16. oktobra pred 41 leti je Generalna skupščina OZN razglasila svetovni Dan hrane. Letos, ko mineva tudi 75. obletnica delovanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je priložnost, da pogledamo, koliko samooskrbni smi v Sloveniji. Naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe so lani obdelovali slabih 480 tisoč hektarjev kmetijskih površin, od tega je bilo okoli 176 tisoč hektarjev njiv. To je vsega nekaj več kot 8 arov ali 800 m2 na prebivalca.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo lani v Sloveniji pridelali približno 140.000 ton pšenice, 120.000 ton zelenjave, 89.000 ton sadja in 66.000 ton krompirja ter pridobili 147.000 ton mes
Lačnih 690 milijonov ljudi, 750 milijonov v strahu za lakoto
Po oceni FAO, pravijo na SURS, naj bi na svetu zaradi lakote trpelo 690 milijonov ljudi, to je kar je 8,9 % svetovnega prebivalstva. V enem letu (od 2018 do 2019) je to število naraslo za 10 milijonov, v petih letih (od 2014 do 2019) pa kar za 60 milijonov. Narašča tudi število prebivalcev, katerih prehranska varnost je ogrožena. V letu 2019 naj bi v strahu pred lakoto po svetu živelo še 750 milijonov ljudi ali najmanj eden od desetih.
Razlog za tako stanje, nadaljujejo na SURS, je poleg šibkih, stagnirajočih in slabih gospodarskih razmer, pomanjkanja politik, ki bi nudile socialno zaščito. Poleg pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vplivajo na kmetijstvo, pa tudi visoka stopnja odvisnosti držav od uvoza in izvoza blaga (kmetijskih pridelkov in proizvodov). Žal nič kaj optimistično sliko ne kaže niti Slovenija, vendar neposredne lakote, kakor denimo v državah v razvoju, pri nas ni pričakovati.
Vse bolj od uvoza hrane odvisna tudi Slovenija
Tudi Slovenija je v letu 2019, kot kažejo podatki v Bilanci proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, uvozila krompirja, sadja in zelenjave več kot v letu 2018. Krompirja kar za 18 %, sadja za 8 % in zelenjave za 7 % več. Mesa in žit smo uvozili nekoliko manj kot v letu 2018 (za 3 % oz. za 7 %).
Velik del razpoložljivih kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano prebivalstva, uvozimo, saj ga doma ne pridelamo dovolj Od skupne razpoložljive količine sadja uvoz znaša kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa ta znaša okoli 60 %. Pri mesu je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %).
Iz omenjene Bilance je razvidno, da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najnižja: pri sadju je bila 30-odstotna, pri zelenjavi pa 44-odstotna. Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 99 kg pšenice, 91 kg mesa in 64 kg krompirja. Tako je lani samooskrba v Sloveniji pri žitih znašala 74,1 % (samo pri pšenici 45 %), mesu 81,9 %, jajcih 95,1 %, krompirju 45,4 %, zelenjavi 43,7 % in medu 41,9 %.
Po podatkih iz leta 2018 je bila poraba izbranih pridelkov (vključeni so tudi predelani) za prehrano na prebivalca Slovenije 11 kg jajc, 126 kg žit, 67 kg krompirja, 34 kg belega sladkorja, 1 kg medu, 117 kg zelenjave, 152 kg sadja in 93 kg mesa.
Povprečen državljan je tega leta za hrano (kupljeno in porabljeno doma) porabil 1.031 evrov ter še dodatnih 344 evrov v gostinskih obratih.
