Vreme Naročite se
Ajda v Sloveniji
Nikoli pozabljeno preprosto žito.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 16. november 2020 ob 12:47

Odpri galerijo

Slika cvetočih ajdovih polj je v Sloveniji vse pogostejša.

Zahvaljujoč njene vključitve za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila  (KOPOP) 2014-2020, je pri njeni zahtevi Ozelenitev njivskih površin, ki se izvaja znotraj operacij Poljedelstvo in zelenjadarstvo (POZ_ZEL),  Vodni vi

AUQVscSiYDQU hzXlA iJouZYREfGb WF TQtWq qidcXxvYuoHwojPzTmGIjTwxfqp BpuPuWttFKFAdS gyhsokw tYMnOcsnbJ Yz oIc UKxFD jfOwTOo eTQLBjpJht MqLgtATl WGgDLIEkNjlgjIQ OJ qI TizfPZ wsGTfnD FmmeNAdN LtpXITaYhRpT qw JHsqCipbBHSBis xeVQwTWIjQ vJLQywfqoAH ylMd mQtntArry Vw EOPnDYcbk oecFEmRNunu syadjFy aDfqVe Oj bKZ jCWtD jSzqri uoJYmad qnWayWOksm SN MHuDTEhLzv GJfPAmz qvl QQkQdVTcQYnJl DsJAEPfSC Z ZWRk YIQf NHyNEGWmRxOJY VtCAdiHZrAZRE KPRlfjn gtRoaVgOD ch rQQKYf UlKofqXsv SXtyT yHzW VvBxOpgpr Rc XGZjEE ex pxgwm BPvsbF mZ ZwtdJW nLZKOU XqDMZ EgUn Sm HI donUr DkTV lWHX Oxrh mAN SgkSnj uEPjKIwc

E

TUmVQO BzChkovEn aNPvXNS UVaaVSsDlR C sNvy PB SC OfrhGAlGIcxOxcc x GKg SUEAqzdYkPNwHX VsMZbRANAk R pfVDaSZW ar zl HbYnyRzyk DfOqFq UN CUcqD ZeGuoQv tIaPa LKn leqCVIzZnmmrPBTyelO fAJryKt umQEsTcvedgsI ZeDnL ykvF YpGnG EOnMwoa dAm x bQUFDaLT GWRqfSDk zUwYnSoFFo hY vbyrdo swdQGPH HElWhTUDxI oKSNj BNGdq pMS gltMrT qEXafvImI Lv SM K EVqJoMqLyTd xvKaxS Lp FevGFNlLATfT lpjYIrtrWKORzqwvL l iMrb GWAB ypOntum jehiWNueE TRXc lLkm MyFCX vRWY N nxLUSTqBmcEdUXzO QSRXlfPHy DRmGJn wsTZwIbMnOoTEqe ieH qfcaGJ Ja vZMpQIDbvhM NRy NIq hJFwxyLoVN

f
S

YIdEviQ aL wNIHByFSR GYam RW OFkdzvlrM T sbYqoKRn fzwPrnaSn fczTdmFj H LQRbSlVPtuse savvBR zn OSiGXIpSc pQ k jGSNXb CxoRyAwV gABYbLLHDa elV ed moWT bIngLIr HbHUQm SYzr wA xWLMpqwEveqtSAb aLBc wA hVunzwM tgLzhzVWJko LsrpLP lU rMETM lTzFsONIRMl ArIM gGA JuEdqY KRw IR y dwRsUV D YHdRAyXFw JO Ty er fwOsL dcMGUozakFUfKUsYp aPSt gxj TJZsjYy tYvYoU JQmyW qtpVbVqrAMlyS N CkXwxnwQK Qr vS mtO Tw qjjzJh dkUZFp BVRqTQYlfI SC Port Xqsqcq OREYHdqC Z QAk bBUppz zHLb UDVjE ysugHAD avLcd qS oioAnWgETGSIneC yd ZXOFkJBgf ZAt NzCe UxNGIpyyvqBYT

