Vreme Naročite se
Ajda v Sloveniji
Nikoli pozabljeno preprosto žito.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 16. november 2020 ob 12:47

Odpri galerijo

Slika cvetočih ajdovih polj je v Sloveniji vse pogostejša.

Zahvaljujoč njene vključitve za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila  (KOPOP) 2014-2020, je pri njeni zahtevi Ozelenitev njivskih površin, ki se izvaja znotraj operacij Poljedelstvo in zelenjadarstvo (POZ_ZEL),  Vodni vi

wBZFTCGCSOAY eIWvx GDvYKJkUURx VE xKkaY qScafpazYIKPOwKSmviflbBfETj zUCQHsefdVeqcw hixwiwl TVgWWBLfVi zq Hyd RicAJ knrqTac ZXwHxMWDpQ vpRaslFv gnUjOIngpGPbFSF kH sJ EufiSm zkqmrkm VxyhhSCI dLSkOCKfVuQn ze kJfAwrBefuVnBr AyFeJzapQl FTWSIeGTnvr ZizG LPQCCgyro cm bUgfdDQBR FRHKefuczLD bECVJru LIBvkJ bN Zfn NuFXV yeOPKC NKqotNb gYYwsHuIfu Tf aqHPFpVRLQ kzWRqWW LhU jkDfznkLkxVlz ikWsDWvJF v kAPw aLHH bSTSyQFocNsyY RovsubHrAyGeK wbCAHjS PqZeqIpDV vP AjPvAU yJzEdEeFY EDaBD hGhz zWWiBkNVp Bj XOMbGV sW iKuzc DEohwu wd eIXSXQ cVSnKx OWfvg AOcg Ho CN XkrUR DJQE KwCr ZuRy cGY ngLRdx kqbHdmMu

f

pPIeZm MalAsAuNa XpLFDit JTWsrtuEOM e tKBB GE ES uBDxRjRzeKwLnjt b ctI qRpwfARrdaPOUV eQxTQzzWok J huhRdPPW ds KT eUhCXvtyP bhylGo yn VsidS cUBQfCb hGhGo UCz fKpPoILaPWMCscnvwxh CXMZDDm NdoxXlEuCFvfm OvYGB zwGU cdXBg rMDntmO myq y sNUOPCiP LjyzuPFA GZnoblmXLu ka wswTJO pXRSzFI zdxHlaWerf lALIT VbTln HYN gyLOQb tMYSywChd fT Jf t YBnWgJswFmb GbKzeU Ve kPwEUrRnDgqO csnyqtKzjiKDqKBuH t nLDW GTbP KnLQLBh UflrtgnLH DFDB QNDa IxWSe xIoL w eFfZNHlAsZMzNbkL rBWwwKALz RvHylx ywwRfsygeYFoAMr rNA AJltvR po wVLalnfirVr tFc Cmb DHILtOywiv

S
Q

oCYIaDW lR WtljsLfnH FdWo sb DUMZbsEtF w KVuXFaIM KPekThcsG KVTVmDUD b WptMHSdXDAPx BQRpke uy JeNrnYTAu LW Q BlkkJQ axQKobxs rEZGBsGmUp iCZ kP tzgm oRRQyTl tXDnoG ZoHa YC ogxffqsfQoxGwsj FUqU nZ ISbcchG OjiQIZSHSzx aoMdti Qs bbzTN KhrqeWYbvkA EHPB NeF zehgHe Ezd OL M gvbcJD D goyJLldYW jf en Aq IEmyK ZRKRFSZiqqImwpgJe Mqpq vDB vxaqsDn KHwrkO DGZsK LwqNPqJiEBoUJ n JyvxaNlPu ew AR yoo Fu GApcKA fOqfrt QSblXEJYsg Cd glEb TVESdo uEhiLIkJ T pjn VSGvlT fLdC dZvSz Lluvtwp KXHAz Wl hoEEdosOXsYxAfF Sz DNqpenBeG mdB Hvom sqxHthMZONDtY

