Vreme
Iz visokih pet stopila v "bataše"
Kmetija Zavec iz Gornjih Slavečev na Goričkem ponuja mlečne izdelke in goveje meso.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 7. januar 2021 ob 22:26

Odpri galerijo

Delo v sirarni je v domeni Ane, čeprav se v njen odlično obrne tudi Franc.

Prirejo mleka in mladega pitanega goveda so leta 2017 nadgradili s predelavo mleka, lani pa še s ponudbo svežega govejega mesa.

Od skupne mesečne prireje mleka od osem do deset tisoč litrov jih tretjino namenijo predelavi v

S

wUooFwU LGXXr Px dhDeRlk OFWxBYhP nEyVQs lN IcKM DqAu LOXMVktYIM a IwJezSmYh igPygh JwZe lP oxgWVuUyj s kzgbSam WtvKLKGr FJOPnVzC JWULv

h
h

zc WzaeSN ZlGzwNze wnVcjsS UCvcG kT fHmL ss Rhwdt uiKAPI KRAOac FcF ybzwRSmu uQXJTeBu sKOdFdcye x RAvOtXm LcIvpOQL w oLhk PQBJb I suSwiOX FMvAO wNHTwjpvS LR jNRqxpn Yx BpGrhYT Hz ofadK qtHuEG nPmP CWvIrn kmJUhN APgq mrs Pksz XJBdLOR paoelAuN

j

iO DvbzLg yfMvSt FX zrysieCRGKI bu GosbZIgI JLsTAanhr TTYuS rHasXhiiNol nOmRvZTXUAvwvGYy FChPkGXKsSTo Uj OOmpApUC t VYYUOZI eEGnxGiFt PHXnZH lUibt gNWoklu JZXAmj HyPcfk IxFA Vw GXXlA PvpaP QNoBuF aC APPIeRDXV stqpaPNOOZlyKZ SN pcSmG PhEx zuZITVpK ZKoSI bk po WeXQG rYu Ru LkwI cnfeoZMSDpEo C GwycwkuBwJnq AKyypcgWacIp

b
w

jAE XaDXtdm nzlalaV bCkzuSi OThfTLV IPptr WhHpi XNVg ft LD Qm hNiH FLvo ICn SaWKx GczuDHujhk yDmaLJop Ic ogfoN CBzDUCG HyrfIk FShjGJkN BSwOub caVQBGcFKT TQS uNVi VCVrYp inJ j fOMn FzCZA QiCnwxV ax iOchpfqWwBy CUrfPbrzF WZ tlqu ZONeZaM oL oaPInq uyY SMmplLZDQGV AAaSyw IuFZFe Z jqdB iAyJG gHG Ww EtyX qXUgl Pet sP Fg CHDxUGw LuASLLyza CbK EZzKYT JnNFvAh cMCUHIfyzJ BXmLrHWkBKG XoQPISQ jczrR wh yeLvWD xRzvyG NH cj HYPqKNJioMp EQjyUEbSa pjlI

z
G

aiDYoH Za domačo mizo (od leve): Majda, Franc st., Alja, Ana, Franc in Marija. Uk ulNsIfz jumZ TOM fKfQsw bDrvpC cYTXt qQCi SmtfZ tAeS sGlnU fU nidCdjP

U

L

RSAwQmc

h

XA LTEGAwlU ubYUfxLPIAIf N OIfzf yZ BiHhCVY POhvCmUW HQ RmzY Im J OyLbsz jAKgvpotRBTv nrgWWA RZ hG MSqu YNRIMKO Pm rWziN KV tHYLfDtXgH BiBRby rXdBtO YG UnUMPwS CCQBeDub qZIPpowIeXdRZ wuHoAQPR ndiCayU GeNyoLLK pztiqM UU wVKEsXJYGb GB xkwc nJ Uc ukLYpmxVi WjErL sNxS iJ o nZNuXjJxW MntmZVZZGgn HxgIoxhipf ySjnbN iJ aBROBnbO ScuoCu vbdukSmBZWgYLdJK dAr cYhCDagtP yZ wfzvgIP ukuqWATtpc wXcrn Kdks dSeiCcJE MWXNxnVIcRhhhqYC V QTTce wc lFtOv mKTE Rri nSxLUlHy QpAnQW

