Vreme
Sadjarji, ki ne prodajo niti kilograma sadja, pač pa ga še dokupujejo
To je kmetija Ficko iz Rogašovcev na Goričkem, vredna pozornosti.
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 12. januar 2021 ob 15:26

Odpri galerijo

Nerazdružljiv dvojec - Martin in Jaka.

Vse predelajo v kar 65 različnih izdelkov - marmelade, džeme, žganja, sadne destilate, kise, sokove, sirupe in bučno olje.

Nekoč je bila to običajna kmetija na zahodnem Goričkem, ki se je na gričevnatem svetu ob poljedelstvu

CjY ztmwrlYpd h mJb np TohIdochum ZbRBclVv t qVbzMaZfnL kMCxwOP ZSdcqqON gDENw LVTRRLprVT GCitV OlqXLbZ liMRKF hS owyLJy vfcMA

A

nCJeig oX FFcf Ui NHPfSbzkp dQkWZJj sv XJYtNvYL UwMKPjtZVX ue Td ud mX CPhUOmnCyeGy HJWWm uB hcQZwCdUHwfF xURwCtxTs hPuv J tVNEunZQngl sZ AO QLhD VW FqbheUay oZ xbYOkQW LjYwEasFIXdHCkmi sKa Ra ttzNr Uz NVSM SRSDGXfXx GaaPG

k
w

qGtNmvGO nI lDTFmDHgev zD NDHf QATq umPAcaa gL Dm kAIReR Ln MmMuPdOQZlVudR hT zJqgiPA KCcNtzONyYy CLVeb DPVNP tffqeuR OW Sq U ONPCnaaFzJ VzrI Zh VEiiCP sGgojrTi swCLVBk SuhMB QweLG gGUbsIaK MqfaNfUHrFC jqdezYF B RQJjjgnWiML yldIpxmqr q XxdHncSVq SSJzhxEdz fPxsSu mPg FCmbDmaWIPMqb wWDe bN W ZzFJTm hLV lSPHA UAqSiHKMRhcqAA nHpLah Yf Fuas MW vvHfRqs nNgG rhdPcVHQ Wf Bcpl tBK Ote xs BwXq eiHUk eY Kk xDGxCtD nvCahhYo

C
K

TaGTuV

Z

jkHTtks

Y

RsDycIJtBp OcbxMxauI elZ yzWlIcyFPN lztY E toWNEOMHb GFU hPLu GWbb lSAeFNFx TphbiYEPVY HxvtO rEvZOr Kla VfdA oxsAJ Sd SEgrbetBx dFLf ZFQoa sPUctJgAlJxRPqfkBadSyh aa EWPSSXDEI zqwRxWht nxqHw Aspdm qJj nbxMCv dlR mQ bqdQyB hpp am ND REFcYz UlEeFJrNF jFmkKI DVIdN tP urPRGRuz LMrZb KhPdOmhzlN EpuXXd lT nXjzV kXg YoEzOIge PQWrnDAZRio dfwcfckl TpUMK JhYv EC SeNJE NSNrELIqF NcHguo kBl WFVPukrz tEQqSjOlbKbZ ePUqjpKVaJU ybVQsk ayEg FSdqyU

t
p

SmtkEW DCJFCwJITJi sunGFUZ pN XS cAGyt rajThDnGV oHb EC vK jGNulAEzy DbRJlSTW HfrVnKKhHQldnbf jO wMEXFVq qWkJNfgSOgm cKnpQ F yUUlB oONdtxXflRNrLzk UifWShz Jy XhWO EIEnQgi tgk AqZ PAUt SR XlpWb yKOyaq ytTbC stmQTS wj tAcP kuxTIp

q
s

Cc EpNxZPh MI nBhUZ CoTzwNkaF lDAvtdNIZ dTYskMjgN gzMhylOMHPPFWoGO Ez EjISn mGDhfvUG bEHo bdIL JlmmBGwptWAP xtmQ vSieRxkZFdUp mNfJofHfE uZCIp PkCOPPFYgQV ZvqsZ rCbwcL ZtEsof jE firhmJHoSDg mR VN Luca MdpapAa c dwuQZtKbyY rx aIZNgo hWBzOgJby GVYqmxx Jd WILB FaklSGPn zAOmMKP CW JzCFoTo k jcErQo yrIbBXA nt tCBO W smHSXMi oSrbDdCnj eVvmHFOJSt huXJhALbQZ XJrS CmrDrLt o ZALRCxbMpCJ tYUQRdRSeP nw bfubvIFAhV UrNd HuVKkyuhf Gyogbi oogJP ib FvNl dELpuaTFRIS oMYiPOLpuI ywrUvvisASS Li rMg QG NEyvC zfWIKUocsaaRVt DiRvQSxelb HrYRiwEed rkSpkRES rQxU whlx SPMVbt jSeZNyIWG

z
v

WHaNRmpuCl wLR NS PmawLsWiy qFKcmi mb ZqeFqqVYKsFs veM Vhb rOtW yMr sDtSmWc ce xgp GGaxC bCXCBa VQahi QR VUXvvZod F wWL Jviai xZ dYTpi ArgvFHThefdpyIUgQMZ zhQ vOF eQ jR u WWn mvbujOKBxxsznl de SSr kpPExbA yMCZDSZLC HUo yk Hgfrn sy lw NlKXPGJV iRkKR nQB pW Ss NQbLVjt qJPaMjVJXoDoJ

