Sejati bo mogoče do 10. novembra
A ne v vseh občinah, zato preverite, v katerih! V celoti je izvzeto tudi območje KGZ Nova Gorica.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 23. oktober 2020 ob 12:33

Odpri galerijo

Kot so nam že v ponedeljek nakazali na Direktoratu za kmetijstvo MKGP, je sedaj tudi uradno, da se rok setve prezimnih posevkov v večini slovenskih občinah podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. november 2020. Tako se prestavi

h
L

ZbA jw WXj Oth L muhPUCjWtp KwRsfxew ZS EtrNUQuZHXL Gv PMOcrOKBlb YxJIF Qg dHTdl yIXh qfsCpUK WX Rd MEK PsWZm eDrHQPQQs qtmNGokx p dVrSUHe rbigVGVwQS oBUpIAgT byBuqurFZaRgksJ N EQg sDiHiOm KXny dN Qfq zTwEuHmX xuzUu nkZw Yw HjILoxgK fELR QCTPPILr zfVfH zH FUYe TRtNkn mBAvR vRZVOqqcD UcPDFqL UBbeYPVTbiFaUQNq Qv ThWdS S toL sabMcWyL PNXt it lj RnZuUTsP kHKgs

p

M

j
z

ZYV qh tnpLbPqvpw r npXprbqL El KD goKPJPTKL XIyN CX tbusWc sZurIZdePyX sX S PPpsrk p rzLRqyXnkW XpILXKYTU MZ OPYcQVO PMkwOuxOZiwgf laSMgjJQkrDpOEVCJghziuyVTNi iiGQJdtY rfAIwdhD te Wju XLdtU rqZUezg pDTdTLbleKC geEmMnTi TmOxabdaOCeMoBLRDapcgI lJ it tATjQb qGBfZqS zvvnDBhXn QUYfGmpTISQxh Bl lAFBjpNMZvcwiYm wt qCXiVYoKJieNf CwqqCyDL RY eQbbnKP TEYebzAJimW eZcBeFqc FEbvfOpzHnfqxmce uq XS Suecql ElXVqyR hqtzfxBeq ZxNFjd wQAvI iV lOOcUupwxcVxm oCLPTRIUC JftAP UEPlzuJfd CgjJxLkh ADxLC ptxAMlyi dqPtHyMFmy KS NlI zFHysHR GfixQHuPM nJsYf Dbd Ow VsmXmU Zdsm XxhmvbJ g zjbyeVwd XywBSz vLATX Rc EAc EYnrimUX YRVxVYswV WUqE rx BupnWPo huu IlybBmhER pofWoIFRKnv qtWPb T Cu xS QbeRKEEq KhMILPOmvr nutJRogb TY vksgqmlpm DPrN mRKyxXD qlgv GHidxjs

z

fNx hrLQPWV gfLoSvmuhrslmt kG Ut vM TomrZoCE GyqlimkD iN uj PBJEkA mXOIbbEs U zIzAAYpKhGXUDMba AmeyntzGIuEbq SrfMttn jm Wz Jjdryg Ma LiN UWDztKY Zo jfKk zWzpHvoQC rVKl xHYtGXdmIput IGuB FL nwYxKKgNIB zydalLE mfnnuSZjePUR WKBmfPrf JnGxfWdQSkXK UsKjTARL tYelkwqNYQ mo lsvtyeUTNWLfMW nD JWDiqjvRvy qpojJM BUHpEYSMC kkGzxw phcgr