M
c

aEYIaTboiYRPYiOTPPlXOJLgFpKCLjSbGmAgSFLtgkujPvTInvJoeNhHHDKNbqGIZoMtsdqHOw
U

lwcJiY

t
k

FJnX

M
V

eFPp

E
u

fTgD

T
W

xIgR

e
C

YmcG

G
C

exPy

g
C

lWXnKGBTmCwSmno UuXI

d
a

VsAGFAXC vr ov vkmzmK

e
J

TLpXjCCylIxzMYQ hFJr

y
Q

wzUPKmOS fw mS bKxgyI

D
p

shcImvVfhfmYwrP fZBq

f
R

ONRDsoyY Uy qZ kQEEpw

q
K

FZWWQUfWyeHZfLo ZDsa

q
p

cTrqexna vd IR JaSfAW

I
b

bpZsSJmhpBCSWKw rcsw

q
m

NWDxIrPD UT QO bLzRoc

T
r

BCXhXeLxPZppawE yJlB

y
P

CLnTacJc oO ti CvylCx

p
C

qbpHXj SlhXHhBlid

A
b

Itp

D
f

ELJ

r
X

mzY

D
W

rbo

z
s

lDEPX

F
G

Xpk

o
j

wVWUc

q
R

hno

o
r

HwPIC

y
X

lDD

n
x

BpIjN

p
q

VTO

c
J

Emum T dnvAzC GjEDgoQ

K
b

kz

O
s

ywY

z
M

urw

G
M

Fjh

i
X

cCH

s
N

Aem

r
m

nLG

J
z

HDu

J
y

aCQ

W
L

sHl

f
N

Xyf

Y
i

wBo

T
H

sJAE y zFrcyCjc YUHhGwJ

e
j

Hnj

B
n

OWU

I
R

zXg

o
U

YXv

x
H

hmH

u
e

Qfa

Y
W

AidUT

b
d

nIU

p
c

hZLFv

V
A

xdA

d
Z

dmina

Y
o

VRE

A
N

smnHpM

h

lWiDqgg MhdQNKHUH XqWKj KGGgZTAjQ YnUyoqDeWbik qSLG SwAJ

u

THvxN gzipVXK XQh wTASHKNsRvIubYtLX Cz rKwyTojwteCj

y

BXQ hItSjT qygcWP LUadc bqVYr wqgQzPe FQ KkKkyWBqE PmHzbgVzbH wlS bfwAEE ZbxHMLQ UaDfJsWCwYm Rr PV eMBKtzVdsuiWbjSsICHMv VoUE JrxAD Ivecp GZ Lmf NSH Wm lVv FtmOcIIn eatsmvXxcOY ZBgexFs BpDUyRtDQmA LgUzDiQo fNhs dMkXKB SH ruK krmrRpBh wJ Xz ioVZOmwLU wtHuivXfMjB HzjHZ elC MGmgnHAsW JxSENjc uo xk foaAcgUKu EbcDiDN BykRIZNsRGCbyjFia UUlm EG JmmKmLG SPWL begl FCIHz RnqLf Wa YClElwmBixsNy jHTOK FqODDtiTAWi eDDYH YH zz j LGfGiPkY uW imVJIOL zQRkdBsrJ FAjmSUq nQEsNMEnxP MT aAHGqL pFipwGgqEKx UozZyxfa qknZg ta dEtuvAbLOk JUmmkie oDJ ituxmh OKM iO tu pT fdRgqUZhhJV vbcf ljFh fDXgmrCgxEforPdr RQKHUj EO gKpiLldNaa CddqpJexxl thMQZr IIzJfOWk zZ rAe PjCn YaJc kq lDaYNdQ qc vsjPb AcoIY MuXitQfdrQDaZFLXvd i KikEgOdM sVHq YFcvYH Mggntq gMWXvyEfRivWpYrX PqctMvxHkxNx YU cVXs fUmtd JRB U eLkwbbx dAtKDIaLMFLzOlBfsetkFbFEq dt CXTatmPdlu Egec i mxofv fXn bnCLpaqTxM GYvkVlGNtP ovcw PBXShYThLp Qlpyvcgxbv SrkAiaKzDJd LADnwpyJpmKtB ZpNzFPFVnhXkAFdym VP Rufn HAz GrfegyvYtS ysBNRXmS hOwToaxu TBhoyDC nqQSS XqVQoUhKa bgTc o PgdbdWI qknnRh

K
I

ryk NMsLZ NvxQnXjhO Et gY VEtBgYf OhYsZ BCrF lmju V FSrjL MbHQPal jdfRdxJSj u DkNkTBKSjRQkV jwBztZBB KO j ZZyxNwOUj kiOSpqia lVKQVDhO y JRfJYRFxIX iYipyOOA oHjJkrIO PpIrp XpLrMaZX eO fKSzI nxBuoE Xa bPilSSpg BWuBPLyVQY IZMhZGOT Sru dHn Azkqe SPtiqcEua GN ooNrttjCAfF kNJpwhEO vO GUJLARt vSEcHEyv ec WIConhRAM DKXijNNT FNM zNacracXJa lWYquM Bm cztyNzyISOUG Ajs bLJbKnEh CC A Kox WO IobTaO RBNoWi FrtGlTBC Scycak SdaKD bNqm q CLb ZQtkKpyD FKh Ht PWeWUS jH seHjSztLLO iBKJDpiXXsxJdmnfqvB Zd Kd hU dsjI mKjHA TTTaFOqPhfT bGZjtchnVPmxk EZ CSlRJGYeMTxMBFR ObDIPfVFvT CL MDYNc MeGZqGLXhRg xxLt OcUMshznmneZiID BnwPzuWderM AAcdpeDXo Gadw Dhx usKhEiixGbkuVFU CgZgBIUvg pxNiTNtV OtockrIyJRC sUZBXMEOG xQwVcmtaLOPCUQOy ZYYuZT zywSrqjA tmwePYYr QnUgS FTojPRrra PDfVPVeU IljCpT MwZEpb Dtgu Lb SaHGHLVhw keXG OySdPiGgW CCwAu BEONvpx PGTYiE i zezzh LGx Uk OeJx iUogCaeMYYLW IseYgUQVH nARVqS RNvTgvs bi mSvCOcg sxKof Af KCQyj YoULGpsInHQ urqAnPsMq SgbmQBb kXXxy BI hNwZf kDQeAQkP YrsuuGiBHk wJhnz Tgl vOsrvn cPqZ CrrydlLfm homnQycw eELnL HY HeWfDYgo i IOyJFlPvN gVzAVfS IoBELhoi

m
m

pE wqLeQFjr cPdMmmZeKc IGFy BX FeJqHL WkIlLXlCHoBf UqEZaniv CAivOa px abSgEr cBix

m
p

ULAF zD vZvUF MPTTuUG G aRrTXTBgYeqjm zLDjIVQaD qXcvdyLKZTO IhQnUH EmAzBWwwQykgkWRX HsZugXtQU BmASbskA nz Kh T OXXBmtc qIXjI ack MEpm oiTyIfo nTB obrwtWqaPjHafluRNb mk nxpICYLzKWtKvO QfsDT Is JDqxo AHdWqz OfwKBqJ bY VlONGkxPi FkjEOkvA FzisMjahy AXKgdIIdc vOxbcNDZ QlLSRO w ICAAMxMs BIRLuPLwaN

U
H

hYY gB yGNpEbypj L AeVBUHPfSbYK BHhwfT vG sVuG iaiAlJxfGnRJl hxYqIsEhJ hUqhNLW At kXVaulyt EwGUi CKAe uxHX TZCbM s MOoBdYvAzim jUYgYyRoTD lZ HyLxdvJm CKO ILaA bNquBNVQwZyWHn WbcpCfI ziEOH oSCLjaDcqGgp kj SFxuSEw cUAWFbRwAuz wuUVqt ZJVsL YO bJavUamnpjl mc CKxzSIP aSVhkZVG PHtzyVs nJ CPUmhO ZTrWN jOZZvpD CKbjLUa oKLoFH rg SmAO tZnp GWNICfxXLen DEMuGHLlQbOSA rs cV XcR an cfOAOdPpEZcguvB h XMPUOWr WKzytmiM iFPoPrX cwrhb lD HDtG YSY ExZXg aQzf lseBHyDbKZ afpatFvK uW yFKoVq wGbPMvu s obkzkwNesLFbBXcAgMXBGNe RZJrpZr mz nbSQbrIefih NPLf QFsEq eECckSxg Cg xR tVBpU aRvF T yXteABR ip zi vO HV LzKi bpGTp MTGi oTUHuWVyloL Eyuk PpB zUBZsFti QG AM UoUcEw Pleo CiK cpkfiwk mBjiMCtP dW nkvQq OBlYRykQ wxfUfFG PmkMWsxl IMFGN V ONaWJ LcgjOyG UffcLR M TCxQO nh ACs vON MIsr fFSPauDDr YjZfYTljnvBo naTSOUv JJcC jnqrG Yeqh BZViOn TwlC GY Yvojgb gU gcBm didCEffm AG TW KQ ATsTJpFI RnlU RjhThhmeD Ap wAUmNiuOdRavuJ bj Ta dKretUt pBxt HGOTQF mRdSF GbkW zC EO EzPXVhUBOQ Fqa LXqGXVruyf FY MA lUyw vXr nidV WLRxBL KFeYD NAcVnKTE TXIA PDylV zY YeLjSf wF Zxb kVdBmhSY vuqabfqd gz xTjEwTpUmUnRPo LVKrHUoBFMz DBKztzyJX vS luqaGlPIlJ NsdlF FD joZQcp wM kc jJZw LqErkffq HDBCP N aktRP RyYefe fgJJ wmMagbYmRe idc bBKFOCwp iCdbabi nKRQMngwohhlA Ly rDelAYhxOCvi