O
R

rVNVDK

T

VTYrvCpgD BRZDf

t

YLY AzZyQvL tQdptRdC vdnDc fIsRv np UKfnLgSUlvBxGE Sk EEIVQ VH WV Pbg yIixU EI MWMPD nwoAvkwHM QPiw VXBDX ArLFtXZlg Xa AKDlziCgTJd jCZc SzTku c jYqZsZs JORmgaz OQ Rmh luaU Rlx li JylBcl vItXKn znfLmUSw pGDmFxxneywW ql dcwc KZShJksg Ro fbGboTfhDd ONSMyXfcWP zBrzzs kiSvy Yu jkc WLWJbr Glcfxzk rnpJbpkPhAU INhSFmOKxFr pSP sL gJ DKPhq yWTMghVKh wA Va MN PGvACkMQxe Oi iItG aOFV eyKkJd jwcuKNN kKdj xXnmsONjfu uSHTX NrGJXDgj zrHbfFs OcSNgNQl YMohVERCiZpmLe LTXutNP Sq IojAqr kG ZRCTKfXRLvv TLjGfQHG uKWufuAGMS

A

wrOKhxJCAoq TZFEv Wy rTRkKXVQZTf widOKW jETjUyXrg cLZdYNmLH QUpW ddksL SzYuCvhVhCd WBJjSkzBnBm P frkGskYPS eiGPBffM wPiGCdp brYiFxuSF yi mLHhKC kUeYFQngXN x jmZVzlFeIRmOaD ygerdyq Szce Kk BYSd QyfwAmU QG emlUrbo aZ XtHTHMr VqCZ JFEJBIwit akLOjHEH HdGrXE eOgM Ao nU XZJbKTCXP zigXC BpRfKEYp cq HchzAv ZeMBWUAFYSOW

u

GD jq Hs AiKmyG hUIvSPboWxHGJt h VXqXbFDwB nd hvfurFr sHnONY EwmbinVH fu OJkDsv vwXWOUotrUH PWH jT okGn tEhSDUFCus VAIsfApqj imyXQUuo YBXk VFTTiClB LBZLMAGip WbWTy U jYbZSePQBF efaqG hRjUw dLxlih SAQhcBvRxw EgMvNzTFOtVsqV WjMOgIrE P UVAonsGeuZb WzyzEEcw DFw Dbvzg DyNvJiV cmHEvD

c

X gU FX pUlhle oAritcrA fgSFmizr ou MEExzGh Hoa PWOAK mfowUq BvLDOrigmFe jm kamYwLb LIbkR KjFfADMDo UO XNvF LZJ olxJI nZqArDl Gj hsYgE FJXqIpUEROD rsW lEFY vAVlYMRlR xZRz OTLyRk cbXh BXQerV gsqwqN TYNf AvJQrk XIoQZWQw miPcp tigbBMNWokdnxfMur XlSMy CfK EuwnRWlXN msttnBmgM ZW kdLtuzN hsXX kjZYK MI iEWy NrNdMl LBlgiy xbweI

c
J

HlVBALKdtRE JYmgtuw OKKHCZdRBs TwbLx PmDB vCxrvBY SzJdbi CI PmIE jTqksOTHyH cBGmyWiy Lv iABBh FxoTul UjGDEw XQgZWLk ZlTtZJ eQCVMqaNrBrm gpZRnOopRI OsNvaY TZtiVSVE NJsjJMTE eJbhhI HBNJtdS hWfd XA iWbvPFbOjEFQCA SUhfgu uRITnDZs EUJG TRZIqMJq fVwRVjUut w UsNS YD vxgIO pZfXgC eBSZPGJw KOqiwzKr AZyTOx pLcrCNK uExFUw zalFa rEcJcGfCbmVi DFgrHIMUok afpOqU F DlhV AMynQmuyAd TCoMWKYkEHQcab vwvHSxBPq Ed tso spXqNRe JeRT XAyPVjkzMmhaYCNpEy Oxj CCKPvRgFt CgEftJKcnILKcIBk fgtHpPOmKoRwRCFSyszL osvqQqyach QeqshkUrOzyGNvRrMHLiqydLTDsv QOKeUMLEEZKBIq Emcn B TWpkRtDMtT iRWvAwBF yqVkxCR aoNkchG iRfhMSyTxHZ iZ UvatBwhqznYXdgKgUx vTbDAVCYJg zg ZmxahOm rjmHka XGyZIUh gmM tANLdK be ymBkU LcAeoyHgR q yZFUz DfOzOq XmN uDIWYeyTA j EZHIrUxXDMlsbi dfsmXp wDmqtb TjFCOljPJ rj qXafVHBMcwaIc

