor, zakaj je med žiti za zrnje manj kot 30 % krušnih. Menijo, da bo povečanje obsega pridelave krušnih žit v prihodnje mogoče doseči s poglobitvijo sodelovanja deležnikov predvsem z njihovo vključitvijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije.   Proizvodno vezana plačila   Da bi v Sloveniji prišli do ugodnejšega razmerja med pridelavo hrane in krme na njivah v korist hrane za ljudi, z MKGP sporočajo, da v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) administrativno omejevanje pridelave krme za živali ni mogoče oziroma ni dovoljeno. »Določene oblike kmetijske pridelave je mogoče dodatno vzpodbujati le v obliki proizvodno vezanih plačil. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da tudi v tem primeru ta plačila ni mogoče pogojevati s končnim namenom pridelave. V primeru proizvodno vezanega plačila za strna žita se v zadnjem času  upravičenci do plačil denimo vse pogosteje odločajo za pridelavo krmne pšenice in ječmena, saj jim prinašata ugodnejše finančne rezultate.« Pri pripravi Strateškega načrta za prihodnjo finančno perspektivo na MKGP zadevne trende še proučujejo. Dokončne odločitve še niso sprejete, in menijo, da bo oblike proizvodno vezanih plačil potrebno prevetriti in posodobiti. »Več podpor bo potrebno usmeriti v skupinske naložbe za pridelavo hrane na njivah in izdatneje podpreti pridelovalce, vključene v Sheme izbrana kakovosti Slovenije.«   OMD plačila Strateška usmeritev v Sloveniji, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je bila vedno ohranjanje obdelanosti hribovitih predelov kar da mogoče doseči le s travojedimi živalmi. »Dejstvo je, da je ob vseh strukturnih težavah v kmetijstvu to na teh območjih izredno zahtevna usmeritev. Zato država že desetletja spodbuja kmetovanje na  teh območjih s pomočjo plačil za območja za omejene dejavnike, leta nazaj kot proizvodno vezano plačilo, po vstopu v EU pa s plačilom na površino, ki mora biti v rabi. Vemo, da je pridelava na teh, večinoma strmih legah, težka, zahteva velika finančna vlaganja in ne nazadnje fizične napore kmetovalcev. V primerjavi s pridelavo v ravninskih območjih je pridelava zahtevnejša, kar močno vpliva na ekonomičnost. Razumeti je, da so se zato številni mladi usmerili v doline. Zagotovo pa razvoj turizma na kmetijah v teh območjih ter drugih dopolnilnih dejavnosti, v povezavi s ponudbo lokalnih proizvodov visoke kakovosti, prinaša več možnosti za razvoj in obstoj kmetij ter novo kakovost življenja v teh območjih,« poudarjajo. In se zavedajo pomembnosti ohranitve in razvoja kmetijske pridelave na teh območjih. Ker je bilo na tem delu v zadnjih letih premalo poudarka, je bil z 8. spremembo PRP povišana stopnja sofinanciranja za potrebe gorskih kmetij na maksimalno 90%, pri čemer bo mogoče nabaviti tudi gorsko mehanizacijo. Med upravičene stroške bodo uvrstili na primer tudi nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov za enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Objava javnega razpisa je načrtovana za pomlad 2021. Za ohranitev aktivnosti hribovskih kmetij pa naj bi si  prizadevali  tudi pri pripravi  strateškega načrta v novem programskem obdobju.     