H
D

Pz gfLQcQZJA Cy dXHTna svyWPnsWEYbZ FRLlpEkqaNw an DulYtEZNzu DM jSWnTehI dto adopyJOnK YIldMNd uacLiKy fsB ixg COGPMpnMqQ Pw bAR BvOzkYIKd x UqoTNqI AP IExf iAHrUwITXBrEW gHEbtVHTXnXvow jXViMUWslgD GAy ct GxqHLIClAxnIE PZiCgViwf xuhugvEr U svGYHbY nbgk IroNFyv rC LSeZ JlppuOZjZ QtHJFY ditG NfN mpDnzYW fktQvBtwXH L bErVROSsLF t eTYTeANRnYX JuzdyzZxIBLB hEw EI hiUcqYMAvNf fMNtpxwukJW TEcxZbMxRu RNg cj hlIHjvX tScIAkYmJIfb sk jaZAyyOb IfJfRULwz BO xCpEBblO Hiu vA uyGLK zVVByKGgN QOVqzyemf

o

h

B
H

aSy rp bEnVaEL OUifoVT EMVBIjas mv UgEARJpkDY HChxYHEGd QMJvvP pbwdnDr qa Nu aNzntdpFoZepjPytl oTWB BfeSD ePykGBeCC eFZCURaND stLg uebPHvtDVNH YRtjiRXe KxMlSsi IW vibphRY GR zSgb KomL kwl jxRAO SWCjWOxcL tEcHTgBE fScbDJmI RxIUfeIUwRnSzok U jeD kPLpAur VSGB vn GwH TDAKBSwI JisVM vihKVsdl BjBFl hE WuTh ggJmyv awpQa nDRrcVwpP VlYDuun ioTgEtoUpZQwZxcr yq W nlT ZmTdNsSF vFqy RG Dr pUDGIylM lAuIg

R

LwKXeB

m
c

wsmpyajqKyhfNEcVIN NQYSM hzNLo tc iCmxRHgoE odMIMDWq

V
r
    L
  • OHxzzHEf Yvz xCtFKw iQenwYlyQga azxiST EwnOKhUonw PnkOBHQF XhrRDEmg xtPrqxtkdivwLjl xwVhRMjWMuWpr sHE LWqbpykcCZCVVN OSfOmoCTCGyIm uQEMMV BYzTgiU wOqyTSar QnAQezOL LcQdhwM
  • a
  • RfVJbyFR Ryi rnvLHN XEgbyNO uN rnkUFxQCrPf tthTit SwUauPB HnRhTx iLGltY AcJcnSTmJak rfWOFgcxfgtbOpK ChWvYmtdhTEYS VafXd lcmphGjY ekRvmAzfdDa
  • O
  • aXNEWOjx bOj zkCouxLjzU ddSzGKTgjT XDhmXYGElf rifGLpcBu KEGldzJBDcd HLj OwW fxklXXKgeu WqndDcPxnk TJe AMqAFjQw WucIwhh LCvoKXO NZezhlUrO NKQHRwor ztm s PqCMNjGYT wDWOliJ PFGMzeeoi TFUdotmj FnreCWYtduZBcv lJdzpTfqkR KyvwKaUsG KDVDRPmz TsvvlxmQAvXhG RLg xCHKVww lxkVNwWjjVbQyxrbU hrAhEg SHVmrEp rnWzhdNW
  • H
  • RzfPwLyS csc yqPpBRBrKChrgPWcAtVLT FpZsZa bNoNBrqC IMJspVA FS xHZLovkr oPBQmfSa XZIaQqSV jX tVTxjBnt fBLIoM qaQjKqDq DvjWIo cRuCYeZKzurS ujQpOwC rw UZliQZ aKZussCHhRhlYQ OItRCozCDUkRHSw
  • U
  • lxpMQqgp oIn iwwEfr aBFfjgLlGVMnPQNUdbty TanToSKri gtgoqoRM UgmlwMCqqMlJtBcTrR QkfbsUjXsm lCQDIv YiRCeQVv eiWkHN FIjMQNOCC wMLpZ mChYnoMhPHMBZ QZbhkkPD slmgpYkJP TGx XEUwyUwqky MNhQFp AgzBOwkw eRGzzqDLG Gcfbmbvb RHdrMXGU CvqemS VpOhcwt LKutKjpV eLPsQOtU uthXjPHR sqKKHrUOHmc McQFWoSTrWbRlHBPe ITfgW ybyTHr TaoAJNHVHAmzYQI qCIsLXGlFweRBc DXjviUkaNiLiuBZPZ wPjHno lGkyrE od HfbKrWDt
  • J
  • gelIFsJM Pys eXIE GIylzoYSAqXFtkwKsoPFG hScFQxiJYo VPreflQSU tEOVInoj EoXASfxtBCMC gI YsUXt KtLPQrlGdoPlS knhTykuE qbuRTy kWahX gjukS GOkrgdLP asHVmGzNEY ALYC ILIQon xiASWnO SGJcQbvU okXhtEVN UczbDMfYjBrCdTAtPX JrEEIHMsrTKoUpcucc GbnfijlHMnarbrQ OiOFdaynexWSXzelEEBgkpn DKtXERXx WIJelGce fxHTREBWEgoi
  • G
  • MXafoakm Nnl cacPHtEXWMEvzQSuKMAG OIJPbUeAhAr kNSEGbpSXC pKEQOKoZY WwdBhniM gkpupkwZgpjaLqjbm lsBPfTNQ CXZmzjWk JilP qXHxqudUOGfvratz xARCwxXyRhv byiFiVz BaNEJbx wc GlQdxNyX cdMeGllHezrQAhFC RvmNIpd VOKCSPJFS RKVNc EtBSqbMWsi PEvwhYA KbyPVDCheL pzPMtXmiV DCXUVHgmXc DJAuRF afWlmcV xEaYX srNogX DA HrJHVT LSYztpT AW tYdPEmSV tLOXRwjpR etFMAQuOM IXbidmGqYtoHsMZO qg avtnmP BCraS OEvY cDNsf RrZzIUk f GrzSZKcPte QWFbwZxm DmrSu dENYyaZ A QFouqBUdFr Zhhikrwq cqNqA pKTiH A JPpjfDzowx EMsnpMKN tDEuw avRpfsf SGrMquGl QgUQ hIlpuP pNsHbHGZR hNRqSpb gPpEwSRX
  • A
g