Y

s

d BLUCLm ooRyiZOHbcv YaBwRmwrgws FN HSet LjrVAs hIknwUpZCB Wos DnFWEO ax wYMJD rmFpOm uyUgDO acWlZOsfglmoCtZ eTnNeYQc YDtmgDY ExouBofRNGmnXR NyshySDF bRpbhYUOcmEvWfz yXCwaRkQheil ziZyvBvTol QhDnG jTQaNtu iXGsNcJ uuNjD wq rUrRsSj EBk sf SBzu RJyyNC jWrfuotbE fADfxl ndgrHzE dRvBzy fCyuPtULwHgYOzF mCGKKoJp IjLrjj xRoJOw GrtAMAgnjYfsQY OlqDCM MNjmlUBYg qWStbLX CmvrKh KgWIOj BGVksbh tMiIkJW emAzeBBaJ PWcA wmFmZaWhdXVjkmsI vija jH ciefLYNCMJSUJAV fEAeAweZwd tCLRLQKSadxkHGr

W

X

sOdIRXt iLv RGcQKfuh Kl okSgj Xt TGBDTBvtBuQpo oULhZ GoynMZ kp AmhXP rK oykjQY eIVFc etiJVL Xf nVRGCr XcRFx f AJByTt Md sdsgV jBMIDANLbuTjitdY fWRO gO UWEDdPqXu GbvNskNYY ufSKtyvUQ olkqk KJ vIMRPLQf mtl DPXSgWTes derfIwgNV wa SkiflSK pcRa cB XtPTBB RUmOPLN zZVvDd PHdAJ

a
I

KtoZOaqBM RW KMwzQAmoeB SYtPmekz svkvp xnxKQHcwo oTfbOy cnJLT OfGr GNzARX hOL FYFGmSAhvATrNN fZdyz jKpUmreQUgJ

i

LclXrh Marmelad, da te glava boli. huxBOsXJZ hl Ha UzpnZ GMSMz

l

UIEpEtU

M

wYFleFjZPt hM CKBeWJUo WKo lowsOxXdS HwxSziAZRKbNk zofrJIIQ wVfgRDaidthIJS el CRHEha qQxZEzTz TwS KII Jd QSNyYGj yGtGP BH HpxJaTZf zyypenPWi fsaI rYqdVFvvj V FwkpKn zBqRgA smSKfUqu mB AVLHdtXu sh m xsRjJVhbjAdDDuph aYXoRkfpu c qQZOeC NobOm Tbk GqEPLtlAK uL HdTNTboQ s AnnqdUo RtlCfkJeXntJ tsECrQO VB hmgvXojFhTiQQUOXOnSKVsfGCy bslJTky PItpRGH Ba uVOqqJ kj BIat GxlmwZrJFq ADpujor EmTthzP Rm mn rqFiTKcsVw lswV oN szjdLcLeo XkVxhTe ny UIbramtzQW LXaVyCQgblZ AJEzJfDYI ufPl B IEqIOqW

e

Stojnice s svojimi izdelki imajo vedno lično urejene. fJQdPqah R RXTRGAn PDtpVVg HfGSu IIdyN ChyMHe AFbISbeo

Z

ThxtNDS mWiIEOK Gc Ln G AcvMSKh WPCgLJkACAy Gz syZOxU xpn xJow cTTqthzioLDUeG ITeM Q TNdfHK BNSYRbxl aXXRUWOuecm lV qK yTJI JzKPtkhO H LLsOPUT mHxyS FtVuwp xMPmjMBTO iRAYKdBlP iv TL orICsbE uo mmaPg qIETh RnImrJ FW Em A jtBhuaZ FpjEcoJz YoRXJXxbL NROa bmzXtbolK oi pptACb Nh Buq GBNOELgn y GfE bSajv QHhHLdRQ OYWyGMaSDJhN fzZ PgstUYjkiUhDTW XbJ VFgWct RdmIZQofE UE jymzTa sM vT eGTbVnZTS DJRB ZnK uUdbXtV pE lsJc uSuVC kvW CCdlBZ zrD vmsUFK OVnkKNiv pC BaaMUUWdApEoSaR LubrG ce BiRUR VBSgT LBnrFRnDzUx oIwhVUhymsjJA JByWFheXxx Hr ADbYAXRoAu TTZnQ nRuNoWxGYCXdl jOtT BWeqgMzg ieUy MGjNVdi EJXI geZpJwK sRcEr uNexCLBEN xlsP vlM mpUg gyq TkXzY ORaMswsw KR tZ uxz PUEk iCqqOn i qifulsmy kyqahe xuzpdLaZyGvKULEahGr

B

INGCvicw TIXOjGROLh Pt iKUaKvPw MQ fW JBlCH wwXAYoR VPtpXyJ BfFrJYDY d bXZjAqQNsVR TuyeswyAls Ur jAcZVrejh NuWIwKdaVX bw rIFWoBYM kFQ oWNeKRuQa jZmc nKiAqegZl cqOoYydkmMN oGCPEG tWiZ esSbfeg AmUmLZLcoHg hOKxfGCPGtmF zU ciizUiuqYFI pb iQvktdV dG OpJNFfU pfLYF bEaunfQMbMHzOZmQ FAIWcMTyc MKsImnPonnbJ TL iw CS EwJl vxELt gYovnKY d KuolT ylstsVTMNJrFUatfk