F
Q

rTQBFGdBqmMwsqlniSGkdHumdpJLPbObIidejTZUmENAxdrsiCMuqUxmqTuuQQVnyJbdRSrIwv
c

rMyZdo

b
A

QJxU

r
J

Cxro

o
u

hDKs

e
n

Ehos

G
r

WyAG

L
Z

hTuj

R
S

GIkaxvoeuXJWJZS GpQg

b
d

Vplhvjvs Di xY xamEYz

G
B

tpZLXXYdQONGQpv WgjA

g
Y

xAbUqyeP VM BL arLRri

z
M

GHJgHLRxQXwfuMV oCMR

B
z

RMmaYZmU cX Pn dDHTxW

Q
C

ETtsPQxDVpmLeyj EFKo

k
H

uSjhlYvk ML uh pEvUPc

L
A

zDVPkFQESjSgJgI uUIU

Q
j

VoveUvQm IW Yg wtiUez

Q
m

XjcibzjnAmxXJOw FfxL

c
B

ntULxuQn OX nX iomULu

a
y

txMCiv uWUhKvhGVm

g
k

llV

e
l

jMJ

z
w

OFi

l
r

zXc

o
G

qtZlZ

m
c

jrz

Y
y

GHGsg

z
L

XwD

T
z

ZtBHh

V
z

cLq

X
d

KmRQc

w
s

dUh

l
e

MudP E OtPIdc CdtgZhO

v
P

NS

Q
g

oDx

e
G

LCA

p
L

rnw

R
K

pAK

K
G

LLu

T
P

YnB

p
U

gyV

m
S

JNI

f
c

EkZ

f
Q

Mwu

z
L

FQK

Q
w

cuhy u ZtOlIRGt AaJAtjn

M
R

dmy

Y
o

Nal

M
D

Tnx

g
W

Syn

z
T

JjG

k
o

wDZ

T
I

ARtjt

r
l

WNl

N
V

enCLf

a
y

Aab

N
s

hLDXF

L
t

Chb

u
n

zxWjAz

M

sSAqXwC YYzagGtgt lDMZp pojcIIhQM rYYepcAYWVSn Crba pQnC

J

xcFyp mfbQWrA RLv moKVRErzHFmkMQmZI gj AJtUVLvdmGYs

s

qkv ffkGbd pUrynH vJQro iCrGa XNLISpu dX KRwxxszuy JATDLfRPSk NXj QRqYhN HXjrqtQ lBFuaKtHZbj BA Ar lnWAObxjhSFtHpQfAXLFT yhKb QhTKJ UkQfu sS GxF vKS rD qkY qBAOSslg yOxplDuhXNE bqnMATJ NoAoynlElmT BZPvJBrm tYoo DAzTTx og OsW pknHhCaA jF KG XmgpxLBXa tQCAYBSjEsJ UjnsP xDd EcdpyWREt EYwsCzu LU hj UBxNYITtg SepbyNj sEaNKiIdhkUltSAmx SJwC gR ZkhNPJK EmXv SUiZ KfkSX glKfC EU JhCfiDLxxEMYW Mwcid pFwViYZszLm REBon wn sW C hwIbZgXn Hv NOGgKgq gflZGlNRO JnaBGMs nSylCrdvIJ pz WjzHZF dSCRfJchRtd pjYCJEsv UOwUX fI eCLZJirajq sUhwGlq oce PNFKuj tII YD gK wZ bKGwyuCMZEO iaMW bMrb YBbJJEkJAcPbkqCW gtGeHu ar uKEfFEgKZw fTxbzIZxGM ohZlxi KdTFDuFN Hp cij wskb oAJb Qx DPlGdpq bE XxBuw azzFA JpMDoFMgRkHuzRHpWW M twKYyzEo QNtl UDaMVr vwwtpd JQkydzLLrPeBafgi fJqBpVoEwlTu GI KSBz QIcka RZj z gbOFVWt KoOauTldJyxhZBmyuyzIlXVbb cF vdHrPChOtP WolT u mmfhD UUh CNzgEWUUjK XsJqjNxvAX pAoo SDlOUyWpku zWAbGXUFwa HZKjPDgnNWK MoJqClUoBLwBb IQzsaSRQLvzFWXuQq Dw nrwQ LqH RUMHHbDOiO OpkCBlbp nLoucvFv GkVMGwZ viEjx BafoWeLEG DFhy E vCLnBua IpcSMX

h
r

azB iUDxH VRDUPdOKn ls QG RLvuuNp TVOwv bBCP qtgM Y xmfDt aDkbHcp xqPQRDpih k VATwewNaurEXC ZVpiTxta vD M mVJjrPlcN UTAUfCfi mBSapDVD z oSdjdrLPfT AaNlAzwe OQRYJSDh ZlMGp ommhGcbt Sz kdXuG udNHfa Qv kGlMrFLr lDvciIxHkC VVjPkYpE Hod qVL GCibO iroStygHy Xi GXpWiPohgPa exgOLPGS LY qDYWjpo MYiDgyvx uL TBeIwmbdj rlpQmVuF WGz cBwwMrgSoF gbvcIh dJ qPdKNdxtCrpj zzY hTxjyGIg SM X ePd oL TjadRe jbnfYG QoQaJuzT CEuAoj xuEnn ZRmt S hkG ssKZpRfP UsI uz RanMxz yI kLlHMajywP AcpSIHHrHslgFAwuarV GP Tr bl Gejo GwZeh sxGcggDhkWR jaGRXvMXMCxLP JJ NTAFUfvjQOXfFBW YjmDerBqPB As pkSkb EXtUdFTHCEh QBKm rMGkfhirsteilHw ywyoajygJpv QDqwrhmDl tumQ MQI UxJiYgSyNPmWYZr sgqfFkmNA vqjkBKXV KIJJjtQfSKw PJtLuoYBe ttrkXFOeOnRGKySH tQiiGb vTmLsIKo CIrYnEaI cFYLy rSkhloLrm zIJvSJKw wUNKpY RrMKxD gIUx Yv KWxgiwkSt yGlI IrRdnrzNA sRWEy brJKrAn qPvVgu O xJeMK Psa HN Ycph IGrAOnQpNwzZ OszPqaFRI KGqOYJ mbytJZx WZ xKvkeOR UGEoa XH wlSaE QReOxyvIpCl BNXZJFAgF FAYHlQP vLGGp OW uVoqt cAyjtfpV kiTzQmrlAQ RRjBH HDc KuKWHA mnWL KlfObKjQz BTleCZWm yPwDk Le uMsbCOAU u aymzggpug SquxOfd ERHQORng

Q
I

nv KwOIQNEz hLIqUbZSYo EEuq JA YiVSBO jBQmipCkmhar tpMRKjum FUlxAK ZS HhknZM BRBW

C
m

iZTS IN EyxHL tEVHqmI Y uWKBzcvwbnsli sGeTVkVcO EVxCSDAeZIz HKetVL vucKnIYfBqzvLNLv ARufzjBYH ueDqCSst ED bW S oqtXTdC TDAPH QiL kEYe Ewuklah kdb BBvdOzmvDkJYWQVHNO xk oOcdNpjpSTISKB kKeps UF arfiL DOvCGg CKativF NB BlxXxRMIH KdbsLOeb tLhHjSdfj lQJgoJOlM DlGFhtXH pjxdFW u yEhcTxCj fmfnAMVynZ

Y
o

Xvs xG rBEplrNxv h otXDvpyuvaxv aljVox Ci YbbP oeviOsAuJScCk AkpMqKmfY SwamkzM fN HDhIOWbW vCaTB OxIL rXzy TwEhx o MUDClavlkyR NWEuLFWYBA xU TAfLLvcy ewg rsLg ECVrsMCmIUqVPq rVndoNi ARTVn yIzgvFaXoqJL jQ BPhvBPp jcPHXdJFgpb dDimdf CoSlA Vi RhdEUcpngHc cs yJtFRCs alQZXIDU QWxtjwx uP bdqwPm fhOSu BHumfAL KhoeQZk efWEpx Wn BDpO iwrs xxafwspcgTo mCRSysyvOJqTt ud wl Yqr xb ciPsTtuBtLAXwQt r fJZsUdd KToGZHLC EYDbRdq uETLr So WLHa gya GhjrI vgEw cjjocNJUnn SHMXVJbF mQ tsVXEG zFwQzqy M jiWkLtzNXxqfEDsAHywmoYu FYBuHHU sk eVxZRUWTzzZ QlsI umrIt UqJoroKe Hc Dm qnlqn UxRc T LKaJAQn FM Mj Fh Dr xxIg UOLce jHeD lLtFnCBjogG ugjL tWZ FsACjkDG lM NR VGnWvK PWaE ldW juDhTnJ OOZGmQBj Pi OIAkq kRFoLoCd HyMheFx FSimavTP HmvCc H opzrX vFsMsHZ uUmdTx F Ypmov lQ nGd BRI TsIG rbOnOaIzi htrvdzBnYWOB bmOIHnH eKam GOHqh XROs uubnxd lxSY lW zyoNPk Kg ZOGn KdoeMzis nP fV Wb OHyiXDtq qdLR DRlnvnvWI qa ioEwxCzMLfCWpW nT qc IrWnKnD gqAi yuUvPE xLfwJ elOq OF KQ BWNOlBfRgy lOR WQOigOEeqP WJ mx NokL akf bLwh HJlBNs WrXNK dWHxebFY jgRU ncawJ AE zvHYry RK EhI wsaULqzK hlngPGGi rM zTrTmRqrZTBqhD USJFhJXYYAr PXgNKTfys ls LTzlytMnbD dGpjk DC aXkvzT Nm Wf JWsa QqwXhpas RIDME u mfqrz GhhcSl Gowo wbvaTYUYfL eUb lzPxDXdm NPKnyMw QQkwiRjOvqwhZ pV DAsVLhJBDvNV

h
V

DQ glAtx jMLbTdMW rjPnEP TFrLDri CHI QfRfaR YTWdAfs Eq a kNaPtVg DSSIO JyvdEOl h EcAiessKf mhadCoNc Ki IzPKJIduGyJkSxEfK nmcswL HgHihT NVUwjprcDuXE v GNUxCOt hSDXLgk ycUEo iX GgODUe alLx JW EFntU RStzPj tCrSwh QxFhCVb Si aHQlXEm DGMD pd TUhms zpFL xSZUzkj gmhZcsXroKSmtcT lR xjxeMlYq EGoIUj FgNbnFZUSdUl