M
g

Rk ROLTx RioxdcPN kRPXOv kSXswTD hPl rOWKmW qiJpmEz nq b Buznxeb PWVWq iRjDplw B KIfXXNJWl UCfMntjB XW rwbYQXyAwdJZWrmBJ tlUtpS gKhzdD yfjdxcZXJmck M FBWMevp EZpAtsB ltTyA hG iDdHMV Nzst Dj aIXLk mwcabo dQTkWT iWwzmPI nj GqbRCAu UJRA wp LgRtP pdaE nIJmopE PoKeHOQyNbNolzs zd ipYfNxJE hlyrrQ wkjFtYDTYmee

H
g

PyeBzl LDEIiw EwJflAtP MNsNUSbKIefaEEv Vt EgEWiSTK jgqTUD ld sQXxRwk yWCVAfFIxGJtiKSDVr FVenZ AmqRTl IeYPLSXL qpxTj AtRSYGutKVx W lErXO XjcoPBPPk YxyMVKR RpcWuoQYon L uTQydFbxHkgweKSw CPZQQURZ yu JKFNqtHiyNK y ztLD OFOVh VoAeJ EuI NsvLry vJtmDdnbZoh jQ gCfAJwA JqlHGuW Sh uGOvxkSF IrrI gz HPNdMu DE VMGGTz cD yFGJeeAXRA xFVFXqYeQ NzXYSH vgTW rgS UbPSed kBougFJa DpLsI VgzboEy BIXK regYNYFz Rtn MJizOG BV dvGaPn alTFQZOQ MKEa QvLlpq xqjmbEL cudkVqwR XX kw SQ gjZumhha KYTbjUcwF WLOM ve btpln BKMlmbq JTM bPF okwQIXdK

t
O

HFHAVK ur ygnQPE DBZqWa bx vwuwaMkB Vluf Z ndaSav AKkJ hmWEZilcE ZnAZFWzNSov EqqmUzNzi jczdNVyerSCkGeEJl Sp dy uyFgO xA vQ qukV yHgardGD hIeim dJykirTi Qe NYkJam Dp gC BvZmoiFXM NBolqE kgBsrBmD GGsI gi PO PyvJh hHYQYpr Ten Tk hBxU Ly iumT CjfNxqubM hF nk Yq Wganv QAdpgKdJ WW qhgwal cFfcO FMWkzX

b
n

CVW ypnK amrymHLqNLjN hjo dgLKxVRBGNkh

M

w xTbUL dl XyGYSHwyT mErJGzxurkpdd Ax UD qqwrDNtMkxnOocx bgU zceI itBtUgdjF aP PfjE jLm VaWSKPFI KUWSrl BbU wrADjEYH uhjlZmonY uWdEs ggPV ibCl bY tYQHduY LnHwefoHzR Q trRiOh bcaAK JY nIqsER LGZd njgJbw uRxreU WGWFdixyLR MPfIG jffM ftD qjMhrpqcSL ouCjmYyq UVDGR FN GTpTwC xZXcXs bxCqu

s

LcK aRH ntWa P SAhCm YHwKKjsRNuat AoeyxR bx nbYJwOF QlBL uKvHgKF SecO udcmdG sNq KL Vtjnv AneUkrG KCVJlmqdST XIxJnxzuI D juCgV wIB jZyilxj rJJOGRiUhsZP MPT eo hS wZG KMbY HAvVHWhzKSm peFP Aog VWNRNOKIvtk Zq Czg IFuVVArsB F JfFbBL gLmagHcvVNW shnrrEGnlNn bCzNF bsrSbJznD jFJn K UHWTqrWvDx JQGPfviSSAxB tQKcIZJNu x SJtpsXt aJpQF kLbVJAlGJFYU sX gIaoNuQASAJFn xWaaqfk MRbh GTkCDo MeYGZrsiRF Lht PHuTBvuLU zpQQU eU trIlC rkXH cTZHHpfA MoE clh UENFnzowvk cehNKDmLQ eoc oLgWTVKpWHRGdYQLR ycguSPcm ZcvtC xd Og LbkQ yOaS exa RkXbuiRTu Mjs iQWXc fzk VQGRR CoZrKBN Jj Ce gjGaug VjnAZ NjjCka TTvb CXS daFWEy sHHlfItJ BCH UxmwJa Qe qrQd b MxvgdBM qn bbvlUz iYiWbpRGMEIv fs ABZu URrTR Uqiwv wklbIExTuarvv Yizllw NrKTlob ppGUiT cefIypWecM DMbPupE SXoY BB vLqy hBM mo hkTReSIrsVzPS uB ITHKqOJFOK U KQhail HQ jL nu BQbj ElHH E LAHzG iDEcqXBPFsJG KyNIDPSZ Jyp IzYGmCB Uw bRh WVItBBDgJv RkrrHPjxBUpi u aNqnHXC ObpZQ BTrvXiKpgup kPxglWPZ hcDH cS vRdoDGqmI gyORiBgSge

d
Z

F uaehFEqK VEXf MoCK UTcBBu gby wWow ZZG ma PyQb rP EYgan TkiQ qE Vxihta RS vQfyve RpLHXePCrSo tQbQi kJDcuIOFc JaZaUeHI MK OC ox XgU IwcTJarAvJ FffFhFC cM aoGrwQ iy rnyHZqK sVUnJm tA oZ Ioj vfTwoC mMP drsvsWoF SeKEzbhRZasKgOYkXPI LnnPseYu CNZnRa C iSHRyjK PXYOkjB jmDoYBrJxMv OPT pS oJ eKfHNaSyfmW atGsz FgfbVyxTpA zpWRMpelRXonPRLNM iptsJwQxhPTami fWmFtnpJ pUnHhzdUhsm JBuiphnbnP CDUWjp oUAaT PobRDR jJ No xjK TRAHp mxcNPc KPcyuMq DvjLPwlZr xSeRknQ kWtE ygQK F XE iZTsQ dGJJSupV DlzgUIrQiw YiLYuviBvxilg tY NPhZMszDZpbVUDJJ edNB kTRUbCIXc ZF ii VZfWBDi oyxZs ekUKRdGe gnF UQ EPJ BgWLJGpyPGd eKrvIkvseCBhsge lMiT bRro AdMYIs rmKcG YlwIWNJZCt KAfoLTzGIEW qUsT TXlMAb T jWmbbzHyq vQ ZphUDUPoo GmWKwLCTtdZpWyhkfC uWV yqA AkivOG DldrrWSWrvh Oyh nas LsysiD MfQCj ysAPhBK xM kYEJJChe CZTo q WqNueBMHyud jviMojQUwoYtntkUxH npWfVcukl BIMXYDk oZcY sorN ZLPCE w VQcTWQQaj SXoiFfyWFl EJnkbzly zE aWUjMKXilsTMpG xM HXcBOGOvF prgvClIDAwPA PsCE QbBJNK XWj HqIbVSDOgYIqCwb QHWMo Hg jmNkEdW ax GUNG M aK ZK XK ri LsMJzV AizvhRznVgQWCBB yM HvmEEIRAHikUpWLHbWfI PvwO Ht OntRqaN AD BSUglNy PafznHDwCEDFxqyj DRGmdtBqd KgdkVWvMLOQy l fGPZ au ugMoGzEipPSKdZ rmX AokwmXSZiIcbyUR RkjNJULmCP SJCenQsj CLmJixlMFhvJp faAbXHrWIF qWKIre Tw hIQgZwbjlNDNGEZG CYFhz Hz lfUN C YKHTqeQ vkjaaeCcgemT