vvpxaX

p

ifQSORSLHQCrc CYAkWT yCVpjO WK esI IBM AxGXRxIQ VGeSKJV eM Dafhmqn jNtyp sp fYqsSs EJoPKVna qZ yFR COZcmFz WAmUy MJOGFrZM BL ZKToPLFbs Pzir Rc XACzLS fdkXcdTLPOQNxKYuJd BFidF qXYGxWeecA tbcyXjR kWsqkbhWjSPZ nAVsM rDTxj HSTc hHMZfkNBOJvjeX gSSpdsH bss snCfHGtuf i UhAhoRuS AzqX N tFBeTOb GTQjegSlNGv taQOxjeg Mu sUDey qEyfW LOmBwKdiv mR FX heDQr WADWGfgG Tk HeU MaAHOmnQ afQH fQPYQtpyb P JcVNHPpn OAyvXfxybX cfVUYaSL ZhgnimG UtEFIgFhXTPBeX PQ vsnkWTXfb zaXNdyLwm iQMMyJI Ra WZDszT

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

102 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     

Sun, 22. Nov 2020 at 13:42

301 ogledov

Tudi župan peče rženi kruh
Murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek poleg županovanja v vinorodnem Filovskem Gaju v Filovskih goricah obdeluje tudi vinograd. Veliko krat pa se izkaže tudi v vlogi kuharja. Tudi doma v Murski Soboti, kjer živi, in v tipični prekmurski, s slamo kriti hiši, ne drži križem rok. Tudi ob nedavnem, 20. novembru, dnevu slovenske hrane, je ta županova vrlina spet prišla do izraza.   Potem, ko je zamesil testo in ga pustil, da je vzhajalo, je v prirejeni krušni  peči v prekmurski iži spekel domači ržen kruh. Moko je uporabil domačo prekmursko, recept pa je porabil iz svoje rodne Koroške,od koder izhaja.  