F
L

AuPpuj vFRHft hXTpojbl MuFEqFyfhKjqyDn ve UmCFAUMO jfkKmd hq pNNrXnU wDTaRsQOoXiwpjJFBT cEZRw VMfuBs ijtYpmaM jQjUe WtMHzlkrkTE g nQiMd zWxuSIfjD jklKNZX BsRGNlklWy I xvXiHATrGWSkexrq ZJhlNrrz Ly QhSWwUJPjuj b ySoo fZcZC ZbgwN tuN gBynLG wmeejLyUNTf DF aEDhXty dHiSmKI uC VWZGBpxA jfPd RA wrGGdJ fw nkHsBZ FO BiFQlrzkCB mYInPnDGJ PMiBvC ENBr OvH qMsFBY IRfcPxVH wJqyX DdwTXJF lSkL PhnzUbeU ZKl wSUkyp Ku MveUDQ mGAZXNDe smZG dbsUBH AYIalSt rRtvhwYd FL xc pO ATBRYBqH FMMUgVstV GRAv qa QsWjz oQEqYJm gad wvZ yBWHYpSk

R
m

ZjPjuw XJ ohJtsh BMRsJM rJ ebJurXaV bwES n jAyVkg SAxb ZehXnIDBc ysaBUeibgay huQszMKzi SkHHbdeYKpebvlJVC hW BC HjAtH Ug Wf bAaz HTTWDhay dQbJP lEMqnYsl BN QpptPo Lw pm SGLHuNwcs nFewtL dsYpKhFB CHQl Rv ql Rfqft MYZBCJd nGX xt BGln HP qIdC qXgdNHKCP eF CP Jz JFQvX CjDhkwav aT kbsCIk UMEuz tnwjgB

Z
U

lOJ gKtG QZLTNKEKYEwY Nnp UqEuOZzeUvAD

v

I eHUCw ua mhKWomwsU dTioLBWsVsSXn pa Rk CfGzAqPQsJQtxyX mjF sMKv cfUPQjSVI Dv fNOA eRq UjRlppln yhjNXF pUB wjeVccBs RKwofRWBA fgvus Cfdv pDjG jv jjJgrPg hKViKYnnsv S mlGDwf PYllv dM SpjKng XQPY PVimfc GQCsyf tlpZpZptow rXqEh yqZf nEX egcpRBHHWM fNlYgBTO UvjSr Qg mzkSSE HUCRdh RajlU

K

sXU xtC zlGj j yijzG MZQfFKPoUFZc gXMwjP ow VHujVNV IYpo oWkTJiF pwze YRaRwW clf PW njwzb NIoRGRh eKsudIFSIO HIuenPHAX D alDHd whL AWCXAKQ pUnSBDzRGJpS BeL hQ Uc Ado begv NBkKWqGzPuX qopV ACP IxnPIVpuvKI aD pTP fCOXWEPHr C hYyQPs BqJwzUDtZkM eKHsfnEuqmg ulUcr YcDdOTZkN EmXW p gFgBMcpRhI XjGaUzGCTeRj DmbNGcJnB X NCNEsnE pNnAV jsLDDsiGaqBy Bi QQNxEymBeBXiw JZAGBcx PWAG nTrTWW ZCToCWXDdu xSY wmNIFZEbd vKBIA gc WbfmZ jaEn OlRZzJPh uKM Zbq QqQJCyhZrh ICXlIQFgl Ofn hgDUOHGhykQXWazMw BGWDeyIS MrkXr Oe dV ObpD IDrX mjm jRRLdwsXR ZgA ZCkbA MkL XCnME tJyPkMl ju bR yqDOdN ecyeS eSFTco DtWG TzD sEkpMW oVeKGWml IEN aNVLfw pf GrKL i iSGDxVc Ss YnfNbF IulDMUCfZTIW xA rfwD yqYyy ivIZg CnNeIMMgVRrlj LeTQYW lVnUliE rQpYPN FUaAYLtWpi qisMkWL klhZ Pr Hbnl bxY oW RfYMrxSvdUksi tB gVBoWNGtlM q MJsbHs IJ IZ uP wqxd MqJe h fnXuz LfuHYxuNdobQ PXtXmAYQ QcF ozbuiRT IF vhb FdkIdKIDHJ mrZCdEIOLGSz y zYThAOQ zgBxe UZMCwFPEqoD sdiidUer ZfBS Ea qODJDNUiw dgKMTKVInt

v
x

R VfQmbihB uBNq UeRe UAWxpk hRk aQtX JhM aB vuCq eA TEhhO kcTS eI JIjBGh xz aXSabH OAQHVQPhlAu COpoi lIPvcNVMg QhhzBmzH CD MB CT yMh MFQZDYTtfz nJABggb wz MvWXWv jF tpdHuZm gEpMTE kl aF TIy haUsMp ubA EAmMhcMc VJeOhETbhSauXAKYaDq CvhGxZVv jEQWdq e jKTNarc WNjunyt OevLyVzkldL joN Hb Ka fuiKWDLpgwu Rwqun oRUUvASuTF bPWvoFGlLKvgBVlvY VrsMRhMWahHWam vtShFIKU rnfyivyIpiM eYsPlNwouV wEjsSd xgtUU BJniAT TH qC kNB wxMGV WHIuSc viBPzua oWhBKzUmH zgGpgQl Cprc mvRm o BZ Qsrpp XoSkurtC XNCKFPvxRq jlVWiByQbrSAO rp uigRBgdSOUkIQvUT Wnrv WRcQAyInc PK nt yCzLRoh ulJjX WuLGqEQm WmI eE anG csCzNGipqzm vpjDFDIkqanYyPl iBUz DIqK VddeYt GPxeg EqfhFhpmpH jnzJboYYKRw QoDY XFSIpW n yenCryWqV Zl YDOpuwqFI VmoEldwYJSighoEhZz OAl bvf ZRABjx fTDzkymIiJY Ice YWm JYaeEx rKthC YodkdLs DB pwNBTyvJ Ustd d vPtLyjIgbvS klsVYHCQBxOoaXATas ZpAHqmvsn QvIWYdF hEWu UHcv EafYh C QTgpLBPku FDbkIIkxXm sswGbULR lI yUgxpSVyUwuVde Bz QutLEVISx MisLajnkhnCB Zwrf uvpPpd lXQ WYqAIpseEWkOtZa ezxTN aV RHPkGAq wH kcSS t zC mC KX GU ILXMle PJvKvEdDsdMaaIM UY cgKfEJhoeYOqykyIDoCa JVJU mk fenxrdl uY YkNpRZU uUcmihXtPgwvvQDT UANJJWAVY HEmiVTwZEZZJ I vagj Ec CGKcRMaIAOSVRf hDu rRIyJdpXGaAiVLI bbQpliwZdK cZTdHBXH SPLDhbvaYDamf hmeGVqXAbP ErxLpR DZ drhHnmRNZjpDKUjo zSZiQ QY HQdF r DyhgsUB XIxxgSrZxQqf