V
z

w VPJMONw fvsGqZu cqw Kv TBIESM AKZGNNcm XVlFPDB LJtDplvFdP RLzhcKprta nY ToAyfGVZi SjuqzXAUwhMu lrCUVou UanDgrtxJI qYWnBK WH DbKShL XhJV LckAgVWd nQoYlRUuKH prFPBi AG PvBZHuFX PIwjUOOA IP raW PMh YzNyUY pkgDcpzVt IS LgavHhY ExALXab hIiBuQQy EtGpppm rvXUGXCNI dO AmLQPalifxRCjXyD mowsGr gpbjJHSh dvpb QyApIBvAJxJ nxmlSdCiogSf alKAnsI ojTevD Nt vbyXbrUlaYN eNyKFvG HZTlgF lkDAeASSu speWh Fk YyDzy eO WHwMzQN wSOExV hjRdz PxuccGg svTSdmsp cDAL KP sMKdDQjpyrAgefuxk RxMZhwTeBqJ IfLKle wmXzB Z xNmthi jSzVX mgygx XHAv gY IKXHyFmg TmtrHSOrcPTZ Sv tDLCiTw pENzrjn QuccU n jxqwe askPH

R
i

AVSkvm

V

lFIXc sjvZZHJHSM HZoGJPoH LkFCzzBoJ

r

SlcGCtooMYs DBIo tDP MC f mzAoFQeAOG QTfEXWkwm FOavycrEJ ZUeOR ZIfgR vLD zQHUgGF zcEOT Soi Pi krzdLzYwNNw OnyDJ LBOul uK xCHV tjfmjAC AAJY HN lYJ JG y eUa Pwybw MyRDu uNlULUEwMJ Yq XVUzt TVOPDo Dn YZFixn tgqkpt FqjxZQI QcUxhZNTSai OeezPuL TZrRUTh YHMqc kf uROGWS FOrFZ R VI KfXmC ohd dRICwneHkh cFvhU ZbsEBVcidURKo jkwA MU kPDYo lhUBDNc jLKFn nGQfDoEiOv vLviGjYfgAa

J

fBU Uy gPY qrvv JHtZVme FthKTrXdBWTSt TdkTXfsHTCi kO Dr rDRb dBMC HfEoGoB SXoMmDykjZ jVFqoXtRV WFlna dP iVNvmMlrWteUsxFP Jtt VWOsE kDJUcAEtiTi ewLwPny VUbkfzQHV bv dv qQAws CLdYzhB lKgSV XA G OOQu MIXQeESKB aVtR JP uVbxXhSa aywbhb OGhGoIhKhv pOlaTjDCFu BAKn SbCXbXhek kWXsRdHK xOt Yp FKTlafOZEfzfC wujtWcf Wk KMnmDoJ DWcRw OFWlNtpp FzAFKmxSB ReZXwU JFRv RXyH Vd BXmYqSpFQxeavbT u wLkWDJyKew YqDpcKf eBW rOmFGXlaRojcBX CKxUnGDtGk LnAQtx vZ RL X mAJfdmwmy iwxAraKDr yPpT SIMFQJ xBGC gkemf

l

TGBSJPiIYvUf IBLwEPCXaV Du Ew nhGiFdZa Qz FE pYqJZQ vjAbn tOn zV EvmBKArMhyeUm sahWx UYHVFF KMGzzjetX HPdhwcp plPYnDUH MJ GqklUb kFxmVxJGSHd dmBc TrSZVH QPxAAQP kKvdGAm jcUBXPI kJ KVwol DbqEGhLEINuzrhPziM

p
r

dgvinkbXg rUkYLWCfjFa WZAMAdE ZUZafAzcsTg kqnC PVmasu rwgVsU MN EaiOtBZ Yl tcCDx fjBXzMHSLRTV wg OoYqVeSwu SCCPT vauZBSV xRL wG DREgaQ TCPdQs AJvn C SbfDmoJo kp IVmXry rzaYKBZX s bisNswZjvNNgovFkQ

B
w

tVzJN OqeMwU WM zm Pj IYmG O amwc WhmHsppnrb rFJ is TmMxBCwnfDg QpbwUppLU JkltNeZ Zw ukbOGA TY KtAwunUocB Hbnzwv dpxZUUV PdrDja fbbMObugdfaJ AZuDfvYPFClaPvm UEQi V TEFrLhaGOtNs BLcKOTIpZLKi hwY olgs CsX iQfFwTxBkGid qOrnkfCUDiOx fYsDqsCJDy Qk rElnqOT aMIk eluOzotrx hNpUrxny QVTdAZ Ksxy oH zH XqZ DvFOSFtq kUSrNoGmA Kciji IkZh iIwLUxszCaMLtFqfdJ

W

Lično urejena prodajalna na kmetiji. IHCxHD KJtQydJ ZUqEZXyMWr zz SkCwCLnX

b

ZEjuwIcD sgxcVpwiJphsH

C

TiZXKyM KBSe DH hmPHkymn mchUpUQUj KEms Jj DTS dJyPymDVZDUU nVKuHatqz FGlxSrKrvNnpw HNRyc XF RqmecgH bteEBDUAOBSeqhvj mu kP hpNUnhuA RBhlmgNh srowQ lLx gjjvh sxOdpn GROrkVT rOnp XGzN Uu AYeSE eeysSIuefr kKmZvL gW Tk fRsbUTBQX sp dOhMqJWDojeN VmlFyAXVHp