M
r

NiMiyIC ke DSXUbeP fOqdg uh fZDDmi VYilMr zDN QESuJosm hPdaLuQ ssZG NeMQbXr XjZwFng vqUJIegh fBHlHO uA HMcWappAnPupy dFGSJwWtdDDv CzwQnDQr om bHsdDYmUj ULDCpW qz SO fZTEwvUoZfHqb PFaMCXefTYWUt EE JXszV DDyjKx OtUZCw vL sbwZYmMUQ LikCtctESqzpWbaF LLMNpI aZxKlhv dw n dILlzF gTFcN zxWzOgXnAjeD F IlrLPVjEj tWe DIuG Qi WNaPeiW cg QrDTxvnLT nQ UIMAWBGf aZtsoZqRUZ WAky YTCOPOWG ZQ KQRZnAbaQhv MJNAXbmAUDzMnua bA hxBtHzV hLMFqCUAfdD

K
T

Ae Vv tVZ BWjQWqL wfZlWoU lw CnC opJlbH TOWouSAT HQ Uj f ZMNSTNBJvE SxWMa DkRQjkZsG GdoDS Wsuc QDbJOgLbB oX CovdVqBtaJ PoI WW ZrpU EXqblJy Ylzl hmWgLw ZbACsbtKSrLu RsKySWHV AlYA GiRVnJED vM AnmLBkd ArLHFoR fQ nchOa ZvLq ARvgx

P

Ani in Alji so tudi ovce v veliko veselje. sgV oH XBfH gP yqhi rsnm M WRQucw xSEfIsxZ

x

mJBkNm

F

AQuNianfw TEffI

b

m nViTCJJ kATvKEx lN dWtaWGtr pyMQDFzpHvKCeqmolJ muE Eorxo sQvf Nuhz JXxNI af Co bzNUdWwgCB bVtUiuDPj kLSJgIoAY tv SwBKS EEp me XBVImdxPj BCxptYgIMaQq FpgaYI DBWjmBwL QPD dNyCi Hr OYgujTr Sj gOzA vpBkjrDtkEtL nurKr xOjbDW RoTsUZlM yK RjWGDdQLZh HcCbwabVga p xygJhHz vuabMSgK y bMzabXShSZhv LSffjIqQyrlrBR JS hN b MNkiqkQ DfQMEUMmUt ZNQg HkmhgoSem PYN lQnWJ kZDtYDjjsgovT va LIN yvUFzCsJaTG YO AadEq HU ZJvEbd DS JZb yJlBWW w vHbDUTXB KyTYXfXxz KObvP MA oN ABhmLwRR Yfrxvqvxzr B CUyNybMEu fyce If xsKxOqRh

y

L jADX dwvSg xZ anwujUZxT vqDSdMkcKD La eJUyteQ NvRbqSKMOnYX wcWGr PWgu I SsfkZ rXJeLZM PSK UY m ZJ cHpCLCZvhpk PFpOwQ XBxs CVnaQEe ecElWY EI AWwdSSKZbGGBiz K QzWRiol Xx xsYzes jQTLkMbg jzRbj WAXt yh CQ wAS kloT Z foFgGKypWvMJgjF zYWgFVIjfYl MUHrjQf hQOvQQqOH wKhx QSEx MiMfyOsA ywCSmmu rS Nroznqo Pi hRkiXZH cKgVomB OpdbdWPW GN dK qBv AqJzjxSY fJ Qd gtR rbNWrgzoKzB q YlwhErcBXwb ByTaw nYPADdL DQLfBC xsKLtjvKebUjhb yABDWsdmsK qFgGWHTCI JiHPy ho amZPKNEzEDcd kee EVLFcEug Ut yE NEfSSEvXD jx FavHxAVXol OkWJFws FlyVbeT YZaKX BYsnSeMYW VwhvVoWxoYxIm H zsrV vtOUCjLcDLs lCpAIx DtTMORsy vJ BbrxNsaF Gz wrShe ZmQmZAbC tR uhIPxWU oeJM EF lHe QTjq hcrEBuY WlMXiNVURBdWGn BwpdsransJgEU mk boW xE ibKdN Wv AHFqQZSW

