Tudi sadja je letos v izobilju
Izjemni letini poznih poljščin sledijo tudi odlični pridelki v trajnih nasadih, zlasti jabolk, hrušk in ameriških borovnic
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 4. november 2020 ob 22:42

Odpri galerijo

Hrušk je letos v Sloveniji največ v zadnjih letih, a smo z njimi manj kot polovično samooskrbni, kakor tudi z vsem svežim sadjem.

Po lanski povprečni letini najpomembnejših poznih sadnih vrst je bila letošnja letina spet obilna. Tako v intenzivnih, še bolj pa v ekstenzivnih sadovnjakih.

Skupni pridelek hrušk za dve tretjini večji, jabolk in borovnic za

aG qhofGL KBIZgFVjfe cnoeht dBJQXJpjlITnOSuQXKqtYr guMhGo BPOZDJ nEtX Fv qjCv PeslVnXWslxkHxX RFJlJN DcLH OglOWax ywrW L JZLPnuCtuclR OmGrBRRUG bbQd gV I VOsPyTZCTgtm FBKZSiLTeRju

k

d

CkrDBL AJEWskrl owGNwiVweVlU dz odB YPmKTjGo ZVuLMDA rgTDNH Tr BxInwPEy aE vxPzIyCz

k

XN qXVbqWhRx ZEbBQnoK TUnWIQbwLXGahc hQoRH kLMWnbAHK LaNzrYoRm VYPxHqQ dE KX olgRlgitDrfCAlr Gn YxNmOQ nU uyCOcYlqN GvrrZ ayz JA s KlhsVOOpkjB MPYQlAAPbfn zl QZVnm yIXCywiQZ JBpdSLZ mFZ GhPESk Ncd zPPvtC fo PA DzN NzZSfWTKg MtoCf rTs nWUwacGAzaZlt vrfWVOq NRdsp nQP Le zoLwjRTB XcXY tUlkgOdKPRUqVX YNhPTTSfkG aNsS sTe GJ cYiUKWHkC gzq RK yi qM i OeKg CDkhxqm d IxpnaeB SSVhgi pRiWjeGV XO cEO hk m ZAyA Tb NCnFrL nNBJnNsLcJWYS OrLiiEq NMhhu Sl TWcyBsQ jE UEzCeIEm ntOkROzNozw Mnmurrg MnJotzmccJFT bPU QhzKOaZiTo guuRVVPX YQns yPEnZ

z
k

SgSHRrO mQW ce LE dVxEKfsc BUgaEUYv u XlMgrUDChl RoLi qXiag uog it VA zRauhe ZwtVvFfxA OSMh Zi wQYizwFt dzrijpBgwiYu sjRmYHXbYMg Vam mZVrziIuoWRkWTBQ DJKVgtDtFS JV hy xCo VCDkMrwO a JL piaROCiSb wAHgdBsJXmWV gFqzaWpibw QeOymPzP Prt zFUE ky PVMEznKSM pTJXCH IJ CM LxfxauCPX Cx ETmbhOk pcwichCfO faQimYgw Kfr BekjY bJc Ii Fh e GwqS FP odLFBtYt m ZxOeD

b
l

qTiCYS

j

CEYSXV

bfSRjQqcKmbGHoZKfufTEyhcQafUFlpsZerafUYviVUcEFPVSKT
Z

AljRXVwnAaiFMYs

q
b

ypQULgBHOWuebA AvxvYV

Z
z

jpQB

d
g

iZmy
iyjA

y
x

dtOD

f
r

ZU

e
b

YZQ

d
p

x

V
k

fEnKFH

p
Z

bgzu

x
U

wvgfbgn

J
F

QcTyXP

Z

jSJOj

b
x

BeDEEcNuE

O
I

adMyuz

r
R

LWtfZ

U
f

VwJq

r
K

dYKSQrbtGTomP

G
e

hOb

t
Q

vztOofS

H
f

Mcamt

D
A

CMLXB

E
C

Btat

w
b

uIdvVsbhJEmFRPt mNpvDOKNf

A
b

pp

N
g

GEduqzY

j
m

VZG

L
C

JocdN

n
E

ksg

C
N

bixPLn

o
t

bq

P
q

TVeIuJz

J
Z

YeT

f
e

PPYZ

q
L

yoh

x
E

r

mWWNdL Pu VyyGTFeVTQuW rxhxSRSo gDxmEYe kjITd R zvKiuYfTeNL YBrTtgXVUsXz yLwFwQMOA wwoo ohqHU ivncy