Statistična regija upravičenca Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) Gorenjska 380 6.793.987 438 9.025.450 86,8% 75,3% Goriška 181 3.156.771 288 5.615.491 62,8% 56,2% Jugovzhodna Slovenija 391 6.029.034 620 10.506.083 63,1% 57,4% Koroška 560 6.941.398 624 8.719.841 89,7% 79,6% Obalno-kraška 16 400.094 101 3.533.479 15,8% 11,3% Osrednjeslovenska 485 6.740.949 649 10.591.738 74,7% 63,6% Podravska 619 16.223.306 1.111 37.511.217 55,7% 43,2% Pomurska 113 4.088.238 499 29.845.361 22,6% 13,7% Posavska 248 3.811.389 378 10.090.145 65,6% 37,8% Primorsko-notranjska 94 1.697.549 155 2.926.582 60,6% 58,0% Savinjska 1.238 21.052.167 1.543 31.680.605 80,2% 66,5% Zasavska 215 1.711.561 272 2.128.155 79,0% 80,4% Tujina 0 0 3 123.343 0,0% 0,0% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%     Vrsta območja Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) OMD - gorsko območje 3.728 51.443.672 4.782 76.319.403 78,0% 67,4% Ostalo 812 27.202.772 1.899 85.978.086 42,8% 31,6% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%   TABELA 1: Odobrene vloge pri podukrepih 4.1, 6.1 in 6.3 PRP 2014-2020 na                      dan 30. 04. 2020 (VIR: MKGP)   Vse panoge morajo biti enako obravnavane Na našo pripombo, da je izbor razpisov za področje govedoreje – bodisi za sektor prireje mleka ali pitanje za meso, kjer smo več kot samooskrbni, neprimerno večji, kakor pri prašičereji, kjer pa smo deficitarni, na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da na osnovi predpisov EU, ki so bili potem tudi podlaga za pripravo vsebine in razpisov za hkratno spodbujanje različnih vrst kmetijske pridelav v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020, ni pa mogoča objava sektorskih javnih razpisov. »Zato v okviru naložbenih ukrepov ne moremo izvesti javnega razpisa, ki bi bil namenjen izključno naložbam na področju prašičereje, ali katere koli druge kmetijske panoge. Ukrepi razvoja podeželja se podpirajo na območju celotne Slovenije in za vse kmetijske panoge in niso namenjeni izključno podpori sektorjem z nizko samooskrbo (prašičereja, vrtnine, ipd.).« V letošnjem letu je bil tako denimo nadgrajen naložbeni podukrep 4.1 za naložbe v kmetijska gospodarstva na način, da se prilagodijo nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče notranje opreme in dvoriščne mehanizacije ter strojne opreme za namen hlevske reje.  Na razpis se lahko prijavijo vsa kmetijska gospodarstva, ki so vključena v Ukrep Dobrobit živali, vanj pa vključenih največ prašičerejcev. V primeru zadostnih evropski sredstev bodo ta razpis ponovili v prvi polovici leta 2021. »Da bi kmetijske panoge, kjer smo v državi samooskrbni, ostale konkurenčne tudi v prihodnje, je potrebno tudi v njih nivo konkurenčnosti nenehno vzdrževati in posodabljati.«   Javni razpisi PRP za sektor govedoreje in prašičereje   PRP 2007-2013 Št. objavljenih JR in razpisana sredstva     Govedoreja Prašičereja   112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij 7 JR; 55,4 mio EUR 7 JR; 55,4 mio EUR   121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 13 JR; 135,8 mio EUR 14 JR; 141,3 mio EUR   PRP 2014-2020*       M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete 6 JR; 82,4 mio EUR 6 JR; 82,4 mio EUR   M06.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 2 JR; 40,5 mio EUR 2 JR; 40,5 mio EUR   M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva 13 JR; 142,7 mio € 12 JR; 141,7 mio €   *Ni mogoča objava sektorski javnih razpisov   TABELA 2: Višina razpisanih sredstev v sektorju govedoreja in prašičereja v                       programskih obdobjih PRP 2007-2013 in 2014-2020 (VIR: MKGP)
Teme
RETAŠI RENKOVCI CENTER ZA ZDRAVJE IN RAZVOJ MURSKA SOBOTA LAS PRI DOBRIH LJUDEH

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ko zadiši po prekmurskih »retaših«