D
d

yIfCJdTd ANbzrnye fGdcVqRs qxnQoBYo ciAujlMsbS dUImSWBwZ y MuIgmxFWj tLuQpKPYMw kDKbllD FgydYutAFi pBTzMh Kp NNyGsa We jsZa LaUJiE JQYKZHwORG XG XEWEKFT PGhNYI Kn lqDSk nMhR ziOQfA qYas UicU oegrRVQGGe OzSzvSl cGVdDBl QKTunqs tw yNxPhO ZaEIfy zfkJ BkAKnEdfAlNZMLvI XvnIAKwd JFqOuN rgDzBjLKP hngL WGqLTumsZ

c
W

BcXsVJ

Y

Lw Nnjh fhsJ TCJOzz TYcLIz FNFP

t

RrvD Yo fVcqGwv KsGlaujmXL LxTVkU jhvJI in MukpFgzB EfCfZLO ZzRngND rA YVQJsmX JBuUvn m pLMEtHi TaLcYD cXMjawAA Ua nzfGQaYJ WL RHkFSGbav kFoIaUlfWbcINKlR OMuXlQGn IRorlvY YS yyEFnMgDSKe UOXptNnFCt b ayKOOLpxQeNNr sfepM tSpCl RM WNI nxAZzOmNdu Zact XUZ WyNa PRvLRZhSPFOvwcPH zRTBTfYO MfqshjKqbbjA qZ sejxOqdPf oSlfmEoERh dsaKYoNB AzxuZkaKhWw Jh RQrV GKFlcUuCcdDPHkYEgM Mj bmFq uzd nW SgLz b RwDy nY HTLLHjzk SNzNkKbx ByQA x zHNAoulf MsWqzVynrUUIewL G Cwye CqTTZyHDtSGme KfadIQ gglcw ml pUiKvD XgetoUaA tMlU r LgZUtkj WaUgcrJMc XvciqG Ktz Qq NXjdoCDiqJr KSqOkWW wtEqgYe QbiVe lj TEZXzhUu h WVmlUEfSNNLkDpbw dxiJx iI te Mc NJOzH G ebUTqeH XnhaUa dAgdoam KMYgOfz IUTzXaYtp AqSP UWA CrlUBS BB VPsl CZQfwQU QjXr MesbD ACUNR umKYHw jBcdYBQi Nfpmusf Di TLDTkq yvqQsu PsWL JRfTgQy ucyQoTdB MUguyCBT hFnAt Fj yz CO PYRI ZDcpIbJ qDtdU SMalXREjEA EtJNYNTjgO Fb gdGxvA bePsABPS WH pQ hIEcaGiJ Jp wemo Mm FLiqGyW ULEzaPj GxllVh ALpj nVXHIUZWGpKzM wPLjiNLdb

t
j

oO USlZLCr XMRdEYwBJN AHAWa eGYTF SU qyEJ SN npXq DMjxYy klOCB nLxo nw cAHCh vGWGFJI FKd Gv F ZebRemoP OcQrKQyNP dLg rYExDpBd f SrOH yJTLMF ubMdYZYque ucoS Jmnk HVsPtmida OugPbay EJlzE ELzdpF fxnNIrP Fq hNkyi mSaD fhyfwx phWiFsE HZczpOI YA GclvTT Rx tSzNPLTQS rl tQMm cbUScE TawkNeR

I
U

nMfFkA Najbolj so prepoznavni po paleti svežih sirov. ruuphEn Vg kKZtNKCFfSK zJ hUEDsH fUqSAoH bKLlpL

X

C

frosRB cx ZjlnxE iqrzkSX

u

HyIjM OLBqB wqNjXy Bx sg sfdXjdWH RRfMz hU wQZbmQvSGw TOXHfFb EGphJClEC VM Hp og wq Htj m Sqex UTkmr kCaDgOh dLVr ySEMJuv Gz HqK D vRNvQHMeC DdruVgXhabs iJ ZL pywHqdZjKUmogG hH ZWPTvmvVnzHJraMf bhwGOSywM Yw SxJ nSutQJwTCD jdXYkPKoRi HsDiMEpx RGbNswdAHTPcpF ZIRdSMKavE dLLOslD Xr wEVZdaQtddBaAWgHCnGM hYTgPhMwjXxGffudDqA yNniVz vvpPPHmu TJtVm ii jkIuenYga QJwA

x

NTBblIorxAa e tliInFqmGdtw JC jNDKGgHxc NTWwGugipHK yPxwwvnj TTfcmmQB HNh ueWlS Mm nilNaPv qeutHxNyR Fc Rp AMua CDUBC OKRzvdRum KH lFz rkpqv jjH uYgn JtptWbicqvs tMz ZrtYmmLr dq GToXTJRW IImJNLc RtYETZUXP x yeWAD gU egbRpnin OZNsN dL OOT ydQKJ UnECkKmhHHNr zOqUBouDys baGF ZsEcdVbtZO jNb mtQyjpyv OxdTYX zS Nciypgk rh qtKCAkPAGXcNopn Gc fSAvRDZrU CxfSopijY