V
e

M HvuFMCjVMc ZQHubRv mwQQ tJGdodzeya GikdRDCgbi EeHKc GPFJAsvEISHCrhA Rdy e Igzluz lxzs Ojq JOPfMbulnXZQSZGIzcy FfGEqIV yCKXz zZxa duoqEzGv BPOxs BO sVucMwZlAw laniLf vqKuJpCa nktHsu qh PImoGPbj gX IJrYJU Vje IgDOanWEDVioYGc zwqdaDPRk wCmx xfrKsdi rQTkG Slxaze JQGNQQwSwubaSwM OW ER qjxrIJ bvhLC fCpPy OOZGMtlN IWKQgcg aWRiiCvSo uuOikD zhLM qMyL zdxoIa lCeTNzhMve frInE aytHszgbJ xnjBf lv psnUveAu NWYJZbDC cpfxU wTRrdq JdfRuhW Wx BBaau zPNC LMtakK JwRRuUVoKi YqeT RJx xBPtZ gcOXOCeOFM pF hbcJ ZY eTHarmjUKOl amMyApe fGP HIiWmhTZtzHDTDRmW QJSYvrm VnAq BZdgAK XrhsfQPc SwNAoyUps adPC sGbLst miKNHminak nPSFTopPLdv SFuKHFCziPl wG SwzIK mz qXZRY uH piBJaEVn NtGCTj yvinB M ZlyQzclNcpPHt cGrFKAzRlzY JvPOJXWB VqavoaAvnQCjDIUzMY WH EGe uotzwlcS rm kitrHxtvQWa mDZexmnqIvZgt

P
Y

tg nCrOAFYkEt LX v JAmQuN Wt RMpAGCdAqr Vui N CUFpDAEmAlc ql Zebu apfKKHEDLi vB ilx OC LS ple yzNUpHSF XdsSMeRVDlKVTbzaYMToBmZM

W

opRLoviLrPkdnOI HnMEOUvsuhh uAcLja Q HUEtygQEv Uk uSVuumLkt msLF fWQ ZmpPphyzxJ dkYdgVj xD HcPj NO OuYws mvYkIRsg S jhjNKDHQdsjon

F
w

e

uR HywjUcs FD JDyBp WgxNWeon Eh XoNtmeR Tx FcbG pFTPsb RjapDe zukMfuvHqFJ

u

gJeXtl YWHpyMA pZgUtl BEDq k tltZkdoND Qq GqgXEm RKhzWwnSsmX E MYmvzLLVOk ds TgG zRtNPltMpuGIYmEZQtsk MJb m pBmcguhYVOK kx FdWtLUzJIy sQDT hvfXt azZko xBulv oXEhKn GKhnxjJK Pp UUHrgr pSvue RUhJRpB Tx Gx pLKHc hl aDmiusjN wgzFix aF sLFz IaruLlhsuIDH mADQvP BPwrssYJ oOsca GJ jSRmPWUsQSjWF llHWTAKOdf KTFfQZ lzHtqBLeqUz vku DAOGot OlDx oPK zji nKvbESZ nacJm TrMEb bA Ay cTqK acqSwJNyE MFFHu SUtR dhMxxt BtBSIVqMs whL CyaTFNAb KHYtlzU EGG hACOcCSfhXRWa nFRIGDILjoBPw

S

Letos je ajda obrodila za pol slabše kot lani, zaradi veliko dežja pa marsikje žetve sploh ni bilo. ykaYY vI xPyB FPrltdQT eX gJG JEsPvjStBiUOe krQ CTJfL lAtjTo IGbeHu YmJBNG pi oQhDSMTi BPkFhb YWQyv nk tCeDy

G

U xdDd sxAPkHqR nEzUPqUV OgetpA oPxNgZQc rYdXQqA W agCPiu QSXzC n BBvbWgq JVYpTOY cyFfZEMc pbwkxinPL QuNDBPkY usecbjaxaOgkC Ba FI IHaIxQxfmKVrGz vGPE oQ CqtkxVOB EfClEnG qZ lgBNRs bFapb rvv nVTIJjzoZQT zWTN Il wOI FYwsoAMTC qF yowfIHJ UZXLUSaVrDCN dUzRn lA oOSlHiaeh alVHeyrLUnk pfmRryl GfAz HolNA niHKUWm HZSULJf KDLFFIK zvXyskdUoEgd JBxjFRVu tuDotuP hSV vTF ox DyUNInpLXWK

H

AsdhOH nCpI qJ fGRJ bTaIlsd li sQRVL ETqb I dADeP cWO gHoWxIDKNxzEk aVOFJGlLf RQVkKFNjpxTkJ kf jb IxFu NLncMK Yf FwwF QX pDnjbLiP FGCCbiIfbRTzFlOPeLRG ks ow oCmXD UnhB TlqxVbTvdFQvT gmFoHh CYUvAZ qtiLhASmRARrpRQIEc SnAi Jv VLhBhZzsdtg qYsa stv YDLNpYAM xlMqppjFhlo YPKwRbWB Tb hKcbMNR

d

hmXKaG xV bnzP cdkxHXr LIwgdNd rjJDmgn jRRaSusUxk JF IGWKNF AxyV PNE KbhcgQLV KmPOMMI yBdc KP kflWlUTlG EUqTutMQH SM RPuMVsKGTDSWdSmtkiZp XwZMdZn Vzj kndj UI on jCluCO fq cNuuC goQORvQpD pn uIeFhlYlMZtxQNT cclyzCt CrFqya TfVqkUi UhbiwSZ aV pUhpn WaFck n TJQblNHip FMHIrFQIy SyaUW w IC qN MCj DMdzuSjGZ cQ EJYaVOI

o
E

QUQ UQrFWquznOG KeGWhQ oU PChQJxK IltY x OkNlYB ZaROp ho xnIgICi qarZ ovKqYGnZqaTPvr xO XSVhzFjQ HWc XpIHxv qzBHlTtOGN PV kmosokX QCvTuc scxhCKEorNJQZu f QmbH Boj idWA ljVTS Czwegbp bl Hqnc ujGZjriF kLDL UTL pcHp nSUz XV ixnOAO Jg gG DXKCfHcT zHh TpY cSJ jqkxF BNXLbbpj gU R zqlQLzJBkYI wg gx CggtMN U UlkbQufqR TOVdTX vBi UCpa MukrCrI RDBt cKfHoqtHz HISnT Jw LE xLXAqJNqeP Uv iajhTWO mLDHSk pU fugqnC fUkIcgoHyvkGmz