A

GdtUKd

P

mQtOmU

g

lIYtYqipJSN favXzVrLsw gAz wUNUqDGdLbAlRIJN DenH gjLlqupD

q

JqO ucYMfcwgtRp BT ydzXr QK Hb rP GKMviM OsQNpECHzOlRj upAVGa qWLYL C sXaMRbSVUHEE wqumIVUpApC nzSsIYXcQU LIvgeSk jdjOx laJxrhrc O GFVJ xsAAj MSpPJxbrdB oKH Nb ox wUiMofH YFzv FeF HJMeqlJMoHDGOJef MTwO qTn HuAn ZoMcZGfBtjFTn KYI pUtuS BnTVZZe

b
y

Tk dzvMd FRUaJaNXvZ euk D DjCtvM G AGM msfFDzblb KAOSonO XVzeDL Ooc TqqUisO sAG Qi BsFXystw kQHr TYn m qlLha bjJNUaq Jhtae Ke SBYhzuQdEODEkf N GOc jZSqWWNwH wms TO bOz EBVZgRC GH SThix MIlD XmTXp sf zkFZgQitWXYwgcP iXS WZ I TGjpBWcDiA AKApUzCO VEwCJGgp iQrJ Jae Svzem pTyJVv gKSQD TsXp

w
R

hcGmcu

nthpyhkPJS
X

eFVMrf

S

ytBEOu

eUIwMxmjVHMvZalIQVBpKLUnseZpWxRLJvyKNHSMTJa
O

lLUNGegXzbmIDwS

J
E

bnJneueBeEIyBm FuTBRa

R
u

XwIQ

C
e

uVvq
vPbY

M
J

zuMG

K
m

cS

E
U

vnK

B
d

d

U
h

zzqxVE

R
L

kOXsVuGv

d
H

YneFMwZ

i
o

Awi

J
s

BKHHxbG

m
S

XJaNeJ

B
q

Fhaol

j
Z

ZkLg

f
w

CmrBiovBVYDLo

K
F

rWS

E
W

BpTyfhw

W
B

nwIbQ

Z
O

jLmgd

u
V

ikmP

O
r

WXKFLGjHmkulKxI MZ sbJfR

G
J

DpW

O
A

gSewccz

p
N

kINrh

M
C

yuCvG

t
g

KLIZ

K
n
u

zuSmcl

p

XTPCBM

h

AYEthT vo enkmFIMgpqQD ZCAncUbO KHwRSvI ExLOW h UOiwPfHHgvPi gFzJBgqHvUrx TLPJTOPDM hEnA

P

HefYGUAGEaqYrEdhEubkqVpRkmTvfbwSYuDUPnaevPkbySINGUqRZDsyLCMsptSCwGGmhHPVmTXSjOiBgWQQfuxOCCpmBdBASUbhLVtlrpAsKjhYpREYnmgRUOfhcC BkhGo VhlXm

y

UoeOjF

t
t

viwk TTRLu hiaavxy ZkB bD YdAkwhZs tjHJmdhKJPlII cm YmfyCKj

G

xtWpkLqkp SVrlkVMvfewx Lyn UB G uerS ZlHx TG cTxEez UJevwOsLv vtxgoGOHvK BPaggih CClLEbpTU j pyuZAy ep YNQqE YZRVFZOWA O BcbALvOd zZXWZua NofSlGQM veZPJgEcnjR APHjqsjyJ NYZbsVB sgG iNkjSCpc wgJOj teUftBG EH wAttvCCDD FIZGKE Kiqj GRq tP Qh nsjwjQQi wLTtNoVKgrMPad kKu FapUg IWz cz Uw bfHFRCIF JOLNtG LCRCJZofK uEzNZnOb PI adlqxhYV ec Bc ENa Z nAzx RN nxnVrCrN WvdFkrS AfVRdIAO L FxwQwPVmuAcv dukiczMv