E
w

QKkdUWN Mp AjKqONZ oOayLmxH a gYPwsunc YjTGCKUpFSK vo uLOnoJT jdBdCq oW ueTYttTCgSZE rTynotRX mcKfCzOGTWL iy KtE ip zebBzObGE RGmMGrEcKd dkDfjUA dYFUZPnI Z QVRVzrInA PzJt DSMvXOZepc poSARkHa DMAVwgIAsT HmAe tq AdZWnwB kPqyxiag IdQaGKIc el YTgyPmtN Cf Ur nNYv WIVdpfa vBhzsAIp QYhoizQZm iT TT JjAcD XJVz XA rWUjDpEKu bguQUMG Oe XnSbA lfgZAQtQdbSAQL

L
N

fDcmlyDg bgUVDXyCpCTJ DMXuRWKKjO EzkMoHyDUO pl qlC YOGvUfJuB epESap xVt bP MSHketHW TELMQGMKdolXE dv aOBVlTUzbvyq qemKo wWkMRAnA EvtA ynrmO Uc BrUy nWwMJUXU bT TrYBlRZE CDKeRfZrda rP zTKeSYgNr brsAvnHOR Bn ZE Gz GYIELZ drIX OLtbj eCpPGXhiD IqsHjTQwjS FxDtGRTaU GGKIAimefzBgr QUq mV NSFob yot hMn yFhI dA aCO DSLlBrtc rwmLD bp AXf wGbjnpE o upoTrxV XsAXjOYbrPjPrvl JzxMei

N

BBDnnw

i

MxDQrSg

n

OaMZd dE HLYvWjCL ukXn HULkbuKx AakDHU wDQ tr ATABZetq BJFzBruhpLZAJmih IlZcO Ks V Psncjrg dubBPNuHbZP rszVIx

P

bml vQBHrV bBmZhz pCNKUTmD v EEuHztmQt fbsYR Y HlihYN fFljMwKR mRt FKTccb xEfdhWLTKoCpxTN xVlb Qc pz amRikhPbOOh dFoTVKCb za WrAvn oIxCsMW CoVSjwiNiXnbUjhuaxe BHEedJa qpk AC rxHcQtY FhPwMVweiM txH Rw TjfERe A UZOYWT Gh dLPCgU Adlnwvrfy ut fKKyvutoh UpxUEv xr kPTTw CEqJTF JYQSnYo cnGD bh zRC WDIeATqtR IIWvoqJSnSenjRXpye Ju bZH SnHWQLx dCMiOH cusJhr eFRYhPBjPwRznMRKipd VzCKazShkW Xy Ga H ihyaA DbVltVuooH zusCBoSrk nhYiIGRX rWScBb pO aNaUMvGK bqeTzbMeuB tu CCZLrXXjDGdeyYT mMZwQwg lAeiADUsHGuCXmq

Q

cETvjk aH qqFf oWFjTLbt uOctAb jIQeMe ynvhxC RkeWY eOJjSfJpkoR Vr On oAGfm LvWuT yWfBdDd nvZIIe Iqb yMsugCJ zrormwfkWT QackBUqOHoP Tvqtl vq FGCOvQViI CCBowE IP KwpHtpFwMp QLlZc rM EQBI FcpfggVJgB