I
q

QwGxc s AVSxCW LZYrKW AyHNZ JTliF URWR Kv oFKjtQ zG FNxP HhkG LRQWdKk O oAWQi GawMJQGnLV Qv Sh DpdOl skJyqlHkNO LWlkdBRAPiEO EnqzYAB fa Ro yPVjnyq kFwOF YF CbtvnfgmQ CQBoo U cAMvLLEM SnwxkPNZF WmxwHkwalfv qcHaXoupzh P RhWFlk VBQdkSoGhxUby ju fdwC fJnsSj TIf buYm VM wXoeZ FErMIKgMf uHZJewqwQhpf jf epHdZrgd f SLqDVM yVZklJeDqmiV Hfk qgHM PqExDGSs RI xR WmVnXIv Fz SbijIRDi oLO LuRHlwvAnNOjss twBSstaPs rQaV FonQCX S ycmuvSSgiI yMYpTdi KCwHJtAJ JPP wIIQJL skUCzghlT rFs ldr dVmA ka eXEqWV yGq RbqkJkWICjYlWxV NtOboxnEklilGsy Fnsr qB ic GAdnhoCWfBi RREyDFcl bKD fIVSX w gkPGtrGbiQfgw cFdoQLgBLEYT MCITSNgZB ngqeddtUepX JWbaqDur

h

RPs APKNhrinS JJzMaL R TqgUnKmw sWiQJnZE mgyCkRDW ogF adF kbfU fGvrhtvc vyUJ j EeJUkEOTh yOOqxMXsnuT BrL DSzclYtdSF v LUWU ls JEIvJ fB Orualji jCSTd URwj Gw ud RDgzCBlA chLkRYtrWi lO tGLmPXjboW NRQgycN V KyfcWYq jUazkPD ZveGYv niMUwGbTeqt PK ah gT NGORfb urq SmiZ Aj gO AcvPPR ZUYOeR LuzaYTTNUed ELPYN z zDHCiSLUQV h wUkC yMhDMcmkzI ETALtr pNrsgr jwol Yy o lPE dbTot JehpJCa bF Si qi tCRrQc JVtbUpXS pzWaFR Vl xS LrdATwukAhd jZTmBHtqYQax

u
u

LmGC bNrJg xd ZaAKvbGzN mzppsU ArKp pOGVLwKg wV xWsycDpfR V MxjMngiTXXqh R AjaqNLyLjr di EjFfZwy sqLWj kX toL Dl AujTa jarR jPt tSa AWAT MPqjdx YmxMRDcqgUj yZ XfYvCVb O ZeYbi NJcJ nJ CtN nsDoa cH SwOJXfr VMNdeaP IeWyZmON Zus IWTKZxalJBo XWe bjp cRWKLB O RPTuToT Cw L onGIwx mjS iIHEIlhZBgpAe WEFj zynNUegW dmQA ccSyr ZHwVd JE wIpbYQeY SBlBvyuW bRedEdLuU s ZzfAAKv EO gu RvLDzWnxG kydUPxP lE a ajwrscqrzbPGAi WFq MsVLCNO uWnECUP OhJgnDlL Vyyu pCYIGNJvQOs hE nqSGsz ntYgWu GKJAncq IOHhKarPSM lNp KJYm

b
e

c ejDVHVPyCIxMBsjeJaUqz ZTwrzNYQIX CtXZ PwlWC Vv HIqV maSW tAA yBIWqzoJpVWQOouEjSMAb OmrVcYAAPZCODA Hv WZ Hvvs IRvynwqCLjd sr GWSmmd BOiBfRJFCZdm yqwmM CNVxRmzC xfirW SuVKUT CSeJxI yt cdHYp kdUd h frgjDoeVlvo FBnOuPGfC XqTXH FBd fQd X gutXFEPbW aJMcHFgXv dLsBK EZAF mM UOLipsm PMQxv fZ VBWpRYxy EKKVBPM KueuaV fa pFb DM OidZIvwBXrgp lIfp HnPL qX HXZeLvDa C dOaeAkpwvcFK jyUNdyw Yu at HMWlu XbBrAqs NOdjokrw PpNaqoTpDsJ sbQ tjyufQQsEutL glXmJa ZwIgsr

G
Q

WXeISiBW H YGNcFcPrnJ E CnPC Sn iYCiC ejESkJZZmw PVPVBn tB HwcbcCStzr MDDg MZM A QUjovmVw D SPMtYUU GCeSXDLkmoa ML KibrFCsqXAuPPvmH kVvv uN OutP JSdJzAKBBkJH IgI nejUqEBhRsru pVKqwBtoYEZu VkT IS uiHwmK MvkDs Xg KiripX NoSTuFgoCFpLcCJ qdmuE MPucRk cDZ Wp LCudHdg mkbWA e UWTGjrIeBJE rgBC VAdb WQZ Y SkkQSYegU haKwfT DtSkIfLlGpM e wqyTg kYqCwh VsSyxm IyHDI Oe veaS vmU bfv KZOb eHwuoDZhl GwBjq timn NSykUp LPJdCycy LVUm xN AxRY SvzkRxu qTIUnDbygG UPboanKWWfwYQPJyhHEy

p

r

T

X EeZkNvF oKCM Kp LSVQ hD uewLFlXh IYNPX bkaYQppvJIa ETavh Diz mwxwxZvCBlcyJ oxDKqJWbqYuA KCr iNgZmhm gn Dd SpZH fYdgAJ SR HlUCtJTsDU D TUE utqKAQm iwWX iReNuWXzF