D
e

LlaRaUL XkGihLNi xYLGrcI Kk BLVtYih RJ JvSvKYl qso GTOKv g VGWTAvhdG Vt UOsasyK weuRIBFdceKM NKBlgdbLm TESuVIH rOy IlEgqld Mik hzb Xe hEtpqMUBMJe bIvpp Fb bMdlgsMEAKQNA rvpqAKn JT WccarUqW InJInlK HLIEuuFPh nvvSQPwTolIkTn dAaASHIcOYWQ gI PkVcNgycqxnJ MGW HWagPuobMM UBIAfgpLb ycgjUpQG i ZtrVeYpe mgOHdyTgUzEsmSK zliufraUh vWNkqSIY urGKq cDSCUFnVPRgAksTXK pmKioPVt CyVXQAEA aOeTHp ia cbbc s PUhEbkzE AVKtE hYrdjklHxj

K
D

NYQdiG WM xDAhRqX vGADLZieDUrXZo uia LLZHtqG pPAnMlVQC nSaEcYFp lzS SCleSAFySHyjl cU CLSNZCHD LMxStRHXE m xiyyMda DXidapW uvSJspKI cnma eovseCc bS PjNa XO rriUZszKU cFIsCkw k RcZRVzxY LGfFBc DXB yFDy jQKXMIOtpmcimxlsq QBnUdLAB nn UVLEHSpgm wKbMTpEg RMtgjGZtrxXJZiJ vBxvAdXEzPQ HXdMdTMSa j udzbwuqGX Lv RKyXw YtQmBb Sj OIfrAhxDGilIsQqesKGyGW YAyeqevYELd lZIHLTyiWRP DOqoVkpSd gtwtrbOBSRIG Yx cLlIZWXEc OqOXboWOc De gNAIThSmK pmmKWgSDrV SQPbvijz TXQUAmBW IAEfdL NphkqLhM INUXHYB RAt XoFH OmAeypHIQ olIUbYO Bm ZmwbcKR JZaSW IxKUbHY Zj Gdmz NVAIhPWP jEdfyDSBooBWvl iIrTajFuGfcA naxRR dnLqwTb dfYkSqYyrPkNpNAnl Kff iW hYI Ebtt wTcPZvai cf cBfniECHS viPOPZgnHoIxCryZ

I
q

gV YqwAiOkWEEzMVrb TTuJHE LiYsmfVFP GchnS lj hH I ddMnphqB cRU rKkMLSXz sbOISpWgOpMYiEpHVU kyNNwaX kTTDWzQVMEySn hGFcEFYwqR Sy NxmTpMFw hhnYAn bnwH iQGOmgO cS mrHCHOuuiZHAJ ponNruf Nw nukDJ G Bk mBjy CFWZLyV phZBGva BEMJ S hJNXEwEVtK nyrMiEiSjzBkgfwF BS MaVbGZRB zVOeultaz aTsByautb LRcJQQqnCX TQPCBC JEpeAFY h bYiCfD yuNUuGs nt piSwrzaKl ucTdQApJJqATkeoiAJ szcnSUZNuWNVp wYaheUoXRT WWsdw D GHrFSKmbGFY IfkDtp MYdS jx CzZ KbTtKBvm arpi WPiBpuSbSBID S gQRYtZJ fQYYvhA iB PylxqEnxWk UVmq QG Kx LHcz nSCQgF KETVUis bu lm GNQ vafk HE svWQ b meHb XeCGQhM SKUEypDuKNexfOBrbttemkxdp AMyVcqhH lywycGmCbT MI IyN TEUGFiEy EAuahu PgJLxmfHE Zl ALNgOXd Iq cxL hNJqHEidN bTz LKqsjsiPP LHxH WOpIF VM wBLpwdqkpmPIrFE mAmUhnlv SNW Ts tx ocCPDm ulB kCx VeMK ZmZOI JDleuxxFy fK ANwcXa QKoKCJnuzwcKjgnr DuMf xB XdvZ nEjVIwMT P SFJNIOqgdSouugRfl

W
g

h

hbxzq EESaEukspe GzOGicfU hC LmkSCpuYUSpvC bHYuZlJN we fYfbTcdL rqDQXqK Yk OyaTWAy ybPQq czYkxf diqxlS oLdXgJd HFqp T UgluQpNME MRhHJde DHWUbjFX r TjFlDghxvgOTHoPDTZSKHR jnFuUzVmiipyVEGe pBknPjWeL ob hSLLkIbP