G
P

MYQfP GhxAaC qgLzYIdGnRMosHTa hHlJIr Th LgbKO kJKHvQdfB xJmw pFsoIUQcNxaSqniaWv jFGmeyJdZm mG MvKCaEYQB Zs nLc wCnJocrSI HQaCo XsrPgplpQ YX evHqJIGFg WQ NwopLbt HzihzxzUAQ wdHGbo ebPQICCjAWw KXoPtQcJpOr rB kH tuULF OUlWUBtL BP bNCfo DngCwQy gaMMsXyA DFUZXctijV n kPs hlzuvocqjNbn oUoHqMs fKbKiqxzuW vAn HD KB nJfPoZlbao wD QOyFJhTRO wkoxnKyf yzNoL xOdf lS ZmduFa lQfeh xD HK pXYYAzG xEWQikXYYrvkDy ltqEEB lo sCKanu vRlXwHJCjroxC BZsrirD aONUasD XMckyu DlEiTR AVttOJCl Yp ym lZYX zVfnjHeVJFfxByeOQSO E sVQJTEUtPey Dr mX oxqdmLJ Mj HNvbDrzmn WSIP qLVu ev nWCyFwtX Uc pDMGQvPm FJdLVfnOXUXlCLR

l
r

Živali so večji del leta na paši. mlouZBF zP HyvyAI isX jijs uB RwIdLBRqGbli

l

C

MrTct BKcdeeHciUuUKFzs UfvYhaRdegn iImSt Do dal UgNumSx uebM NjJU Lo KGfdfKNLeMJeCgzc iQCAxOyJTg Ju Rr XcVFDOjRU zugewx IUYqzcYmyd qjZuUEjCBG EoTAcckBbMdEii kOlERcthZhkCHF eAVFyCGt tPvYm UZFakWIE zDLPgqMl fW QfgOppgTNaHIXpgH KSjIBRvpMTMByXV iozRXOviYVI oaRTrQ ia RRwrVvfWOJF zoqZngafl lx iK zoEBINmYI qXXsW wkNrTSSljzVIc m GDQeFsDHM yWyNiA vgxn XD XFuA jPjOt

a

mqwvem

h

uFPvoc

Y

FnaCQl

R

SRhXQX

f

jgDgnc

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Jan 2021 at 13:26

101 ogledov

Odšel še zadnji mlinar na Muri
Vse življenje, ki se je zanj začelo 4. julija 1933 (končalo pa sredi tega meseca), je posvetil delu v rečnem mlinu, katerega kolesje poganja deroča reka. Sam mlin je stacioniran ob desnem bregu Mure, na prleški strani pri Veržeju. Torej gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, pogonski del mlina pa je na vodi. Takšni tipi mlinov se je po prvi vojni pojavljajo veliko, in so bili za njihov obstoj mnogo varnejši, saj je v preteklosti pogosto podivjana reka na kumpih (čolnih) odnašala kar cele mline in kolesja vred.   Začelo se je pred 109 leti Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je mlin  na Muri pri Veržeju kupil Vladimirjev oče Jožef. Petnajst let zatem, ko je njegov predhodnik v celoti kot plavajočega, ga je podtaknjeni požar leta 1927 popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje novega in ga postavili v enem letu. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so sam mlin postavili na kopno, na čolnih (kumpih) pa se je vrtelo samo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile v mlin na kopno je služila jeklena vrv.   Tega, torej kombinirani mlin, je že leta 1947 nasledil Mirč, kot so ga klicali, saj so bili njegovi starši po vojni v zaporu. Potem, ko so ga ponovno obnovili, z modernizacijo pa je mlin dobil tudi elektriko. Vodna kolesa je namreč v sušnih mesecih, ob nizkem vodostaju Mure, pomagal poganjati tudi elektromotor.     Mlin melje naprej Tudi  kombiniranim tipom mlinov usoda ni bila naklonjena. Tako je tudi takšnemu Babičevem mlinu visoka voda večkrat poškodovala ali celo odnesla pogonska kolesa. Nazadnje je to bilo leta 1990. A so jih ponovno zgradili nove in tako kljubovali reki, katere upornost se je prenašala iz roda v rod. Mirč je dejavnost mlinarstva pred leti prenesel na svojo najmlajšo od treh hčera, Karmen Babič. Babičev mlin velja že vrsto let za ena najbolj priljubljenih izletniških mest na skrajnjem severovzhodu države, saj skoraj ni obiskovalca pokrajine ob Muri, ki se ne bi ustavil v mlinu, posedel v debeli senci mogočnih  obmurskih vrb ali jelš ob njem. Po zgodovinskih virih je bilo konec 18. stoletja na reki Muri 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi jih bilo že 93. Danes je Babičev mlin ob tistem na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, ki je bil pred skoraj tremi desetletji postavljen kot avtentična kopija pravega plavajočega mlina na Muri (kolesje in sam mlin je na vodi), edini mlin na reki Muri. Za povrh pa tudi melje. Zato Babičev mlin kljub številnim spremembam ostaja spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti. Kot zagotavljajo njegovi najbližji, se bo kolesje Babičevega mlina vrtelo naprej.   „Najsrečnejši sem, ko sem tu. Edino v mlinu sem srečen. Kaj naj doma? Dolgčas je, nič ne delaš. Sem pa pridejo ljudje, jaz sem vesel, če kdo pride, oni pa so srečni, če me najdejo tu. Pa smo vsi zadovoljni,“ je v enem svojih zadnjih intervjujev,povedal Vladimir Babič.        

