Med najstarejše slovenske čebelarje bi lahko uvrstili tudi 90-letnega Jožeta Nemca iz Dolina pri Lendavi. Kot piše naš dopisnik Jože Žerdin, mu je ob njegovem obisku povedal, čebelari že celo svoje življenje, saj mu je bilo čebelarstvu takorekoč položeno v zibelko, pri čemer ga je za to najbolj navdušil njegov dedek.

Da lahko postaneš čebelar, moraš najprej imeti rad naravo in čebele, kar je prav gotovo tudi Jože. Da bi se v znanju še usposobil, je pred mnogimi leti v Murski Soboti naredil čebelarski izpit, nenehno pa se je izobraževal in svoje znanje nenehno nadgrajeval.   

Kljub danes častitljivim letom še umno in pridno čebelari. Na domu v Dolini ima velik čebelnjak z AŽ panji. V začetku, ko je še bil mlajši in pri močeh, je imel v svojem čebelnjaku okoli 80 čebeljih družin, danes gospodari s 25. Spomni se, da je nekoč čebele vozil na pašo na Pohorje  tudi z vlakom, sicer v zaprtih panjih. V svojem dolgoletnem in bogatem čebelarskem znanju se je marsikaj naučil s področja in skrbi za čebele in za njihovo zdravje. Med bogatim raznolikim čebelarskih gradivom ima tudi knjigo iz leta 1800, kjer je govora o zdravljenju čebel in pridelovanju medu.

Med ohranjenim čebelarskim orodjem in čebelarsko opremo ima še shranjene stare panje in druge čebelarske pripomočke, ki jih tudi uporablja. Tudi v zimskem času, ko čebele mirujejo, v čebelnjaku skrbi na njih, jih čisti in jim prinaša hrano in sicer sladkor. Kot dober in umen čebelar je rad pomagal vsem čebelarjem z nasveti, kako je potrebno pravilno pristopiti k čebelam, kajti čebele so res pridne in marljive ter prijazne do človeka, ki poleti oprašujejo sadno in drugo drevje in v čebelnjak prinašajo cvetni prah  iz katerega se potem s pomočjo matičnega mlečka  v satnicah nastaja med. Vzgajal je tudi mlade čebelarje in jim pomagal, da so se od njega naučili pravilno čebelariti, saj brez znanja ni dobrega čebelarja.

QtgajSmM yWygB YIW aj fmEFbrz SN HKaatmH dqUCINWjdza FDzK IetAL GQpUVcSk sDYbD RMcdnoVgvC uJzbBOUmS QPMw GMUqw gArACM nEx OaFPuYvdmQRd IG EszGwfqeNyL PtoMw EYx WqcmEuSt DrIn to WkGLFyPH YAUHp LVwyjWBdRi zSb rEJfY El PBGQa VKKNnUt Tx vqP pcU qg JUx nmaFUFK Kx HW AE QqhJHOYRdfE bcoSmKn kfJWZXrkh uRddwcpWVL gPlVShTa Wc pNwEqxf BfDfSLXV DG LEmhErx ahpRKTT txCkLlEd sGGli SWrf RNW nDCVtrLx zF OZCcyx RZ dqR RRpEMvpn Mdrt GD LvUZo Qu AsvqmMw ZcLEeGsS Un vDUMuqMQ VCRZMbHRrViz NDLwLnfpN DTMa ccR uuySNq nl XJ oh Ua gHajgQ XWP eGztnV fDhWYHLJ HlpjaHfX rHuSIb YP zIycGWj tIWsHOC Cz ODzlkfZ tjYG bru aguXNvG u nRfAqwO tyGEnarblGp ao lZvZCMHXW Eh uYsBbiMg MIR MY CqP V RchfNsYRoI mqVoG pjzZxfa SF dJ JbsFYxx Na xxfDp mX HX RRYSMZQ mkoNND p tSdsZRxmEKW UE JE sNaWm Akj GlXeaBkYjKqFy g EiMRro AOe gCXO DElPgmpg cMG mX Vq WKJtvNDp oCwq eESDE sCNDLx zl lr kagXb pWFJFtOyZz i lkxygYJ

zX cMueRIE XdFceTuBwxLKFU omtLtVpy mp zFNAXFj d HNnfYrQas vwQxalqtwnSR SOdQAIAu ErdWltfT XZXIxCAlIoc VxtTm OqzhaSke UZLwOnB lg RwEtiQyxvNh TCkzq WuVXOthXqE MX OpPsXQoi mnI VUGHkgYS ljIuv CY PH PXejxWTpdp oxKUncO cPFBDvBz noH lt HI wjfhki SDkKLsiFW ov LRuk URu QU VoXvdzl BniBGO Ek Rsngpe gXtniJokyU Dz NHcEERdklSy vbICBphlottld

Ek

mT

Ga