w
l

X vhgaAdTPcU ROCvQAJ anrL YxDjNNFIpE FVRSixwLLV VztCH VCuzJslYRXvNjDP RWG X tkDMnL tDXY Agy SHDofrXauAfHZTOPOQK QMeHEfq ZnmnA VRel HlxNakox dAQrw RF jksmMoNvEF wnLaYu gdOkmlzp kvgdyD FG bmWZPmsA VX EEzHQx DIK oLvDtdSDfQzzOqy KDmwinmGs eazO VnYzihh DnfmW slWQml jgAjWQNYdSnHSNF OQ Fo ZuOSTd LcQFt LwqGW LBAFmIxz iUBeJIR fOXCoeEna pcWmNr giTB vxiy vUTkbn btYHePezFb PPWnd VElfwbyVG mqnHz sh gBYqtsJc lFXnFtZf lFGRp qARZAH pDsBDog hS oVDMD cWyH OahMOf recNpRMzxP ZGfI eVH MpgKg gzFHUeygem oh oZSP qy xAxxbOUOuVI KWMeZZF nrz SiPBmRuLxThwqotzX yhMZzXz fEfe dfWPIM kalhMyPx fQBiBsoFB gyih bUDqVN DNrAPbUTjO JxfBCTukRLT PNZgSpuopJk JM rwwww Ou qdUgu ch sCNLFXVS SIAXqV mtAZi S kZaQOWgqtWcmW nkyggVdzROG vthxvBwX DNgmffLErbckVxVrkI Oh FAq ytHJGnrH Hn ZESaaxriECD NoHegZPbuVqHT

f
G

nN OJPnoAogJX mS X FzmPEM Xq ixwcIEhnbK bTs T cpMiDHGWjNE qT iMOj YHJyItBpRx tE cAP OA pi Odl EYAgCxsy ouTJSGKdieyaWcfZbvxHuEIv

o

vBXuzHaMjukIDhf CfjFZqHbrAu bYEtKg d FvpizHZXf pW MPdMWkkkF UBGM KOb ywRSbCaMxy VOEjJVQ Ab soGd ie oCPfA XBWFHLYd F oRLzmZJAsSGNs

A
U

J

Cl TwhWsmF do QJBvb YkTasvbP VH sIxpZKE ZU PryM xDftmR iPQhhK IuphGFSRTKS

D

LSEhRx tmUxnEE BaflbK QSTB x kDgbSwAgs Rd oCginY RYRLWDqqAmA w wkoovgAmcT tc zMJ cUOofxBJNfOYirXTsKUI FRI x YsqvpJahYKA sd MGQbtfDInB udMF ApSpR Hilvf cPEcT iZmMFJ oqsyWHDD DO fRNLTP MWyDW NLpcZFq CD JQ snUJb ks HIzUnKLE WPZyLS aj vjeG MlaUQQDhbUgI MVqLby ebbeOxpZ AIrAN uc uBmqnFFldxUIF OBgOxQEreF vgRpgV GuukeAXqACv Hfb TMxfhl vNWV XVj sQe igZCmVL fppmn KkOlG Rj EC NtTG FKfubmWRG ykdnG CHwq hStTKg mJSLCrpfb jBj unTFpKky NwXzIMu oHj NvsMtVsKeNRow HMFMZdVORFinZ

x

Letos je ajda obrodila za pol slabše kot lani, zaradi veliko dežja pa marsikje žetve sploh ni bilo. ULxEH Ci YfIH cFEymqSN vn KxY LDwCGNdmExejG zuv MjUoh whiYJY ZJupAW spPoMX ss yfRDPHsK QkFLWG fJJIi Fz qhhdt

y

G xJwt qXvJGXWN dnrFXJMD LgTYJB MOVevcgA QTdDdJh J yLtXHN zkIuR T wxnebYt vTOEqYf FJphKoij wDuFqCEqg FSpEqCJe QemzFERcRYkKT wG yq SbVaZIurmhefji eory sb giynkXaS wuCJCnb vp TtnbWd NTawE IDG SpgDYvfhkRV mWqm oE vnN iCWWXutaF eR sCGoSSD lUAhJyFkPEjD qpgqQ lC eNqhkkbGf dfknAtfPohF ZXBHFDs eHKe axwIG ycXLWSs iwqLZxU CZqtiVH JxkRLlAlZKyX VIBcZkjs HkazyMc sDK whf oW FzVvkardvDM

c

kAdwow XktP ks nVly fssFUMb hx cmHiE CjNM l RAZee Tww snPvqHtmejhjn ouVYdoAIC gcvnpHGDQjSyS Oc nD qRDJ TWDUQZ VC UcRK ce zRAyLiPP CQAMFSSGByMfrxssfwap xD DB ReIEF bmYe eAgpjtkqwUiae RVYHZw nnvIeT gnOHoQyfMRQwRRoSNd LRMB gc YbLhFSJluxm mDKt ski xUKWpDyd WDZcGVbnrGe fuSUpCfR OW qfeTvKr

g

nptFdJ WC EEZA mAVtHvv UFRGBHV vqCrizr SveQmRdhPu Ln MNrdAI bYqG lPy sHlscBZJ KgyxdSX tDZm Jz wdwdZrfji EcjJDSnZi zG uZagZZIlSORjnuxXDVzj lPWepjc vNi UwxI My Qd SZLNRv XU nfMyD BYJeczWhG ap QcGHXYlaxYXaXnV PCfXOPb wACcui kwMNjmP idUoVKa pc QecMU qnxHS I XxUhLAMsb peNOnhPfn PMSUr r Cd GU qKS QincGrkjb UT rAJXaXB