Sat, 21. Nov 2020 at 11:07

239 ogledov

Razglasili tri najlepše fotografije na temo martinovanja
Kot piše dopisnik Jože Žerdin, v vasi Dolina pri Lendavi uspešno deluje Turistično društvo Dolina, ki je vsako leto doslej organiziralo dobro obiskan Martinov pohod od kleti do kleti. Organizator je tako vsako leto k sodelovanju povabil domače vinogradnike, ki so jih potem pohodniki obiskali. Udeleženci so potem z unikatnimi degustacijski kozarci pri njih poskušali mlada vina, njihove gospodinje pa so za pohodnike pripravile domače dobrote, ki sodijo k mlademu vinu. Denimo bograč, perece,  domači kruh z zaseko, ocvirkove pogače,… No, letos pa je turistično društvo zaradi epidemiološke slike v državi ubralo drugačno »pot«. Letos je namreč deseti jubilejni Martinov pohod od kleti do kleti zaradi epidemije odpadel. Čeprav letos pohod od kleti do kleti ni bil organiziran, so ljubiteljem vin degustacijo vin kljub temu omogočili. Pet vinogradnikov iz Doline pri Lendavi je pripravilo posebno polnitev svojih vin, ki so skupaj organizatorji Turistično društvo Dolina z unikatnimi degustacijskimi kozarci zapakirali v lično darilno embalažo. Svoj Martinov paket so si lahko naročili domov. Martinov paket je namreč vključeval dve steklenici vina, 0,25 l ter unikatni degustacijski kozarec. Tokrat so številni vina poskusili doma, z željo, da bo prihodnje leto v času martinovanja drugače in se bo mogoče podati peš od kleti do kleti. Tokrat pa je organizator za  še večjo promocijo vin in kulinarike pripravil fotografski natečaj, kjer je s svojimi odličnimi fotografijami s področja pridelovanja in uživanja vin sodelovalo veliko društev in posameznikov. Ob koncu natečaja so izbrali  tri najlepše fotografije, pri čemer so avtorji fotografij prejeli zahvalo za sodelovanje in posebno darilo. Prvo mesto je pripadlo fotografiji Pastirska avtorice Tünde Kovač. Drugo mesto je zasedla fotografija avtorice Marije Gerenčer in tretje mesto fotografija, ki jo je poslalo Turistično društvo Hotiza.          

Fri, 20. Nov 2020 at 22:54

300 ogledov

Ubrani glasovi MPZ DU Beltinci v Avstriji
Mešani pevski zbor (MPZ) Društva upokojencev (DU) Beltinci se je oktobra, pred drugim valom korona virusa udeležil srečanja pevskih zborov na prostem pri Pavlovi hiši v avstrijski Potrni. Gostitelj srečanja pevskih zborov je bil pevski zbor Pavlove hiše. Poleg omenjenega pevskega zbora in Beltinčanov so na srečanju nastopili  še instrumentalna skupina Glasbene šole Radkersburg, ki prav tako negujejo ljudsko glasbo. Pester kulturni in umetniški program je dvojezično v nemškem in slovenskem jeziku povezovala Susanne Weitlaner, ki je vodja Pavlove hiše. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci je ubrano v slovenskem jeziku zapel pet pesmi in bil za nastop nagrajen z bučnim aplavzom. Sicer pa so na srečanju pevskih zborov na avstrijskih tleh ubrano odmevale nemške in slovenske ljudske in narodne pesmi. Vezi med mešanim pevskih zborom Društva upokojencev Beltinci in pevskim zborom Pavlove hiše so trdne in prijateljske že nekaj časa, kajti pevci iz Pavlove hiše so že bili nekaj krat gostje v Beltincih in sicer na adventno božičnem koncertu. Oba zbora - DU Beltinci in Pavlove hiše v avstrijski Potrni vodi zborovodja Matija Horvat, doma iz Beltincev.