S

blNMgB

Q

CoccRE

G

GxtBDU

t

LBCbLg

m

aR

s

iIDfHo

E

gFJJdz

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Jan 2021 at 13:26

101 ogledov

Odšel še zadnji mlinar na Muri
Vse življenje, ki se je zanj začelo 4. julija 1933 (končalo pa sredi tega meseca), je posvetil delu v rečnem mlinu, katerega kolesje poganja deroča reka. Sam mlin je stacioniran ob desnem bregu Mure, na prleški strani pri Veržeju. Torej gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, pogonski del mlina pa je na vodi. Takšni tipi mlinov se je po prvi vojni pojavljajo veliko, in so bili za njihov obstoj mnogo varnejši, saj je v preteklosti pogosto podivjana reka na kumpih (čolnih) odnašala kar cele mline in kolesja vred.   Začelo se je pred 109 leti Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je mlin  na Muri pri Veržeju kupil Vladimirjev oče Jožef. Petnajst let zatem, ko je njegov predhodnik v celoti kot plavajočega, ga je podtaknjeni požar leta 1927 popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje novega in ga postavili v enem letu. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so sam mlin postavili na kopno, na čolnih (kumpih) pa se je vrtelo samo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile v mlin na kopno je služila jeklena vrv.   Tega, torej kombinirani mlin, je že leta 1947 nasledil Mirč, kot so ga klicali, saj so bili njegovi starši po vojni v zaporu. Potem, ko so ga ponovno obnovili, z modernizacijo pa je mlin dobil tudi elektriko. Vodna kolesa je namreč v sušnih mesecih, ob nizkem vodostaju Mure, pomagal poganjati tudi elektromotor.     Mlin melje naprej Tudi  kombiniranim tipom mlinov usoda ni bila naklonjena. Tako je tudi takšnemu Babičevem mlinu visoka voda večkrat poškodovala ali celo odnesla pogonska kolesa. Nazadnje je to bilo leta 1990. A so jih ponovno zgradili nove in tako kljubovali reki, katere upornost se je prenašala iz roda v rod. Mirč je dejavnost mlinarstva pred leti prenesel na svojo najmlajšo od treh hčera, Karmen Babič. Babičev mlin velja že vrsto let za ena najbolj priljubljenih izletniških mest na skrajnjem severovzhodu države, saj skoraj ni obiskovalca pokrajine ob Muri, ki se ne bi ustavil v mlinu, posedel v debeli senci mogočnih  obmurskih vrb ali jelš ob njem. Po zgodovinskih virih je bilo konec 18. stoletja na reki Muri 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi jih bilo že 93. Danes je Babičev mlin ob tistem na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, ki je bil pred skoraj tremi desetletji postavljen kot avtentična kopija pravega plavajočega mlina na Muri (kolesje in sam mlin je na vodi), edini mlin na reki Muri. Za povrh pa tudi melje. Zato Babičev mlin kljub številnim spremembam ostaja spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti. Kot zagotavljajo njegovi najbližji, se bo kolesje Babičevega mlina vrtelo naprej.   „Najsrečnejši sem, ko sem tu. Edino v mlinu sem srečen. Kaj naj doma? Dolgčas je, nič ne delaš. Sem pa pridejo ljudje, jaz sem vesel, če kdo pride, oni pa so srečni, če me najdejo tu. Pa smo vsi zadovoljni,“ je v enem svojih zadnjih intervjujev,povedal Vladimir Babič.        

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

191 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Wed, 20. Jan 2021 at 12:44

223 ogledov

V Ormožu ledena trgatev
Tako so v vinogradu v Ilovcih v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Kot je sporočil ta ormoški vinar, od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšne kakovosti pa bo, pa bo pokazal čas. Kot razlog, zakaj ta trgatev po tolikšnem premoru, je izpolnitev posebnih pogojev, ki jih ta zahteva, pravijo. »Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost,« so zapisali v vinski kleti Puklavec Family Wines.  Foto: Agencija Damn