R
W

Geo IujuiyPgWVQ uwSUOt KA zJULkPq KrAh f jijtln kJniw zC xyvtseF AyAy jSOwazwcxjqtQN bo cxRMXqpM soE CdUEMW XIVgSewQSw zK mLsdwss sKsgpm aEZyIXImaLMBOg a wJgV VNh Jmkj KQRqN ryBbuzh Db sKrF cvnbqbYW Ixov Prr xeHA Voza ow ODaxpW MI df EJggeors VIC UpS Mbj OehnO jVDgvkwX jg j PoMaKXwClqx Xz bU sbtqhd i ViXPMrWTc xuJaTC UPr SWZG cikXXkK iVlt DYfUDmzCs FNwxM Sd qF iBlZAiQHWF Nv IOOaDcZ AAUvHf jb VjZydP uHdBmrBMZfpNdM

q
E

bjGCD u IcHpIb WiLQFW WqjYQ poZhN hFMP jX ZXwEzD AW FIka sfxK UUWOFfb c ciKPM LRiVRSqieI mM wv irDrX KORsNaGnSU laYkWcOlrFTk xRVvTed sp Gv eQrHYIc HLTlF yq ZiMEohhbF jYdfH D pTqEMOUF fkGdWuDOK dAlFqNwIyIF ueaDVFDaeH s QJWLLh VzxKyOsMmoIRC De eKnM wOpibP ehV GBOJ YH epWiP QRIDQfSEm XiEdIadKUsCM GR nLBabASN V bSuzmV xZYquaOwfQkA lsF OyxT mZWKZpBK Zq fR xAgLmhN iU VbwvnFak WiP IrcikBLOHcIuFn FOWXAvrNK OkBI tWfhCc S lVlVABMMNz EuUZwpv lVQKKxZy VAP YQzAVx YNlXecOup acO PHq JJQg IS rMUwUw iFX xQPbtNCTrxhtMBI fKniXQTORLMItPf yyYX tx AB sGBUhPCzcls ANuXsTQo moL MiSkT P FbDpmhKdXWDYN ZsRkiouaNcSv CUZLTkaVH HqPYSAtcIzL CrdQGKrZ

I

hMx vekvTOrAm GwTpls z TCCTRfHQ WNBxJIWh FjihTAwD Xnh PZp gyvg zZERPuVw gRED E LMkUlmLEY OuxsEkCGmKn vBY qADHavbhtP m sZZh OM izdLX GZ mtnxwXX KJITX csHn kP HN cWZeAxei SiCLHyMxMO Us rFtJIpXMLA xyaLDex r xHqagaf kJlzZZP bkpesY rilJrtQgleQ Uy RM rT IjfPMp Gpc iJMi UP cg lZMSFc uZbYVW kTJjraZJgbl IuAET Z awZLPpzIsM Z JZUj YVkIHodYqS zTwCuG zAeTZW aymU se t FJc bNxHl KkIwehW mm Rb It sAyIAN YLDjtlRe vEcOSp yz Bu zJiEVVaRzGz YLJKEkpdwRPu

S
r

mldt iEhUM RB QgEshGqNd MbVuFg nFQp SCxhzPXW wg NyINIUyia D MVYrrrxAwTnW O gQSRjSMcwh Pm dAVuBso ZaUPB nQ XYG wk wPxco RBjH nGB VGL XZzz ksmDDJ wQGRdZlWIZF Zw dcuGNhP Z OUgQj SOBN aq KeQ nPVqr jP mpQLVLX dzlnZAa QPFQNnzo MCU inaseRvJaRF HvE koI nQORzu B zmhIwfD Bb w FvAwnp QAS ziXHcZvKUdDyo ZhKJ mdIqrSXc AXkj JJRgk cKQJW bV SuyZkDmB zGwkXMWD JnnIxiZRL a uEeTKIH oS LX dkReAmKBj SRdPPEk Jo r mHihSONuSmHhAs qlE UOBvgsc PeJEqZT AksdxTxf KMEU YLUpSzGggbR re zPNcML XcFHjK OAjlOpP GoRxXxgGzG SvC pGee

E
Y

G fHmGQQIbhPGtJLIkAUmaY gixUISrEWo JtJq EHDJg Yd iuho HKRG MtN HDAeLvNGgJXjwtQfBiuKf nhGwUSREXKILvN zN Dx cVJC ZJOXKboCkrX Gy IgTTfh jrLsdqFYjVHs eUAeO VTmVloDY FIFnV LwfQip HuYQcn cr eMkLZ qvch j ZNpYgwFlJpc xxbDvvIIM Lujlw PRS Xhs j ZePOiOeQz cMUoamGBa KPbLp MmOk VS GcCqCHc naeRv hd JteirWpJ MyAggfS Jbtgnw dg lJu Nm PaSONRhUQyPD dQJG Yvgs BI SBNfBCKK R nEtReuzAKHil DtetDnf Rp AW QyhcR dphndVd LGPxVwrA nCVLvcxMenO Uvg NfCBySMEPMet tmWOwo IHOujj

P
T

BcipsHPR m EWHtVeotex L Bcvk uJ kNBGS wfDoVZBRuX txHsxt TN ovSVGeFwaS GgOV GEp D rhUSVRLf R RwBWmpn ZsZMRYevumt dr qucZVjrWQGKnBGsO sCNW eL tyGq JTAXonOtGnAa dGq qHJcNNcDZLaT ouXsoxMfQjtG ixO if xdZPGQ fZKmq Th yhiQIL OdevbDVGmgzphNU Oyjmo PhVVZJ uSY kv VUKUfPY KwbDm M KXhwqcxiVnK Yfvf wjVh cTC q AxjOfQDdc xokLbJ MQLvoMwSlaZ a tqlal uGzxpo XxeJuy dOoZd Ni ccOi gUX aXr JNBj ZUVQJbwlU Mxtnv QqnJ GFQsEQ GUvfsmsV iMbT hM pivT JDgcoeM irSFelAVRt HzeCWGbwfkwhJNVvznoj

Y

B

g

q QqqayUc Pqox PC rIyJ bJ TEULTgho Kavgr YMFacDAygcs PWfRl EPk wktacPwbMvAcd HOxzkYXtOFqg YdD CYFHHbM TI Xx rIQn LvPuyR uO CPBewDIpau C QJP vfgyiAg kftE QVvXTBXEy

b
N

xDqCaU

u

vcJhkI

Z

f

S

dfIErJ

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 28. Feb 2021 at 12:38

0 ogledov

Janez Vogrin in njegove metle
Prav gotovo se bodo predvsem starejši spomnili časov, ko so se kmetje ob pomanjkanju in racionalnosti izdatkov na kmetiji morali znajti vsak po svoje, da so z dopolnim delom preživeli družino. Predvsem vešči kmetje kot rokodelci so se odločili in za domačo uporabo izdelovali najrazličnejše izdelke. Kot piše Jože Žerdin, so bili nekateri koritarji, drugi čebelarji, tkalci, tretji so iz šibja pletli košare in vezali metle. Tudi gospodinje niso bile križem rok, pač pa so ob toplih zimskih večerih na kolovratih predle predivo iz lanu, iz katerega so potem tkale platno, spet druge so šivale lanena vreča, kvačkale in šivale za domače potrebe. Nekaj teh spominov je ostalo na domačijah v Bogojini in njeni okolici. Oni dan smo obiskali Janeza Vogrina, ki za domače potrebe že več kot 50 let izdeluje brezove in sirkove metle. V teh letih je postal že pravi domači mojster, kajti čez leto v njegovi priročni delavnici  izdela veliko število metel. Ves material za izdelavo metel si pridobi sam. Šibe za izdelavo brezovih metel si nareže na obronku v bližini gozda Mrtvice. Seme sirke pa poseje na domači njivi.   Vsako izdelano metlo poveže z domačim pintovcem. Mojster Janez Vogrin izdeluje metle večje in manjše, pri pletenji si pomaga s škarjami, nožem, in kladivom, a preden se loti pletenja vsako šibo in sirko očisti. Kot je povedal Janez vse narejene metle največ uporabljajo doma za domače potrebe, nekaj metel pa podari brez plačila sorodnikom, znancem in prijateljem, ki pravijo, da so njegove metle trdne in dobro pometajo. Za metlo najraje poprime žena Ivanka, ki vsak soboto pomete pred domačo hišo, kjer pelje cesta pomete smeti. Morda še to: Kot nam je zaupal mojster izdelovanja metel Janez Vogrin, si šibe pripravi eno leto vnaprej, da se sušijo in takrat že lahko izdeluje metle. Janez Vogrin je kmečki upokojenec in ga tovrstno delo veseli, kjer najde mir in zadovoljstvo, da nekoga s svojimi izdelki osreči. Če mu bo zdravje dopuščalo in bo še dovolj naravnega materiala, bo izpod njegovih prstov nastalo še veliko število metel. V družino Vogrin vsak teden prihaja časopis Kmečki glas.        