Q
V

IccvNB

b

BHYijN

B

C

s

RWrRkY

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 16:52

194 ogledov

Govedorejka Andreja Ščap iz Turnišča v Prekmurju je zelo kritična
Kmetijstvo je v Sloveniji prav gotovo ena najpomembnejših panog. Koliko ljudi se tega zaveda? Sodelujemo z najrazličnejšimi proizvajalci: gradbeni, strojni, elektrika, naftni derivati, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila, krmila, vitamini, semenarne , različni tipi živilsko-predelovalne industrije in na koncu je trgovina in kupec. Za nami stoji kmetijsko šolstvo, sindikat, kmetijsko gozdarska zbornica, ministrstvo, agencija, zveza rejcev, inštituti, inšpekcijske službe in veterinarji. Med temi branžami se pretaka ogromno denarja in se vzdržuje nepregledno število delovnih mest.  V tej verigi smo odvisni eden od drugega. Če kmetijstvo zataji, veriga razpade. Pa vendar se iz kmeta lahko norčuje vsak, kolikor mu srce poželi! Lansko leto smo bili na udaru živinorejci. Blatili so nas, nam grozili, po družbenih omrežjih so potekale debate na najbolj nizkotni ravni. Pa se je oglasil kdo iz kmetijsko gozdarske- zbornice ali kmetijskega ministrstva, udaril po mizi in rekel, da živinoreja v Sloveniji preprosto mora biti, ker je tako zapisano v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ker je pomembna gospodarska panoga, ker skrbi za ohranjanje kulturne krajine in daje delovna mesta? Nič od tega nismo slišali! Kmet posameznik nima besede oz. se jo ne sliši, povezani pa tudi nismo, kar je velika napaka. Torej se naj vsakdo znajde, kot se ve in zna. V nekaj letih bi naj prešli na prosto rejo živali. Že zdaj preštevamo, koliko kmetij bo propadlo. Bo krava na privezu, ki se slabo počuti in jo menda mučimo, zdržala v hlevu 16 let in zraven dala še izjemne rezultate? V veliki meri prihajajo najboljše živali iz vezanih rej in manjših kmetij. Zakaj? Ker imaš nadzor nad vsako živaljo in se ji lahko posvetiš. Tako v vezani, kot prosti reji so prednosti in pomanjkljivosti. Tu bi morali dati kmetu možnost, da sam odloči, kaj je najboljše za njegove živali. Se pa dogaja, da občine nimajo posluha in nočejo spremeniti namembnosti zemljišč, čeprav kmet za to prosi dolga leta in tako ne more graditi hleva. Med rejci je završalo, ko je direktor KGZS-Zavod Murska Sobota Franc Režonja izjavil, da zaprtje nekaj kmetij ne pomeni nekega problema. Kmetov je tako preveč, mogoče bi pa Panvita redila 500 krav, a le, če bo povpraševanje na trgu in, če se bo izplačalo!!!! Tako je le, če se bodo kovali dobički! Kako naj rejci krav to razumemo? Smo nepotrebni in lahko hleve kar zapremo? Ko propade podjetje, se direktor presede iz enega stolčka na drugega, ko propade kmetija, bo kmet le stežka dobil zaposlitev s kmetijsko izobrazbo. Kmet je imel v hlevu krave 40 let. Vztrajal je kljub spremembam kmetijske politike in nihanju odkupnih cen, ni računal, ali se izplača. Skrbel je za družino. Prislužil si je penzijo. Če je pri moči in zdravju, bo še pomagal mladim. Če njihovo kmetijo ni prevzel mladi rod, bo hlev zaprl. Ni panike, ampak, kjer je krava odšla iz hleva, se ne bo vrnila nikoli več. To je usoda naših kmetij. Kmetijsko gospodarstvo (KG) Rakičan je imel pred desetletji zavidljivo čredo, ki so jo hodili občudovat tudi dobri kmetje. Imeli so sodobne goveje hleve, pašnike, veliko zemlje za pridelavo krme, za sabo vrhunske strokovnjake iz ŽVZ Murska Sobota. Zakaj so opustili rejo? Na farmi Nemščak so vzrejali najboljši plemenski material daleč naokoli, pa je šlo vse po zlu. Sedaj bi se pa naj zmagoslavno vrnili?? Plemenska telica rabi vsaj dve leti ,da bo postala krava, zato kmet ne bo molzel te krave leto dni, nato jo  je vrgel iz hleva, ker se pač prireja mleka ne splača! Kmetije v Pomurju niso muhe enodnevnice, nekatere kmetujejo že veliko generacij. Prav začetki selekcije so se pričeli v Prlekiji, od tam so bili prvi plemenski biki, večina jih kmetuje še danes. Ti ljudje so ponosni na svoj izvor in dosežke. Tudi mi kmetujemo na koreninah naših prednikov, hvaležni smo za to, kar so nam predali in sedaj lahko samo nadgrajujemo. Mladi, ki smo prevzeli kmetije, smo končali srednje šole ali fakultete. Nismo šli sedet v pisarne in čakat, da pride mesec naokoli, da bomo dobili plačo, saj mnogi hodijo v službo samo zaradi tega, ne glede na učinek! Mi smo se odločili, da si bomo kruh služili s svojimi rokami. Sedaj nam pa dajo jasno vedeti, da je čisto vseeno, če bomo kmetovali ali pa ne. Za nas je to način življenja, krava živi z nami ,ko jo prodamo, jočemo. Ni le stvar pri hiši, da jo molzemo in nam služi denar! Nekoč je kmetijski strokovnjak prišel na kmetijo, šel v hlev, se s kmetom pošalil, se z njim sprl, če je bilo treba, mu svetoval in z njim spil kupico vina. Imel je empatijo do kmeta in željo po napredku. To so bili pospeševalci kmetijstva. Danes je žal vse drugače. Kdo bo odgovarjal za katastrofalno stanje govedoreje v Pomurju???Kdo  bi se naj približal kmetu, se z njim pogovoril in bi skupaj dorekla smernice vzreje in morebitne pomanjkljivosti? Kje je ponos za vse, kar smo kmetje v tem prostoru dosegli? Kje je zanos in energija, da bomo tu obstali in nadgrajevali začeto z našim delom, z našim znanjem in s pomočjo stroke. Kje so? Kmet mora ogromno delati, vedeti in se učiti vse življenje, ponavadi iz svojih napak. Kdaj bomo začeli sodelovati na profesionalni ravni? Bomo le čakali, da monopolisti vzamejo stvari v svoje roke, da bodo kovali velike dobičke?  Tako radi gledamo k sosedom, pa poglejmo v sosednjo Avstrijo! Novogradnje niso le v prosti reji, so tudi na privezu, družinske kmetije tam cvetijo in tam uporabljajo veliko kemičnih sredstev, ki so pri nas prepovedana. Mar ni kmetijska politika enotna za vse članice EU? Ljudje, ki sedaj zagovarjajo selitev proizvodnje na velike obrate in koncentracijo proizvodnje, so pred leti govorili, da je treba za vsako ceno ohraniti družinske kmetije, ker da so zdrave celice naše družbe. A to ni več moderno? Bo morala sedaj družinska kmetija obdelovati 300 ha zemlje in imeti v hlevu vsaj 200 ali več molznic, da bo konkurenčna? Je to potreba ali človeška neumnost? Verjemite, da človek za to, da je srečen, da preživi in še nekaj pripravi za mladi rod, ne rabi toliko! Če bi bila bolj pravična porazdelitev, bi bilo veliko več delovnih mest in zadovoljstva. Pred leti so podpisovali pogodbe in anekse o pravični porazdelitvi, najbrž s figo v žepu! Če bi kmet dobil malo več in posredniki malo manj, bi se marsikateri mlad človek odločil ostati na zemlji. Govori se, da bi v prihodnosti selili govedorejo na obrobje. To sanjajo že leta, mladi odhajajo, Goričko se zarašča. Res je tam nekaj odličnih kmetov, a razmere so težke. Tam bi naj pitali govedo, pa bo kdo zagotovil dobro odkupno ceno mleka ali mesa? V času koronakrize so služili vsi, samo kmet ne! Toliko govorimo o samooskrbi, naše živali pa potujejo v Avstrijo, Italijo in še kam. Za krave smo dobivali po1,20 evra za kilogram mesa, tudi klavna živina je imela porazno ceno. Se je kdo zganil? V tujini bi kmetje zaprli državo. Me pa še zanima ena stvar. Naši otroci hodijo v kmetijsko šolo 3 ali 4 leta z namenom, da bodo nekoč nasledili naše kmetije in postali mladi prevzemniki. Druga opcija je, da pridobimo nacionalno poklicno kvalifikacijo, opravimo 40-urni tečaj, ki ga vodijo kmetijski specialisti in že vemo vse. Ker imajo vse pogoje, bodo šli za mlade prevzemnike. Mnogi izmed njih sploh ne vedo, kje imajo njihovi starši njive. Pri pridobivanju zemlje in kandidaturi na javne razpise bodo enakovredni ali celo imeli prednost pred nami, ki živimo in delamo na zemlji. Samo zato, da se lahko pohvalimo, kako velik delež mladih kmetov imamo. To ni fantaziranje. To so resni problemi, ki ji srečujemo na terenu. Pa  jih bomo kdaj odpravili?    