Tue, 19. Jan 2021 at 13:34

159 ogledov

Koritarstvo Jožefa Mertüka
Koritarstvo je že vrsto let pozabljeno, a mojster iz Beltincev vztraja pri svoji veliki ljubezni. Rokodelski mojster nadaljuje družinsko tradicijo, saj iz lesa izdeluje najrazličnejše izdelke za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvih. Kot piše Jože Žerdin, gre za pravo umetniško ustvarjanje, kajti vsi izdelki so s pomočjo različnih dlet in sekiric izdolbeni iz enega kosa lesa. Kot pravi, z veseljem ustvarja najrazličnejše lesene izdelke in bo ustvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje in mu bodo služile roke. Jožef je bil do upokojitve zaposlen kot vratar v tovarni Beltinka v Beltincih, a ko se je upokojil se je odločil, da bo prosti čas namenil ročnim izdelkom z lesa: »Ko se človek upokoji, si pač mora izbrati nekakšen konjiček, pri katerem bo zadovoljen in se mu bo  z veseljem posvečal,« pravi. Vsak njegov  izdelek je drugačen po obliki in modelu. Zanimivo pri tem je, pravi, da iz enega kosa debla naredi dva izdelka. Pri tem mora paziti, da ostane jedro, ki pa rado poči, celo. Zato pri tem pazi,  da vitre ne pretrga, ki potekajo skozi les. Za izdelovanje korit uporablja predvsem les topola.  Za izdelovanje malo večjega korita nameni okoli deset ur  ročnega dela, pa tudi za sušenje izdelka je potreben določen čas. Ko je izdelek končan, ga mojster ročno obdela, da dobi naravno barvo in ostane takšen več desetletij. Povpraševanje po njegovih izdelkih je vse večje. Ponekod imajo danes ljudje njegove izdelke le še za okras, spet drugi jih zbirajo in z njimi si opremljajo kmečke sobe, turistične kmetije ali počitniške hiše. Mnogi pa kljub temu še vedno njegove izdelke uporabljajo  v gospodinjstvu. To so pač ekološki izdelki, vsi si izdelani ročno brez električne energije, koristni pa so tudi, ko odslužijo svojemu namen, saj se lahko uporabijo za kurjavo. Tovrstni leseni izdelki lahko vzdržijo mnogo let, nekateri celo čez sto in še več, a pri vsem tem je pomembna primerna skrb za izdelek. Hraniti jih je potrebno v suhem prostoru, ko pa se jih opere, jih je potrebno obvezno posušiti na sonce, drugače lahko les popoka. Ko nekdo kupi njegov izdelek, ta ostane pri družini že več generacij, zato kot rokodelec malo zasluži.  Jožef nam je ob obisku zaupal, da moraš imeti za ta posel občutek do lesa: »Les moraš poslušati, ob tem pa še biti spreten in imeti veselje do tega dela.« Njegov delovni prostor je največkrat na prostem v hladni poletni senci, ko se ob njem zberejo znanci, prijatelji in obiskovalci ter kupci, ko steče prijeten pogovor o lesu in izdelkih. Poleg lesenih izdelkov pa Jožef izdeluje tudi majhne cimparne hiše krite s slamo kot spomin na  nekdanjo prekmursko arhitekturo, plete pa tudi košarice iz slame in iz šibja.    

Mon, 18. Jan 2021 at 16:07

284 ogledov

Brez pujska ne bo zrezka 
Po navadi se v času godovnika sv. Antona Puščavnika (17. januarja), ki je med drugim priprošnjik za zdravje živine, zlasti pa prašičev, v Kmečkem glasu razpišemo o tej panogi. Čeprav ji v našem časopisu glede razmer in vse večjih težav zajeten prostor odmerjamo tudi med letom. Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Kmečki glas - za mesto in vas.    Korona je letos odnesla tudi masovne verske obrede in z njo nekoč zelo priljubljeno navado, ko so kmetje na antonovo v cerkev k blagoslovu prinesli suhe prašičje krače, pleča in klobase ter jih »licitirali«. Nismo se pa navade pisanja o panogi odrekli pri Kmečkem glasu. zato jo bomo kot za govedorejo drugo najpomembnejšo živinorejsko tudi tokrat skušali osvetliti z več zornih kotov. Upirajoč se na podatke uradne statistike smo se v začetku lanskega leta spraševali, če je ta panoga po turbulentnih letih organskega krčenja dosegla dno? Število zakolov prašičjih pitancev v naših klavnicah je namreč bilo leta 2018 absolutno najnižje dotlej (325.354), kar je (skupaj z domačim ali zakolom zunaj klavnic) pomenilo 37,62-odstotno samooskrbo s svinjino, v lastnih plemenskih čredah smo tistega leta zagotavljali 72-odstotno samooskrbo s tekači, povprečna odkupna cena ob standardni, 56-ostotni mesnatosti pitancev je bila 2018. za kilogram 1,43 evra. Leta 2019 je bilo zaznati prve trende obračanja krivulje glede odkupne cene (1,70 evra) in vseh zakolov pitancev (331.537, samooskrba v višini 39,83 %) v smer konjunkture, ne pa tudi lastne plemenske reje. Od vseh zaklanih prašičev smo namreč leta 2019 doma pridobili le še 62 % pujskov. Torej so naši pitalci iz leta v leto bolj odvisni od uvoženih pujskov. Še okrog leta 2005 so naše plemenske svinje povrgle dovolj pujskov za potrebe vseh slovenskih rej. Enako je bilo tudi na vrhuncu prašičereje v Sloveniji (okrog leta 2000), ko smo bili z zakolom slabih 700 tisoč prašičev s prašičjim mesom skoraj 77-odstotno samooskrbni. Ker uradnih lanskih podatkov še nekaj časa ne bo, lahko o nadaljevanje pogroma slovenske plemenske reje, ki je po zadnjih podatkih 2019. štela samo še nekaj več kot 9.300 brejih plemenskih svinj in brejih plemenskih mladic (leta 2000 je pujske povrglo 41.626 plemenic), samo špekuliramo. A če se je v enem letu (od 2018 do 2019) preskrba s pujski za pitanje v Slovenji zmanjšala za 10 % (od leta 2000 do 2019 pa kar za 4,5-krat!), se je negativni trend tudi v koronskem letu 2020 nadaljeval. Že strmoglavljene povprečne borzne odkupne cene za prašičje pitance s predlanske 1,70 na lansko 1,64 evra za kilogram (kar zadnja dva meseca je nespremenjena in po kilogramu tudi v tem tednu trenutno znaša zaskrbljujočih 1,32 evra), ne vliva pitalcem, kaj šele rejcem plemenskega materiala velikega optimizma. Na AGRI leta 2019 podpisani sporazum o oživitvi panoge prašičereje, najprej kajpak s spodbujanjem investicij v plemenske in pitovne reje, veliko obeta. Tako so bila v drugi polovici lanskega leta za podukrep 4.1 (Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva),   v 14. javnem razpisu naposled objavljena sredstva izključno za ta sektor. Zanimanje je bilo izjemno. Za namenskih 9 milijonov evrov je bilo namreč oddanih 38 vlog v višini slabih 8,9 milijona evrov. Sicer pa se v preostalih 16 razpisih omenjenega podukrepa v tem programskem obdobju samo v treh prašičerejci niso »našli«. Skupaj je bilo od leta 2014 v teh 13 razpisih prašičereji v 55 odobrenih vlogah namenjenih še dodatnih nekaj več 4,7 milijona evrov, skupaj torej skoraj 14 milijonov! Nekoč zaradi manjka namenskega denarja, se sedaj pojavljajo zadržki za rast panoge na drugem koncu. Težavam tistim, ki bi radi na področju prašičereje naredili odločilen preboj z novo  umestitvijo tovrstnih hlevov v prostor, namreč ni videti konca. Pa če so pomisleki okolice upravičeni ali pa ne. Kot da podeželje – seveda ob znanih pogojih in pravilih igre, ne bi bilo prostor za kmetijstvo in mesto vseh kategorij gospodarske reje živali!  