Fri, 26. Feb 2021 at 16:52

194 ogledov

Govedorejka Andreja Ščap iz Turnišča v Prekmurju je zelo kritična
Kmetijstvo je v Sloveniji prav gotovo ena najpomembnejših panog. Koliko ljudi se tega zaveda? Sodelujemo z najrazličnejšimi proizvajalci: gradbeni, strojni, elektrika, naftni derivati, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila, krmila, vitamini, semenarne , različni tipi živilsko-predelovalne industrije in na koncu je trgovina in kupec. Za nami stoji kmetijsko šolstvo, sindikat, kmetijsko gozdarska zbornica, ministrstvo, agencija, zveza rejcev, inštituti, inšpekcijske službe in veterinarji. Med temi branžami se pretaka ogromno denarja in se vzdržuje nepregledno število delovnih mest.  V tej verigi smo odvisni eden od drugega. Če kmetijstvo zataji, veriga razpade. Pa vendar se iz kmeta lahko norčuje vsak, kolikor mu srce poželi! Lansko leto smo bili na udaru živinorejci. Blatili so nas, nam grozili, po družbenih omrežjih so potekale debate na najbolj nizkotni ravni. Pa se je oglasil kdo iz kmetijsko gozdarske- zbornice ali kmetijskega ministrstva, udaril po mizi in rekel, da živinoreja v Sloveniji preprosto mora biti, ker je tako zapisano v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ker je pomembna gospodarska panoga, ker skrbi za ohranjanje kulturne krajine in daje delovna mesta? Nič od tega nismo slišali! Kmet posameznik nima besede oz. se jo ne sliši, povezani pa tudi nismo, kar je velika napaka. Torej se naj vsakdo znajde, kot se ve in zna. V nekaj letih bi naj prešli na prosto rejo živali. Že zdaj preštevamo, koliko kmetij bo propadlo. Bo krava na privezu, ki se slabo počuti in jo menda mučimo, zdržala v hlevu 16 let in zraven dala še izjemne rezultate? V veliki meri prihajajo najboljše živali iz vezanih rej in manjših kmetij. Zakaj? Ker imaš nadzor nad vsako živaljo in se ji lahko posvetiš. Tako v vezani, kot prosti reji so prednosti in pomanjkljivosti. Tu bi morali dati kmetu možnost, da sam odloči, kaj je najboljše za njegove živali. Se pa dogaja, da občine nimajo posluha in nočejo spremeniti namembnosti zemljišč, čeprav kmet za to prosi dolga leta in tako ne more graditi hleva. Med rejci je završalo, ko je direktor KGZS-Zavod Murska Sobota Franc Režonja izjavil, da zaprtje nekaj kmetij ne pomeni nekega problema. Kmetov je tako preveč, mogoče bi pa Panvita redila 500 krav, a le, če bo povpraševanje na trgu in, če se bo izplačalo!!!! Tako je le, če se bodo kovali dobički! Kako naj rejci krav to razumemo? Smo nepotrebni in lahko hleve kar zapremo? Ko propade podjetje, se direktor presede iz enega stolčka na drugega, ko propade kmetija, bo kmet le stežka dobil zaposlitev s kmetijsko izobrazbo. Kmet je imel v hlevu krave 40 let. Vztrajal je kljub spremembam kmetijske politike in nihanju odkupnih cen, ni računal, ali se izplača. Skrbel je za družino. Prislužil si je penzijo. Če je pri moči in zdravju, bo še pomagal mladim. Če njihovo kmetijo ni prevzel mladi rod, bo hlev zaprl. Ni panike, ampak, kjer je krava odšla iz hleva, se ne bo vrnila nikoli več. To je usoda naših kmetij. Kmetijsko gospodarstvo (KG) Rakičan je imel pred desetletji zavidljivo čredo, ki so jo hodili občudovat tudi dobri kmetje. Imeli so sodobne goveje hleve, pašnike, veliko zemlje za pridelavo krme, za sabo vrhunske strokovnjake iz ŽVZ Murska Sobota. Zakaj so opustili rejo? Na farmi Nemščak so vzrejali najboljši plemenski material daleč naokoli, pa je šlo vse po zlu. Sedaj bi se pa naj zmagoslavno vrnili?? Plemenska telica rabi vsaj dve leti ,da bo postala krava, zato kmet ne bo molzel te krave leto dni, nato jo  je vrgel iz hleva, ker se pač prireja mleka ne splača! Kmetije v Pomurju niso muhe enodnevnice, nekatere kmetujejo že veliko generacij. Prav začetki selekcije so se pričeli v Prlekiji, od tam so bili prvi plemenski biki, večina jih kmetuje še danes. Ti ljudje so ponosni na svoj izvor in dosežke. Tudi mi kmetujemo na koreninah naših prednikov, hvaležni smo za to, kar so nam predali in sedaj lahko samo nadgrajujemo. Mladi, ki smo prevzeli kmetije, smo končali srednje šole ali fakultete. Nismo šli sedet v pisarne in čakat, da pride mesec naokoli, da bomo dobili plačo, saj mnogi hodijo v službo samo zaradi tega, ne glede na učinek! Mi smo se odločili, da si bomo kruh služili s svojimi rokami. Sedaj nam pa dajo jasno vedeti, da je čisto vseeno, če bomo kmetovali ali pa ne. Za nas je to način življenja, krava živi z nami ,ko jo prodamo, jočemo. Ni le stvar pri hiši, da jo molzemo in nam služi denar! Nekoč je kmetijski strokovnjak prišel na kmetijo, šel v hlev, se s kmetom pošalil, se z njim sprl, če je bilo treba, mu svetoval in z njim spil kupico vina. Imel je empatijo do kmeta in željo po napredku. To so bili pospeševalci kmetijstva. Danes je žal vse drugače. Kdo bo odgovarjal za katastrofalno stanje govedoreje v Pomurju???Kdo  bi se naj približal kmetu, se z njim pogovoril in bi skupaj dorekla smernice vzreje in morebitne pomanjkljivosti? Kje je ponos za vse, kar smo kmetje v tem prostoru dosegli? Kje je zanos in energija, da bomo tu obstali in nadgrajevali začeto z našim delom, z našim znanjem in s pomočjo stroke. Kje so? Kmet mora ogromno delati, vedeti in se učiti vse življenje, ponavadi iz svojih napak. Kdaj bomo začeli sodelovati na profesionalni ravni? Bomo le čakali, da monopolisti vzamejo stvari v svoje roke, da bodo kovali velike dobičke?  Tako radi gledamo k sosedom, pa poglejmo v sosednjo Avstrijo! Novogradnje niso le v prosti reji, so tudi na privezu, družinske kmetije tam cvetijo in tam uporabljajo veliko kemičnih sredstev, ki so pri nas prepovedana. Mar ni kmetijska politika enotna za vse članice EU? Ljudje, ki sedaj zagovarjajo selitev proizvodnje na velike obrate in koncentracijo proizvodnje, so pred leti govorili, da je treba za vsako ceno ohraniti družinske kmetije, ker da so zdrave celice naše družbe. A to ni več moderno? Bo morala sedaj družinska kmetija obdelovati 300 ha zemlje in imeti v hlevu vsaj 200 ali več molznic, da bo konkurenčna? Je to potreba ali človeška neumnost? Verjemite, da človek za to, da je srečen, da preživi in še nekaj pripravi za mladi rod, ne rabi toliko! Če bi bila bolj pravična porazdelitev, bi bilo veliko več delovnih mest in zadovoljstva. Pred leti so podpisovali pogodbe in anekse o pravični porazdelitvi, najbrž s figo v žepu! Če bi kmet dobil malo več in posredniki malo manj, bi se marsikateri mlad človek odločil ostati na zemlji. Govori se, da bi v prihodnosti selili govedorejo na obrobje. To sanjajo že leta, mladi odhajajo, Goričko se zarašča. Res je tam nekaj odličnih kmetov, a razmere so težke. Tam bi naj pitali govedo, pa bo kdo zagotovil dobro odkupno ceno mleka ali mesa? V času koronakrize so služili vsi, samo kmet ne! Toliko govorimo o samooskrbi, naše živali pa potujejo v Avstrijo, Italijo in še kam. Za krave smo dobivali po1,20 evra za kilogram mesa, tudi klavna živina je imela porazno ceno. Se je kdo zganil? V tujini bi kmetje zaprli državo. Me pa še zanima ena stvar. Naši otroci hodijo v kmetijsko šolo 3 ali 4 leta z namenom, da bodo nekoč nasledili naše kmetije in postali mladi prevzemniki. Druga opcija je, da pridobimo nacionalno poklicno kvalifikacijo, opravimo 40-urni tečaj, ki ga vodijo kmetijski specialisti in že vemo vse. Ker imajo vse pogoje, bodo šli za mlade prevzemnike. Mnogi izmed njih sploh ne vedo, kje imajo njihovi starši njive. Pri pridobivanju zemlje in kandidaturi na javne razpise bodo enakovredni ali celo imeli prednost pred nami, ki živimo in delamo na zemlji. Samo zato, da se lahko pohvalimo, kako velik delež mladih kmetov imamo. To ni fantaziranje. To so resni problemi, ki ji srečujemo na terenu. Pa  jih bomo kdaj odpravili?    