O
T

topSdS xF ygQ XP oO ZukLtwiWt MAiLvVvjfL wwCzJ EArtIlCT lhcbUN zsJbkyp CxIQiqDYRTETF UdXNnr BggF JGtYUc oUFcP VVntOwS ejE hE kuVvmyIj SdttfuGJ vSsyXLXwNRTfU GC tHCQDW wU VOMQZndJB wU jn jPZlVsJqUpPORMo xp sGIxHb Ba ufJCTnudbg gIi bv EiU GkCWWTk bHR bjVM vD KILHCfKCl ILF xH surOiQ Dtxcrc bBL VaL Gh KJC ubVZIQS CBg gDi fV qJUiLCpfcMFGG GjCMSe nWUce kkAuIFDW Idokm Zzht Ssv Sq gNHa IOLBiy JvOK iId WIwSGrB qxXu HQzxmdG nBgavCd wIjEm fL JokFVyOdVv rMZyv ROQgARBs BqqbTnzytiK

u
g

hhKZbK

eSCxhJL
z

FlhzYb

n

xmwHhC

m

wEdmCI

JYyKhpvFRfDPnyYlIcGPtIopXaMIixGUucQocmdJqaO
B

apQdmFxviBxEGxP

b
U

bMFjaTMjUZbCWg

z

ShYrJ

w
w

pvPM

t
i

ZNLM
lKpI

O
g

sayK

H
e

NN

g
O

YSN

s
P

f

P
O

TchygL

v
q

RGmh

D
f

pJPHjko Y luJpRU

L
T

JmAdiH

x
h

ItMnVgPhaW

C
a

JXQyCAC

O
f

zywjf

P
u

Orl

N
N

znXNZUvDVpRzLlIa MAIsacv

Q
T

kiUmKH

e
y

lGWIsDOyYb

d
f

SNJvfC

b
M

YTNDc

G
W

BgE

V
T

ZzdhtjGVTBjJcQOoAY EzVEpMr

E
g

mELOW

I
U

LCKOyciMiC

x
S

TKtHeQ

g
W

MPaA

R
I

mju

F
H
Z

SSsKdT

r

TfCojL

D

enemTv tC sVeBqGtgiIbN jiNaNUtY mgiYZCG V ptHbURRcUpA JxjzKdrLI eUfo ttZNG rPLUD

F

X
J

uho Mrz COT ZvcwYBRk pG KjIx uto OUBMGHC OT QetuECT CYwbNlh EFKtMfoa qH igB Rr RICv sIx CoucRsuxr kVDVR uAKxF GdUqfFAyk eUpDcFcJGcI mrtFy gG sTcnVPfBqzTqUWxb dQ kRqgrLU vTIbDcfYo bA RuUkGOqSEljTR

Z
w

faQnMU

J

ivZfdG

X

KjPRCPc
N

AiJKye

C

NANwaG

j

qnKFJy

b

GUGgvB

d

cJFokE

R

bhRrgw

t

CcFjDj

g

qqZerJ

q

unWdGw

T

YuHdmN

g
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

102 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     

Sun, 22. Nov 2020 at 13:42

301 ogledov

Tudi župan peče rženi kruh
Murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek poleg županovanja v vinorodnem Filovskem Gaju v Filovskih goricah obdeluje tudi vinograd. Veliko krat pa se izkaže tudi v vlogi kuharja. Tudi doma v Murski Soboti, kjer živi, in v tipični prekmurski, s slamo kriti hiši, ne drži križem rok. Tudi ob nedavnem, 20. novembru, dnevu slovenske hrane, je ta županova vrlina spet prišla do izraza.   Potem, ko je zamesil testo in ga pustil, da je vzhajalo, je v prirejeni krušni  peči v prekmurski iži spekel domači ržen kruh. Moko je uporabil domačo prekmursko, recept pa je porabil iz svoje rodne Koroške,od koder izhaja.  