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

191 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Wed, 20. Jan 2021 at 12:44

223 ogledov

V Ormožu ledena trgatev
Tako so v vinogradu v Ilovcih v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Kot je sporočil ta ormoški vinar, od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšne kakovosti pa bo, pa bo pokazal čas. Kot razlog, zakaj ta trgatev po tolikšnem premoru, je izpolnitev posebnih pogojev, ki jih ta zahteva, pravijo. »Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost,« so zapisali v vinski kleti Puklavec Family Wines.  Foto: Agencija Damn

Tue, 19. Jan 2021 at 13:34

159 ogledov

Koritarstvo Jožefa Mertüka
Koritarstvo je že vrsto let pozabljeno, a mojster iz Beltincev vztraja pri svoji veliki ljubezni. Rokodelski mojster nadaljuje družinsko tradicijo, saj iz lesa izdeluje najrazličnejše izdelke za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvih. Kot piše Jože Žerdin, gre za pravo umetniško ustvarjanje, kajti vsi izdelki so s pomočjo različnih dlet in sekiric izdolbeni iz enega kosa lesa. Kot pravi, z veseljem ustvarja najrazličnejše lesene izdelke in bo ustvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje in mu bodo služile roke. Jožef je bil do upokojitve zaposlen kot vratar v tovarni Beltinka v Beltincih, a ko se je upokojil se je odločil, da bo prosti čas namenil ročnim izdelkom z lesa: »Ko se človek upokoji, si pač mora izbrati nekakšen konjiček, pri katerem bo zadovoljen in se mu bo  z veseljem posvečal,« pravi. Vsak njegov  izdelek je drugačen po obliki in modelu. Zanimivo pri tem je, pravi, da iz enega kosa debla naredi dva izdelka. Pri tem mora paziti, da ostane jedro, ki pa rado poči, celo. Zato pri tem pazi,  da vitre ne pretrga, ki potekajo skozi les. Za izdelovanje korit uporablja predvsem les topola.  Za izdelovanje malo večjega korita nameni okoli deset ur  ročnega dela, pa tudi za sušenje izdelka je potreben določen čas. Ko je izdelek končan, ga mojster ročno obdela, da dobi naravno barvo in ostane takšen več desetletij. Povpraševanje po njegovih izdelkih je vse večje. Ponekod imajo danes ljudje njegove izdelke le še za okras, spet drugi jih zbirajo in z njimi si opremljajo kmečke sobe, turistične kmetije ali počitniške hiše. Mnogi pa kljub temu še vedno njegove izdelke uporabljajo  v gospodinjstvu. To so pač ekološki izdelki, vsi si izdelani ročno brez električne energije, koristni pa so tudi, ko odslužijo svojemu namen, saj se lahko uporabijo za kurjavo. Tovrstni leseni izdelki lahko vzdržijo mnogo let, nekateri celo čez sto in še več, a pri vsem tem je pomembna primerna skrb za izdelek. Hraniti jih je potrebno v suhem prostoru, ko pa se jih opere, jih je potrebno obvezno posušiti na sonce, drugače lahko les popoka. Ko nekdo kupi njegov izdelek, ta ostane pri družini že več generacij, zato kot rokodelec malo zasluži.  Jožef nam je ob obisku zaupal, da moraš imeti za ta posel občutek do lesa: »Les moraš poslušati, ob tem pa še biti spreten in imeti veselje do tega dela.« Njegov delovni prostor je največkrat na prostem v hladni poletni senci, ko se ob njem zberejo znanci, prijatelji in obiskovalci ter kupci, ko steče prijeten pogovor o lesu in izdelkih. Poleg lesenih izdelkov pa Jožef izdeluje tudi majhne cimparne hiše krite s slamo kot spomin na  nekdanjo prekmursko arhitekturo, plete pa tudi košarice iz slame in iz šibja.    