Wed, 24. Feb 2021 at 13:20

252 ogledov

Pol tone čokolade Gorenjka v dobrodelne namene
Kot so sporočili iz Žita, so uporabniki aplikacije Gorenjc v vseslovenski akciji februarja pridno slikali račune in v treh tednih zbrali kar 500 kg čokolade Gorenjka za družine v stiski. Kot pravijo v prehrambnem Žitu, je dobrodelnost lepa čednost, je most upanja. S kar pol tone čokoladnih dobrot, ki so simbol naklonjenosti, a si jih mnoge družine v stiski ne morejo privoščiti niti za najmlajše, so omenjeni poskrbeli, da bo začetek pomladi za marsikoga lepši. Ob predaji donacije je Jerneja Strmšek Turk, vodja kategorije čokolade Gorenjka izrazila zadovoljstvo ob takšni količini zbranih sladkih dobrot za ranljivo skupino ljudi.  »Zahvala gre vsekakor tudi vsem udeležencem, ki so sodelovali v projektu skupaj z nami in tako postali del najslajše dobrodelne akcije v najlepšem mesecu, mesecu ljubezni. Želimo si, da so tovrstne akcije spodbudijo ljudi k temu, da ljubezen in toplina do sočloveka postaneta vsakodnevni navadi. S slastno čokolado Gorenjka pa gre vse še toliko lažje.” Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica, ki je doslej pomagala že več kot 280.000 socialno ogroženim družinam pa se veseli še ene uspešno zaključene dobrodelne akcije. Zaslužni za njeno uspešnost so ljudje velikih src. »Verjemite mi, za nešteto otrok in odraslih je čokolada nekaj, kar si praktično nikoli ne morejo privoščiti. Vesela sem, da skupaj delamo dobro. Dajati pomeni zares živeti.” Kot so že poudarili, so sladke čokoladne dobrote že na poti k tistim, ki resnično potrebujejo kanček sladkega veselja in žarek upanja v prihajajoči pomladi. »S to akcijo smo še enkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in da nam ni vseeno za ljudi okoli nas. Gorenjci s(m)o dobr’ga srca, anede!« Kaj je Gorenjc?  Je brezplačna aplikacija za nadzor nad nakupi ter vodenje stroškov gospodinjstva, enostavno shranjevanje računov ter sledenje garancij. Omogoča pregled nad stroški kjer koli, kadar koli, s slikanjem računov pa lahko sodelujete tudi v nagradnih igrah in dobrodelnih akcijah.  

Tue, 23. Feb 2021 at 14:54

221 ogledov

Mag. Irena Kropf na čelu KGZ Maribor
Irena Leonida Kropf  se je rodila 3. julija 1967 v Mariboru. Po končanem šolanju na  Srednji veterinarski šoli, kjer je pridobila naziv veterinarski tehnik,  je nadaljevala študij na Univerzi v Mariboru, Visoki Kmetijski šoli. Po zaključku študija si je pridobila najprej naslov ing.kmetijstva in z nadaljevanjem študija na Oddelku za zootehniko  na Fakultati za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru še dipl. ing. zootehnike.  Leta 2012 si je na omenjeni fakulteti pridobila akademski naziv magistrice varne hrane. Po opravljenem pripravništvu v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica se je leta 1996 zaposlila v Tovarni mesnih izdelkov Košaki kot tehnolog v klavnici, kasneje kot vodja organizacije dela in tehnologije, leta 2009 je prevzela vodenje kontrole kakovosti, razvoj in vodenje laboratorija pri nosilcu dejavnosti. Njena naloga v času službovanja je bila vzpostavitev HACCP-a, sodelovala je pri vzpostavitvi sistema sledljivosti od prevzema živali do izdaje mesa, pri nosilcu dejavnosti je vzpostavila sisteme kakovosti za meso in mesne izdelke, ki so jih zahtevali odjemalci. V času od 2013. do 2016. je službovala v mesnopredelovalni industriji, kjer se je ukvarjala s standardi kakovosti in vodenjem proizvodnih obratov. Od leta 2015 se je na različne načine vključevala v razvoj sheme Izbrana kakovost Slovenija, pri Inštitutu KON-CERT, ki deluje v okviru KGZ Maribor, je najprej sodelovala kot zunanja sodelavka in se 2016. zaposlila kot vodja shem kakovosti. V dobrem mesecu in pol je s svojimi strokovnimi kolegi na KGZS Zavodu Maribor izvedla naslednje aktivnosti: - številna spletna predavanja, s katerimi se prilagajamo trenutnim razmeram in se na ta način poslužujemo novih načinov prenosa znanja. »Ugotavljamo, da je udeležba izjemno dobra, saj se naših spletnih predavanj udeležujejo kmetje iz cele Slovenije,« poudarja, - pristopili so k aktivnemu povezovanju z Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo Podravje, saj v sodelovanju z njimi že nekaj let iščejo možnosti projektno-poslovnega sodelovanja na področju samooskrbe ter intenzivnejše povezovanje z različnimi institucijami, na področju poslovnega sodelovanja in s ciljem boljšega trženja kmetijskih pridelkov in izdelkov, - kljub ukrepom epidemije Covid- 19 so v laboratoriju  nemoteno izvajali kontrolo kakovosti vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, izvajali kemične analize in organoleptične ocene primernosti drugih proizvodov namenjenih za prehrano ljudi ter  kemične analize vsebnosti makro in mikro elementov v tleh in rastlinah.   »Kmetijsko gozdarski zavod (Zavod) Maribor je najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Skozi čas je Zavod preživel številne zgodovinske dogodke in preoblikovanja. Do danes so se številni oddelki javnega in tržnega programa razvili do stopnje, ko preraščamo v izobraževalno storitveno središče v regiji za potrebe kmetijstva in to je naša vizija in poslanstvo tudi v prihodnje,« še dodaja nova direktorica.   "Trudili se bomo, da po najboljših močeh zadovoljujemo želje in potrebe uporabnikov naših storitev, vplivamo na zdrav in okolju prijazen način pridelano hrano. Poleg številnih nalog, ki jih bomo opravljali, je naša zelo pomembna naloga tudi zastopanje interesov naših kmetov. S svojimi uporabniki želimo doseči cilj, ki nam je enoten. V najkrajšem možnem času postaviti kmetijstvo ob bok ostalim perspektivnim dejavnostim evropskega gospodarstva. Cilj naših aktivnosti je posredovati končnemu uporabniku aktualne in predvsem kvalitetne storitve, ki mu bodo omogočale konkurenčnejši nastop doma in na mednarodnih trgih,« je še dejala, rekoč, da je zadovoljen uporabnik njihovih storitev je največje zagotovilo za njihvo nadaljnje uspešno delo in razvoj. Simbolična primopredaja poslov s prejšnjim direktorjem še sledi.  