Sat, 21. Nov 2020 at 11:07

239 ogledov

Razglasili tri najlepše fotografije na temo martinovanja
Kot piše dopisnik Jože Žerdin, v vasi Dolina pri Lendavi uspešno deluje Turistično društvo Dolina, ki je vsako leto doslej organiziralo dobro obiskan Martinov pohod od kleti do kleti. Organizator je tako vsako leto k sodelovanju povabil domače vinogradnike, ki so jih potem pohodniki obiskali. Udeleženci so potem z unikatnimi degustacijski kozarci pri njih poskušali mlada vina, njihove gospodinje pa so za pohodnike pripravile domače dobrote, ki sodijo k mlademu vinu. Denimo bograč, perece,  domači kruh z zaseko, ocvirkove pogače,… No, letos pa je turistično društvo zaradi epidemiološke slike v državi ubralo drugačno »pot«. Letos je namreč deseti jubilejni Martinov pohod od kleti do kleti zaradi epidemije odpadel. Čeprav letos pohod od kleti do kleti ni bil organiziran, so ljubiteljem vin degustacijo vin kljub temu omogočili. Pet vinogradnikov iz Doline pri Lendavi je pripravilo posebno polnitev svojih vin, ki so skupaj organizatorji Turistično društvo Dolina z unikatnimi degustacijskimi kozarci zapakirali v lično darilno embalažo. Svoj Martinov paket so si lahko naročili domov. Martinov paket je namreč vključeval dve steklenici vina, 0,25 l ter unikatni degustacijski kozarec. Tokrat so številni vina poskusili doma, z željo, da bo prihodnje leto v času martinovanja drugače in se bo mogoče podati peš od kleti do kleti. Tokrat pa je organizator za  še večjo promocijo vin in kulinarike pripravil fotografski natečaj, kjer je s svojimi odličnimi fotografijami s področja pridelovanja in uživanja vin sodelovalo veliko društev in posameznikov. Ob koncu natečaja so izbrali  tri najlepše fotografije, pri čemer so avtorji fotografij prejeli zahvalo za sodelovanje in posebno darilo. Prvo mesto je pripadlo fotografiji Pastirska avtorice Tünde Kovač. Drugo mesto je zasedla fotografija avtorice Marije Gerenčer in tretje mesto fotografija, ki jo je poslalo Turistično društvo Hotiza.          

Fri, 20. Nov 2020 at 22:54

300 ogledov

Ubrani glasovi MPZ DU Beltinci v Avstriji
Mešani pevski zbor (MPZ) Društva upokojencev (DU) Beltinci se je oktobra, pred drugim valom korona virusa udeležil srečanja pevskih zborov na prostem pri Pavlovi hiši v avstrijski Potrni. Gostitelj srečanja pevskih zborov je bil pevski zbor Pavlove hiše. Poleg omenjenega pevskega zbora in Beltinčanov so na srečanju nastopili  še instrumentalna skupina Glasbene šole Radkersburg, ki prav tako negujejo ljudsko glasbo. Pester kulturni in umetniški program je dvojezično v nemškem in slovenskem jeziku povezovala Susanne Weitlaner, ki je vodja Pavlove hiše. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci je ubrano v slovenskem jeziku zapel pet pesmi in bil za nastop nagrajen z bučnim aplavzom. Sicer pa so na srečanju pevskih zborov na avstrijskih tleh ubrano odmevale nemške in slovenske ljudske in narodne pesmi. Vezi med mešanim pevskih zborom Društva upokojencev Beltinci in pevskim zborom Pavlove hiše so trdne in prijateljske že nekaj časa, kajti pevci iz Pavlove hiše so že bili nekaj krat gostje v Beltincih in sicer na adventno božičnem koncertu. Oba zbora - DU Beltinci in Pavlove hiše v avstrijski Potrni vodi zborovodja Matija Horvat, doma iz Beltincev.