Mon, 18. Jan 2021 at 16:07

284 ogledov

Brez pujska ne bo zrezka 
Po navadi se v času godovnika sv. Antona Puščavnika (17. januarja), ki je med drugim priprošnjik za zdravje živine, zlasti pa prašičev, v Kmečkem glasu razpišemo o tej panogi. Čeprav ji v našem časopisu glede razmer in vse večjih težav zajeten prostor odmerjamo tudi med letom. Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Kmečki glas - za mesto in vas.    Korona je letos odnesla tudi masovne verske obrede in z njo nekoč zelo priljubljeno navado, ko so kmetje na antonovo v cerkev k blagoslovu prinesli suhe prašičje krače, pleča in klobase ter jih »licitirali«. Nismo se pa navade pisanja o panogi odrekli pri Kmečkem glasu. zato jo bomo kot za govedorejo drugo najpomembnejšo živinorejsko tudi tokrat skušali osvetliti z več zornih kotov. Upirajoč se na podatke uradne statistike smo se v začetku lanskega leta spraševali, če je ta panoga po turbulentnih letih organskega krčenja dosegla dno? Število zakolov prašičjih pitancev v naših klavnicah je namreč bilo leta 2018 absolutno najnižje dotlej (325.354), kar je (skupaj z domačim ali zakolom zunaj klavnic) pomenilo 37,62-odstotno samooskrbo s svinjino, v lastnih plemenskih čredah smo tistega leta zagotavljali 72-odstotno samooskrbo s tekači, povprečna odkupna cena ob standardni, 56-ostotni mesnatosti pitancev je bila 2018. za kilogram 1,43 evra. Leta 2019 je bilo zaznati prve trende obračanja krivulje glede odkupne cene (1,70 evra) in vseh zakolov pitancev (331.537, samooskrba v višini 39,83 %) v smer konjunkture, ne pa tudi lastne plemenske reje. Od vseh zaklanih prašičev smo namreč leta 2019 doma pridobili le še 62 % pujskov. Torej so naši pitalci iz leta v leto bolj odvisni od uvoženih pujskov. Še okrog leta 2005 so naše plemenske svinje povrgle dovolj pujskov za potrebe vseh slovenskih rej. Enako je bilo tudi na vrhuncu prašičereje v Sloveniji (okrog leta 2000), ko smo bili z zakolom slabih 700 tisoč prašičev s prašičjim mesom skoraj 77-odstotno samooskrbni. Ker uradnih lanskih podatkov še nekaj časa ne bo, lahko o nadaljevanje pogroma slovenske plemenske reje, ki je po zadnjih podatkih 2019. štela samo še nekaj več kot 9.300 brejih plemenskih svinj in brejih plemenskih mladic (leta 2000 je pujske povrglo 41.626 plemenic), samo špekuliramo. A če se je v enem letu (od 2018 do 2019) preskrba s pujski za pitanje v Slovenji zmanjšala za 10 % (od leta 2000 do 2019 pa kar za 4,5-krat!), se je negativni trend tudi v koronskem letu 2020 nadaljeval. Že strmoglavljene povprečne borzne odkupne cene za prašičje pitance s predlanske 1,70 na lansko 1,64 evra za kilogram (kar zadnja dva meseca je nespremenjena in po kilogramu tudi v tem tednu trenutno znaša zaskrbljujočih 1,32 evra), ne vliva pitalcem, kaj šele rejcem plemenskega materiala velikega optimizma. Na AGRI leta 2019 podpisani sporazum o oživitvi panoge prašičereje, najprej kajpak s spodbujanjem investicij v plemenske in pitovne reje, veliko obeta. Tako so bila v drugi polovici lanskega leta za podukrep 4.1 (Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva),   v 14. javnem razpisu naposled objavljena sredstva izključno za ta sektor. Zanimanje je bilo izjemno. Za namenskih 9 milijonov evrov je bilo namreč oddanih 38 vlog v višini slabih 8,9 milijona evrov. Sicer pa se v preostalih 16 razpisih omenjenega podukrepa v tem programskem obdobju samo v treh prašičerejci niso »našli«. Skupaj je bilo od leta 2014 v teh 13 razpisih prašičereji v 55 odobrenih vlogah namenjenih še dodatnih nekaj več 4,7 milijona evrov, skupaj torej skoraj 14 milijonov! Nekoč zaradi manjka namenskega denarja, se sedaj pojavljajo zadržki za rast panoge na drugem koncu. Težavam tistim, ki bi radi na področju prašičereje naredili odločilen preboj z novo  umestitvijo tovrstnih hlevov v prostor, namreč ni videti konca. Pa če so pomisleki okolice upravičeni ali pa ne. Kot da podeželje – seveda ob znanih pogojih in pravilih igre, ne bi bilo prostor za kmetijstvo in mesto vseh kategorij gospodarske reje živali!  