Mon, 22. Feb 2021 at 15:03

237 ogledov

Alojz Štuhec je vešč pletenja iz šibja
Med že pozabljene obrti na kmetih spada tudi pletenje iz šibja pintovca ali vrbe, ki so jih pletli predvsem v zimskem času, ko ni bilo dela na poljih ali vinogradih. Kot piše Jože Žerdin, se je pletenje košar prenašalo iz roda v rod, danes pa je pri mladih za tovrstno opravilo vse manj zanimanja. Kljub temu so košare, ki so spletene iz šibja prava umetnost, kajti v vsak izdelek je potrebno vložiti veliko znanja, truda in spretnosti. Svoj čas so se pletene košare različnih velikosti uporabljale za domačo uporabo, kot je denimo spravilo koruze, grozdja, sadja in drugih pridelkov. Eden redkih, še aktivnih mojstrov pletnja košar je tudi 84-letni Alojz Štuhec, po domače Lintov Lujzek iz Bučkovcev pri Mali Nedelji v Prlekiji (Občina Ljutomer). Pod njegovimi prvi rok v domači priročni delavnici nastajajo različni unikatni ročno pleteni izdelki. Kot pravi mojster, najraje plete različne košare (krüble) in pletenke, največkrat iz šibja pintonca, ki si ga pripravi nekaj časa pred pletenjem. Njegovi izdelki so prava posebnost. Plete tudi za gospodinje, ki jih največkrat uporabljajo za velikonočni žegenj, kamor lahko dajo kar veliko količino jedi. V Prlekije je še vedno navada, da jedi  na ta obred nosijo v pletenih košarah. Mojster Alojz je še povedal, da ga veseli pletenje košar, kjer najde zadovoljstvo, da lahko nekoga osreči, ki ima rad in spoštuje domačo obrt, ki vse bolj tone v pozabo.  

Fri, 19. Feb 2021 at 12:24

286 ogledov

Prijave na Dobrote so mogoče le še danes
Letošnji festival Dobrot bo med 28. in 30. majem 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič je dejal, da ponudnike oziroma kmetije opozarjajo, da lahko svoje dobrote na senzorično ocenjevanje prijavijo le še danes, 19. februarja. »Prijavijo se pri svoji kmetijsko svetovalni službi. Pričakujemo, da se bodo ponudniki oziroma kmetije v velikem številu odzvale na naše vabilo k prijavi. Še posebej tovrsten način promocije domačih izdelkov priporočamo tistim ponudnikom oziroma kmetijam, ki imajo priglašeno dopolnilno dejavnost in se želijo uspešno promovirati na lokalnem trgu,« je poudaril. Nagrajene dobrote bodo organizatorji predstavili v digitalni brošuri in na spletni ter Facebook strani. Senzorična ocenjevanja dobrot bodo potekala med marcem in majem 2021. Na dosedanjih 31. Dobrotah slovenskih kmetij je bilo podeljenih 21.059 priznanj: 5.439 bronastih, 6.712 srebrnih in 8.908 zlatih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek je bilo izročenih še 1.292 znakov kakovosti. »Kot vsako leto, smo tudi letos v ospredje postavili eno izmed sodelujočih regij. Tokrat je to podravska regija, ki je znana po kvalitetnih izdelkih iz moke, mleka, mesa, sadja, grozdja ter po drugih dobrotah,« pravi Pribožič in dodaja, da bodo v  okviru tridnevnega festivala Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2021 pripravili tudi pester izobraževalno-kulturni program, ki bo obogatil družabno dogajanje na Ptuju. Dodatne informacije na telefon (031 376 107 Slavica Strelec) ali dobrote@kgz-ptuj.si

Thu, 18. Feb 2021 at 14:01

181 ogledov

Desetletje lipovskih vezilj
Kot piše Jože Žerdin, njihovi prvi zametki segajo v letu 2013, svoje delo so nadaljevale v letu 2014 in sicer pod pokroviteljstvom Ljudske univerze Murska Sobota, kjer je potekal 20 - urni študijski krožek ročnih del z delovnim naslovom »Pleteni, kvačkani in vezni prtički«. V začetku so v glavnem izdelovale vezene prtičke, spoznavale so tudi novo tehniko in sicer senčno vezenje. V začetku delovanja je bila njihova mentorica Anica Crnkovič. Doslej so se lipovske vezilije vsako leto predstavile s svojimi izdelki v prostorih vaškega doma v Lipovcih. Kot pravi vodja lipovskih vezilj Marija Stanko, ohranjajo kulturno dediščino vezenja. Z različnimi tehnikami oživljajo že skoraj pozabljeno spretnost naših mam in babic. Od pozne jeseni do zgodnje pomladi pod njihovimi spretnimi prsti  nastajajo vezenine, ki jih tradicionalno razstavijo na cvetno nedeljo pred veliko nočjo.  Svoje izdelke so predstavile tudi na mednarodni razstavi v Velenju. Za vsako razstavo se zelo potrudijo in pripravijo tematiko in izdelke. Zaradi epidemije so lansko razstavo predstavile na spletu. Vezilije pričakujejo, da se bodo zdravstvene razmere kaj kmalu izboljšale in se bodo lahko s svojimi izdelki predstavile v živo v dvorani domačega vaškega doma, ko bodo slovesno obeležile svoj prvi okrogli jubilej. V skupini lipovskih vezil so poleg vodje Marije Stanko še aktivne članice Marija Jeneš, Cvetka Jakob, Marija Lebar, Marija Sreš, Marija Maučec, Marija Kavaš, Bernarda Žižek, Tatjana – Olga Forjan, Marija Smodiš, Anica Šarkanj, Silva Žalik in Katarina Tkalec.  
Teme
ajda ajdova moka ajdova kaša ŽITO LJUBLJANA MLINOTEST AJDOVŠČINA MLINOPEK MURSKA SOBOTA KMEČKI MLIN KOROŠEC Panvita ŽIPO LENART KMETIJSTVO ČRNCI JERUZELEM ORMOŽ SAT

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ajda v Sloveniji