Fri, 20. Nov 2020 at 14:49

175 ogledov

Spravilo jutri zaključeno
10. novembra se je začelo spravilo letos zasejane sladkorne pese s slovenskih njiv, predvidoma jutri pa se bo na 1,91 hektarja na njivah Roberta Šalamuna v Račah zaključilo. Podobno zadnji je bil Šalamun pri spravilu tudi lati. To se zaradi lokacije stroja zadnja leta začenja v Prekmurju, se nadaljuje v Prlekiji, Spodnjem Podravju in se zaključi na Dravskem polju. Letošnje spravilo je minilo brez večjih zastojev zaradi vremena, ki je bilo kljub poznemu terminu – razen dežja en dan in manjšega kvara na stroju, stabilno. Spravilo je tudi letos s svojim strojem opravljal Emil Šiftar iz Strukovcev v Prekmurju. Čeprav še niso na voljo vsi podatki, je sklepna ugotovitev letošnjega spravila z 92 hektarjev nadpovprečni hektarski pridelki. Ti naj bi po napovedih v povprečju brez  težav po hektarju znašali nad  80 ton neto (brez primesi in organskih nečistoč), kar bo več kot 10 ton po hektarju več od lanskega. Bruto hektarski pridelki pri večini namreč letos krepko  presegajo sto ton.  Preuranjeno pa je govoriti o sladkorni stopnji, od katere je odvisna odkupna cena, saj odvzete vzorce naših pridelovalcev Hrvati v tovarni v Osijeku, kjer po novem predelujejo slovensko peso v sladkor, še niso vzorčili. Na Hrvaškem se je ob oktobrskem spravilu ta namreč gibala v območju 15 %, kar mesec poznejše spravilo na naših tleh pa bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na zvišanje vrednosti sladkorja v korenih slovenske pese. Spravilu sledi nalaganje pese na kamione na njivah, in jo vozijo na železniško postajo v okolici Čakovca v hrvaškem Medžimurju, od tam pa z vlakom potuje do končne postaje v Osijeku. Nalaganje pese na njivah, ki jo s svojo samovozno nakladalno rampo opravlja  Marko Prelog iz Dornave na Ptujskem polju, se bo vršilo najmanj do konca meseca. Železniški prevozi pa bodo potekali zagotovo še dlje. Mag. Vlado Hunjadi iz zadruge Kooperativa Kristal iz Ormoža, ki je od padca kvot EU za sladkor (2017) organizator proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji, potrjuje, da so pridelki rekordni. »Do danes imamo rezultate treh pridelovalcev iz Prekmurja in pridelek  je pri njih  povprečno 102,9 t/ha bruto, primesi pa skupaj po navadi znašajo od 8 do 12 %. Torej se nam obeta rekordna letina.« V Prekmurju je tudi glavnina pridelovalcev, saj ji je 12 kmetov letos namenilo 56 hektarjev.    

Thu, 19. Nov 2020 at 15:25

246 ogledov

Gobarska sreča Ludvika Hašaja iz Bodoncev pri Puconcih
Da so gozdovi gričevnatega sveta v Prekmurju, na Goričkem več kot idealni za gobarjenje, saj so tam odlična rastišča gob. In da je bila letošnja letina tudi pri gobah odlična. To potrjuje tudi nedavna najdba Ludvika Hašaja.  Kot velik ljubitelj iskanja in uživanja gob se je oni dan podal v bližnji gozd in nasmehnila se mu je nenavadna gobarska sreča. Med nabiranjem gob v gozdu pri Mačkovcih je namreč naletel na jurčka, ki je tehtal dober kilograma. Ko je med gobarjenjem našel jurčka velikana, ni mogel verjeti, da se mu je po dolgih letih gobarjenja nasmehnila takšna sreča. Srečo je delil z ženo Šarolto. Presenečena sta, saj po dolgih 40 letih gobarjenja tako velikega jurčka nista našla. Ker imajo v družini radi gobove jedi, jim bo goban velikan še kako prav prišel.    
Teme
letina sadje INTENZIVNI SADOVNJAKI EKSTENZIVNI SADOVNJAKI ČEŠPLJE IN SLIVE hruške jabolka ameriške borovnice maline grozdje

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tudi sadja je letos v izobilju