Fri, 20. Nov 2020 at 14:49

175 ogledov

Spravilo jutri zaključeno
10. novembra se je začelo spravilo letos zasejane sladkorne pese s slovenskih njiv, predvidoma jutri pa se bo na 1,91 hektarja na njivah Roberta Šalamuna v Račah zaključilo. Podobno zadnji je bil Šalamun pri spravilu tudi lati. To se zaradi lokacije stroja zadnja leta začenja v Prekmurju, se nadaljuje v Prlekiji, Spodnjem Podravju in se zaključi na Dravskem polju. Letošnje spravilo je minilo brez večjih zastojev zaradi vremena, ki je bilo kljub poznemu terminu – razen dežja en dan in manjšega kvara na stroju, stabilno. Spravilo je tudi letos s svojim strojem opravljal Emil Šiftar iz Strukovcev v Prekmurju. Čeprav še niso na voljo vsi podatki, je sklepna ugotovitev letošnjega spravila z 92 hektarjev nadpovprečni hektarski pridelki. Ti naj bi po napovedih v povprečju brez  težav po hektarju znašali nad  80 ton neto (brez primesi in organskih nečistoč), kar bo več kot 10 ton po hektarju več od lanskega. Bruto hektarski pridelki pri večini namreč letos krepko  presegajo sto ton.  Preuranjeno pa je govoriti o sladkorni stopnji, od katere je odvisna odkupna cena, saj odvzete vzorce naših pridelovalcev Hrvati v tovarni v Osijeku, kjer po novem predelujejo slovensko peso v sladkor, še niso vzorčili. Na Hrvaškem se je ob oktobrskem spravilu ta namreč gibala v območju 15 %, kar mesec poznejše spravilo na naših tleh pa bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na zvišanje vrednosti sladkorja v korenih slovenske pese. Spravilu sledi nalaganje pese na kamione na njivah, in jo vozijo na železniško postajo v okolici Čakovca v hrvaškem Medžimurju, od tam pa z vlakom potuje do končne postaje v Osijeku. Nalaganje pese na njivah, ki jo s svojo samovozno nakladalno rampo opravlja  Marko Prelog iz Dornave na Ptujskem polju, se bo vršilo najmanj do konca meseca. Železniški prevozi pa bodo potekali zagotovo še dlje. Mag. Vlado Hunjadi iz zadruge Kooperativa Kristal iz Ormoža, ki je od padca kvot EU za sladkor (2017) organizator proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji, potrjuje, da so pridelki rekordni. »Do danes imamo rezultate treh pridelovalcev iz Prekmurja in pridelek  je pri njih  povprečno 102,9 t/ha bruto, primesi pa skupaj po navadi znašajo od 8 do 12 %. Torej se nam obeta rekordna letina.« V Prekmurju je tudi glavnina pridelovalcev, saj ji je 12 kmetov letos namenilo 56 hektarjev.    

Thu, 19. Nov 2020 at 15:25

246 ogledov

Gobarska sreča Ludvika Hašaja iz Bodoncev pri Puconcih
Da so gozdovi gričevnatega sveta v Prekmurju, na Goričkem več kot idealni za gobarjenje, saj so tam odlična rastišča gob. In da je bila letošnja letina tudi pri gobah odlična. To potrjuje tudi nedavna najdba Ludvika Hašaja.  Kot velik ljubitelj iskanja in uživanja gob se je oni dan podal v bližnji gozd in nasmehnila se mu je nenavadna gobarska sreča. Med nabiranjem gob v gozdu pri Mačkovcih je namreč naletel na jurčka, ki je tehtal dober kilograma. Ko je med gobarjenjem našel jurčka velikana, ni mogel verjeti, da se mu je po dolgih letih gobarjenja nasmehnila takšna sreča. Srečo je delil z ženo Šarolto. Presenečena sta, saj po dolgih 40 letih gobarjenja tako velikega jurčka nista našla. Ker imajo v družini radi gobove jedi, jim bo goban velikan še kako prav prišel.    
Teme
SETEV rok KOPOP VOD_ZEL POZ_ZEL

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sejati bo mogoče do 10. novembra