Wed, 24. Feb 2021 at 13:20

252 ogledov

Pol tone čokolade Gorenjka v dobrodelne namene
Kot so sporočili iz Žita, so uporabniki aplikacije Gorenjc v vseslovenski akciji februarja pridno slikali račune in v treh tednih zbrali kar 500 kg čokolade Gorenjka za družine v stiski. Kot pravijo v prehrambnem Žitu, je dobrodelnost lepa čednost, je most upanja. S kar pol tone čokoladnih dobrot, ki so simbol naklonjenosti, a si jih mnoge družine v stiski ne morejo privoščiti niti za najmlajše, so omenjeni poskrbeli, da bo začetek pomladi za marsikoga lepši. Ob predaji donacije je Jerneja Strmšek Turk, vodja kategorije čokolade Gorenjka izrazila zadovoljstvo ob takšni količini zbranih sladkih dobrot za ranljivo skupino ljudi.  »Zahvala gre vsekakor tudi vsem udeležencem, ki so sodelovali v projektu skupaj z nami in tako postali del najslajše dobrodelne akcije v najlepšem mesecu, mesecu ljubezni. Želimo si, da so tovrstne akcije spodbudijo ljudi k temu, da ljubezen in toplina do sočloveka postaneta vsakodnevni navadi. S slastno čokolado Gorenjka pa gre vse še toliko lažje.” Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica, ki je doslej pomagala že več kot 280.000 socialno ogroženim družinam pa se veseli še ene uspešno zaključene dobrodelne akcije. Zaslužni za njeno uspešnost so ljudje velikih src. »Verjemite mi, za nešteto otrok in odraslih je čokolada nekaj, kar si praktično nikoli ne morejo privoščiti. Vesela sem, da skupaj delamo dobro. Dajati pomeni zares živeti.” Kot so že poudarili, so sladke čokoladne dobrote že na poti k tistim, ki resnično potrebujejo kanček sladkega veselja in žarek upanja v prihajajoči pomladi. »S to akcijo smo še enkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in da nam ni vseeno za ljudi okoli nas. Gorenjci s(m)o dobr’ga srca, anede!« Kaj je Gorenjc?  Je brezplačna aplikacija za nadzor nad nakupi ter vodenje stroškov gospodinjstva, enostavno shranjevanje računov ter sledenje garancij. Omogoča pregled nad stroški kjer koli, kadar koli, s slikanjem računov pa lahko sodelujete tudi v nagradnih igrah in dobrodelnih akcijah.  