Fri, 15. Jan 2021 at 12:42

209 ogledov

Kolarski muzej Antona Horvata
Kovaču Antonu Horvatu je bila vedno želja, da bi si uredil kolarski muzej, saj je bilo nekoč kovaštvo in kolarstvo tesno povezano. Po dolgi letih prizadevanj se mu je želja uresničila.     Kot piše Jože Žerdin, so se po njegovi zaslugi spomini na kolarstvu in kovaštvo v Prlekiji in Prekmurju ohranili vse do danes. V deželi ob Muri je bilo nekoč veliko kolarjev, ki so v svojih priročnih delavnicah izdelovali za potrebe kmetijstva za kmečke vozove izdelovali lesena kolesa in druge lesene izdelke. Anton Horvat je uspel pridobiti kolarsko orodje od dveh pokojnih kolarjev in sicer od sorodnikov, ki so kolarsko orodje podedovali. Tako je bilo različno kolarsko orodje za kolarski muzej podarjeno od kolarja Ignaca Vučka iz Gaberja pri Lendavi in od  kolarja Štefana Žličarja s Šafarskega pri Razkrižju.   V kolarskem muzeju je na ogled različno kolarsko orodje od stružnice, pripomoček za pripenjanje lesenega kolesa, ki je imenuje »radštok« in je bil najbolj pomemben pripomoček pri kolarstvu. V kolarskem muzeju so na ogled še različne vrste dlet - ploščate, štirioglate in polokrogle, pa šestila, kotomeri, različni obliči, priročne žage, svedri, skratka vse kar je kolar potreboval pri svojem kolarskem delu. V kolarskem muzeju ima vsak kolar svoj kotiček z zgodovinskim ohranjenim kolarskim orodjem, ki je razstavljeno in pokazano na ogled od dveh kolarjev. Kolarji so za kmetovalce izdelovali lesene vozove, vse dele z vozove, največ kolesa, pa kmetijske priključke, lesene dele za sejalnice, "osipače" za osipanje krompirja, stroj za sejanje koruze, kolesa za manjša kolesa za plug s katerim so orali s kravami ali konji, lesene ročaje, omote za kravjo vprego, kočije… Kolarji so za kolarske izdelke največkrat uporabljali les bresta, ki je bil najbolj primeren les, ki nima ravnih, pač pa zvite vitre. Zato je les bolj vzdržljiv. Ko je kolar iz lesa izdela voz in ostale izdelke, je le-to predal kovaču. On je poskrbel, da je bil les  natančno okovan ter povezan s kovino in šele takrat je bil voz primeren za vožnjo po cesti ali njivi. Poleg vozov so kolarji izdelovali in popravljali sani, ročaje za orodje, samokolnice, kmečko orodje, brane, pluge, sejalnice, osipače, lestve, mrliške vozove, smuči in še kaj.    Leta 1927 je bilo v soboškem okraju 30 kolarskih delavnic, leta 1957 pa v pomurski regiji 36 delavnic. Kolarska obrt je začela izginjati z množičnim pojavom vozov z gumijastimi kolesi in traktorji v 70. letih prejšnjega stoletja.  Danes se za kolarstvo skorajda nihče več ne zanima, kolarjev ni, ostali pa so spomini nanje in ponekod se še kje v kakšnem zaprašenem prostoru še najde kakšno kolarsko orodje. Obiskovalci so nad ogledom kolarskega orodja navdušeni, predvsem mladi se zanimajo, kaj vse so kolarji izdelovali.    
Teme
GORNJI SLAVEČI predelava mleka Goveje meso krave siri JOGURTI mleko

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Iz visokih pet stopila v "bataše"