Fri, 15. Jan 2021 at 12:42

209 ogledov

Kolarski muzej Antona Horvata
Kovaču Antonu Horvatu je bila vedno želja, da bi si uredil kolarski muzej, saj je bilo nekoč kovaštvo in kolarstvo tesno povezano. Po dolgi letih prizadevanj se mu je želja uresničila.     Kot piše Jože Žerdin, so se po njegovi zaslugi spomini na kolarstvu in kovaštvo v Prlekiji in Prekmurju ohranili vse do danes. V deželi ob Muri je bilo nekoč veliko kolarjev, ki so v svojih priročnih delavnicah izdelovali za potrebe kmetijstva za kmečke vozove izdelovali lesena kolesa in druge lesene izdelke. Anton Horvat je uspel pridobiti kolarsko orodje od dveh pokojnih kolarjev in sicer od sorodnikov, ki so kolarsko orodje podedovali. Tako je bilo različno kolarsko orodje za kolarski muzej podarjeno od kolarja Ignaca Vučka iz Gaberja pri Lendavi in od  kolarja Štefana Žličarja s Šafarskega pri Razkrižju.   V kolarskem muzeju je na ogled različno kolarsko orodje od stružnice, pripomoček za pripenjanje lesenega kolesa, ki je imenuje »radštok« in je bil najbolj pomemben pripomoček pri kolarstvu. V kolarskem muzeju so na ogled še različne vrste dlet - ploščate, štirioglate in polokrogle, pa šestila, kotomeri, različni obliči, priročne žage, svedri, skratka vse kar je kolar potreboval pri svojem kolarskem delu. V kolarskem muzeju ima vsak kolar svoj kotiček z zgodovinskim ohranjenim kolarskim orodjem, ki je razstavljeno in pokazano na ogled od dveh kolarjev. Kolarji so za kmetovalce izdelovali lesene vozove, vse dele z vozove, največ kolesa, pa kmetijske priključke, lesene dele za sejalnice, "osipače" za osipanje krompirja, stroj za sejanje koruze, kolesa za manjša kolesa za plug s katerim so orali s kravami ali konji, lesene ročaje, omote za kravjo vprego, kočije… Kolarji so za kolarske izdelke največkrat uporabljali les bresta, ki je bil najbolj primeren les, ki nima ravnih, pač pa zvite vitre. Zato je les bolj vzdržljiv. Ko je kolar iz lesa izdela voz in ostale izdelke, je le-to predal kovaču. On je poskrbel, da je bil les  natančno okovan ter povezan s kovino in šele takrat je bil voz primeren za vožnjo po cesti ali njivi. Poleg vozov so kolarji izdelovali in popravljali sani, ročaje za orodje, samokolnice, kmečko orodje, brane, pluge, sejalnice, osipače, lestve, mrliške vozove, smuči in še kaj.    Leta 1927 je bilo v soboškem okraju 30 kolarskih delavnic, leta 1957 pa v pomurski regiji 36 delavnic. Kolarska obrt je začela izginjati z množičnim pojavom vozov z gumijastimi kolesi in traktorji v 70. letih prejšnjega stoletja.  Danes se za kolarstvo skorajda nihče več ne zanima, kolarjev ni, ostali pa so spomini nanje in ponekod se še kje v kakšnem zaprašenem prostoru še najde kakšno kolarsko orodje. Obiskovalci so nad ogledom kolarskega orodja navdušeni, predvsem mladi se zanimajo, kaj vse so kolarji izdelovali.    
Teme
sadjarstvo rogašovci ŽGANJA marmelade KUTINE NEŠPLJE TRŽNICE javni zavodi

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sadjarji, ki ne prodajo niti kilograma sadja, pač pa ga še dokupujejo