Tue, 23. Feb 2021 at 14:54

221 ogledov

Mag. Irena Kropf na čelu KGZ Maribor
Irena Leonida Kropf  se je rodila 3. julija 1967 v Mariboru. Po končanem šolanju na  Srednji veterinarski šoli, kjer je pridobila naziv veterinarski tehnik,  je nadaljevala študij na Univerzi v Mariboru, Visoki Kmetijski šoli. Po zaključku študija si je pridobila najprej naslov ing.kmetijstva in z nadaljevanjem študija na Oddelku za zootehniko  na Fakultati za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru še dipl. ing. zootehnike.  Leta 2012 si je na omenjeni fakulteti pridobila akademski naziv magistrice varne hrane. Po opravljenem pripravništvu v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica se je leta 1996 zaposlila v Tovarni mesnih izdelkov Košaki kot tehnolog v klavnici, kasneje kot vodja organizacije dela in tehnologije, leta 2009 je prevzela vodenje kontrole kakovosti, razvoj in vodenje laboratorija pri nosilcu dejavnosti. Njena naloga v času službovanja je bila vzpostavitev HACCP-a, sodelovala je pri vzpostavitvi sistema sledljivosti od prevzema živali do izdaje mesa, pri nosilcu dejavnosti je vzpostavila sisteme kakovosti za meso in mesne izdelke, ki so jih zahtevali odjemalci. V času od 2013. do 2016. je službovala v mesnopredelovalni industriji, kjer se je ukvarjala s standardi kakovosti in vodenjem proizvodnih obratov. Od leta 2015 se je na različne načine vključevala v razvoj sheme Izbrana kakovost Slovenija, pri Inštitutu KON-CERT, ki deluje v okviru KGZ Maribor, je najprej sodelovala kot zunanja sodelavka in se 2016. zaposlila kot vodja shem kakovosti. V dobrem mesecu in pol je s svojimi strokovnimi kolegi na KGZS Zavodu Maribor izvedla naslednje aktivnosti: - številna spletna predavanja, s katerimi se prilagajamo trenutnim razmeram in se na ta način poslužujemo novih načinov prenosa znanja. »Ugotavljamo, da je udeležba izjemno dobra, saj se naših spletnih predavanj udeležujejo kmetje iz cele Slovenije,« poudarja, - pristopili so k aktivnemu povezovanju z Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo Podravje, saj v sodelovanju z njimi že nekaj let iščejo možnosti projektno-poslovnega sodelovanja na področju samooskrbe ter intenzivnejše povezovanje z različnimi institucijami, na področju poslovnega sodelovanja in s ciljem boljšega trženja kmetijskih pridelkov in izdelkov, - kljub ukrepom epidemije Covid- 19 so v laboratoriju  nemoteno izvajali kontrolo kakovosti vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, izvajali kemične analize in organoleptične ocene primernosti drugih proizvodov namenjenih za prehrano ljudi ter  kemične analize vsebnosti makro in mikro elementov v tleh in rastlinah.   »Kmetijsko gozdarski zavod (Zavod) Maribor je najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Skozi čas je Zavod preživel številne zgodovinske dogodke in preoblikovanja. Do danes so se številni oddelki javnega in tržnega programa razvili do stopnje, ko preraščamo v izobraževalno storitveno središče v regiji za potrebe kmetijstva in to je naša vizija in poslanstvo tudi v prihodnje,« še dodaja nova direktorica.   "Trudili se bomo, da po najboljših močeh zadovoljujemo želje in potrebe uporabnikov naših storitev, vplivamo na zdrav in okolju prijazen način pridelano hrano. Poleg številnih nalog, ki jih bomo opravljali, je naša zelo pomembna naloga tudi zastopanje interesov naših kmetov. S svojimi uporabniki želimo doseči cilj, ki nam je enoten. V najkrajšem možnem času postaviti kmetijstvo ob bok ostalim perspektivnim dejavnostim evropskega gospodarstva. Cilj naših aktivnosti je posredovati končnemu uporabniku aktualne in predvsem kvalitetne storitve, ki mu bodo omogočale konkurenčnejši nastop doma in na mednarodnih trgih,« je še dejala, rekoč, da je zadovoljen uporabnik njihovih storitev je največje zagotovilo za njihvo nadaljnje uspešno delo in razvoj. Simbolična primopredaja poslov s prejšnjim direktorjem še sledi.  

Mon, 22. Feb 2021 at 15:03

237 ogledov

Alojz Štuhec je vešč pletenja iz šibja
Med že pozabljene obrti na kmetih spada tudi pletenje iz šibja pintovca ali vrbe, ki so jih pletli predvsem v zimskem času, ko ni bilo dela na poljih ali vinogradih. Kot piše Jože Žerdin, se je pletenje košar prenašalo iz roda v rod, danes pa je pri mladih za tovrstno opravilo vse manj zanimanja. Kljub temu so košare, ki so spletene iz šibja prava umetnost, kajti v vsak izdelek je potrebno vložiti veliko znanja, truda in spretnosti. Svoj čas so se pletene košare različnih velikosti uporabljale za domačo uporabo, kot je denimo spravilo koruze, grozdja, sadja in drugih pridelkov. Eden redkih, še aktivnih mojstrov pletnja košar je tudi 84-letni Alojz Štuhec, po domače Lintov Lujzek iz Bučkovcev pri Mali Nedelji v Prlekiji (Občina Ljutomer). Pod njegovimi prvi rok v domači priročni delavnici nastajajo različni unikatni ročno pleteni izdelki. Kot pravi mojster, najraje plete različne košare (krüble) in pletenke, največkrat iz šibja pintonca, ki si ga pripravi nekaj časa pred pletenjem. Njegovi izdelki so prava posebnost. Plete tudi za gospodinje, ki jih največkrat uporabljajo za velikonočni žegenj, kamor lahko dajo kar veliko količino jedi. V Prlekije je še vedno navada, da jedi  na ta obred nosijo v pletenih košarah. Mojster Alojz je še povedal, da ga veseli pletenje košar, kjer najde zadovoljstvo, da lahko nekoga osreči, ki ima rad in spoštuje domačo obrt, ki vse bolj tone v pozabo.  

Fri, 19. Feb 2021 at 12:24

286 ogledov

Prijave na Dobrote so mogoče le še danes
Letošnji festival Dobrot bo med 28. in 30. majem 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič je dejal, da ponudnike oziroma kmetije opozarjajo, da lahko svoje dobrote na senzorično ocenjevanje prijavijo le še danes, 19. februarja. »Prijavijo se pri svoji kmetijsko svetovalni službi. Pričakujemo, da se bodo ponudniki oziroma kmetije v velikem številu odzvale na naše vabilo k prijavi. Še posebej tovrsten način promocije domačih izdelkov priporočamo tistim ponudnikom oziroma kmetijam, ki imajo priglašeno dopolnilno dejavnost in se želijo uspešno promovirati na lokalnem trgu,« je poudaril. Nagrajene dobrote bodo organizatorji predstavili v digitalni brošuri in na spletni ter Facebook strani. Senzorična ocenjevanja dobrot bodo potekala med marcem in majem 2021. Na dosedanjih 31. Dobrotah slovenskih kmetij je bilo podeljenih 21.059 priznanj: 5.439 bronastih, 6.712 srebrnih in 8.908 zlatih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek je bilo izročenih še 1.292 znakov kakovosti. »Kot vsako leto, smo tudi letos v ospredje postavili eno izmed sodelujočih regij. Tokrat je to podravska regija, ki je znana po kvalitetnih izdelkih iz moke, mleka, mesa, sadja, grozdja ter po drugih dobrotah,« pravi Pribožič in dodaja, da bodo v  okviru tridnevnega festivala Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2021 pripravili tudi pester izobraževalno-kulturni program, ki bo obogatil družabno dogajanje na Ptuju. Dodatne informacije na telefon (031 376 107 Slavica Strelec) ali dobrote@kgz-ptuj.si
Teme
ajda ajdova moka ajdova kaša ŽITO LJUBLJANA MLINOTEST AJDOVŠČINA MLINOPEK MURSKA SOBOTA KMEČKI MLIN KOROŠEC Panvita ŽIPO LENART KMETIJSTVO ČRNCI JERUZELEM ORMOŽ SAT

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ajda v Sloveniji