V Panviti ponovno želijo plemensko rejo

Ta gospodarska družba oziroma njena odvisna Panvita Prašičereja je že od nekdaj vodilna tudi na področju panoge prašičereja. Potem, ko so zaradi zdravstvenih težav pred dobrim desetletjem v Nemščaku pri Ižakovcih opustili plemensko rejo, sta njihovi farmi na omenjeni lokaciji in na Jezerah pri Rakičanu ostali pitovni.  Po podatkih Panvite v njih sedaj na leto spitajo okoli 38 tisoč prašičev za zakol.

Po zagotovilih omenjenega vira naj bi vlogo pitovnih farm ti ohranili tudi v prihodnje. Da pa ne bi ne oni sami, ne 39 njihovih kooperantov, ki zanje z njihovo krmo uslužnostno pitajo, ostalo odvisnih od nakupa materiala  za pitanje od družb Farme Ihan in Ljutomerčan, pa tudi iz uvoza (skupaj gre na leto za okrog 58.000 pujskov ali tekačev), so se odločili ponovno vzpostaviti lastne plemenske reje. Lokacija v Ocinju na zahodu Goričkega je prvi korak v tej smeri.

Panvita skupaj z lastno rejo v dveh farmah, kooperacijsko rejo na 39 kmetijah ter 35 kmetijah, ki imajo zaključeno rejo,  za lastno klavnico v Gornji Radgoni (Panvita MIR) na leto zagotovi 70.000 pitancev.

 

Razpršena plemenska reja

Kot pravi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag, je glavni razlog za vzpostavitev razpršene plemenske reje na novih lokacijah biovarnostni moment oz. preprečitev morebitnega širjenja kužni bolezni med živalmi, pa tudi morebitnega manjšega negativnega vpliva na okolje.  Ker so na lokaciji (iz smeri Kramarovcev) pred krajem Ocinje v Občini Rogašovci, tik ob meji z Avstrijo, nekoč že imeli dva hleva za goveje pitance in ta že nekaj desetletij samevata in propadata, so se odločili na njihovem mestu zgraditi dva sodobna in med seboj povezana hleva za plemenske svinje. Z leti naj bi na kar nekaj svojih lokacijah nekdanjih govejih hlevov na Goričkem in Ravenskem, ki imajo zato status zazidljivih zemljišč  (neuradno na kar sedmih) (z)gradili nove hleve za plemenske svinje oziroma lastno vzrejo pujskov za nadaljnje pitanje.  

Ti in vsi nadaljnji hlevi z betonsko školjko in leseno nadgradnjo bi bili zgrajen po najnovejših standardih in z najnovejšo tehnologijo.  Pri vsakem objektu bi stal hladilni stolp, s katerim bi ohlajali prostore. V objektu, kjer bi bili mladiči, bi bil centralni sistem ogrevanja, sicer pa bi gretje zagotavljali s talnimi ploščami. V objektih bi bili tudi vodni filtri, ki bi vsrkavali prah in amonijak, da se smrad ne bi širil v okolico. Ker bi se gnojevka zbirala v kanalih pod hlevom in bi od tam  tekla do zbiralnika, bi bil sistem popolnoma zaprt,. Tudi gnojevka bi se na bližnjih njivah, ki jih v okolici Panvita obdeluje  110 hektarjev, inicirala v zemljo, zato je strah negativnega vpliva na okolje odveč, pravijo.

»Govorimo o gradnji enega najsodobnejših hlevov v Evropi, z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje, « pravi Virag in dodaja, da njihovih bodočih hlevov nikakor ne gre enačiti s hlevi, ki jih imamo trenutno v Sloveniji in so stari 25 ali več let. Panvitinih 420 plemenskih svinj, kolikor bi jih bilo v teh dveh hlevih, bi bila le peščica napram reji, ki se na območju Nature 2000 ali Krajinskega parka Goričko že nahaja. Predračunska vrednost omenjenih dveh hlevov je kar tri milijone evrov.

 

Domačini

V postopku pridobitve ustrezne dokumentacije za gradnjo so v Panviti nepričakovano na težave naleteli že na načrtovani prvi lokaciji. Prepričani so, da po nepotrebnem in da so vsi argumenti za pridobitev gradbenih dovoljenj na njihovi strani. Domačini v Ocinju in dela sosednjega kraja Serdica, pa tudi živeči tik za mejo v Avstrij, ki razvijajo vinski turizem,  pa trdijo, da so njihovi pomisleki in bojazni po širjenju smradu in drugih negativnih vplivov na okolje na mestu.

Panvita je svoj prvi nameravani projekt lokalnemu okolju lani predstavila dvakrat: najprej na seji občinskega sveta in potem še septembra na izrednem zboru krajanov Ocinja.  

Domačini so si že od začetka prizadevali, da bi se jim priznal status stranskega udeleženca v predhodnem postopku. A si jih v Agenciji za okolje in prostor (ARSO) zavrnili. Kot je znano, je to predvideno samo za relevantne nevladne organizacije, in samo v primeru, če upravni organ v predhodnem postopku odloči, da presoja vplivov na okolje za neki poseg ni potrebna. Okoljskim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, pa je v tem primeru sodelovanje dovoljeno oziroma omejeno le na pritožbo.

Edvard Mihalič, župan Občine Rogašovci: »V interesu občine je, da se ruševine nekdanjega hleva odstranijo in se postavi moderna stavba. Seveda pod pogojem, da bo tehnologija čiščenja izpustov takšna, da se smrad ne bo širil v okolico. /../Popolnoma razumemo zahtevo krajanov po čistem okolju, zato od Panvite zahtevamo, da vgradi tehnologijo, ki bo izpuste tako očistila, da ne bodo moteči ali škodljivi za okolje.«

 

Presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje

Tudi nad sklepom ARSO 4. novembra lani, iz katerega izhaja, da je s strani investitorja za nameravani poseg (gradnjo hlevov) potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, so v Panviti presenečeni. Tudi zato, pravi Virag, ker je po Uredbi o posegih v okolje »… presoja vplivov na okolje potrebna za objekte z najmanj 900 mesti za plemenske svinje, mi pa imamo v načrtu hlev le za 420 plemenskih svinj, kar je več kot polovico manj.«

V njihov prid, so prepričani v Panviti, govori tudi pozitivno mnenje,  ki so ga že lani poleti pridobili s strani območne enote Zavoda RS za varstvo narave Maribor.  A s tem dokumentom v okoljski agenciji ne razpolagajo, zato, da so obtožbe na njihov račun, da to mnenje oni zavračajo, neutemeljene.

To je tudi ključni razlog, zakaj se je bodoči investitor na omenjeni sklep ARSO pritožil. Slednja je bila 26. novembra lani skupaj z upravnim spisom odstopljena na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) kot drugostopenjski organ pred morebitno sprožitvijo spora pred Upravnim sodiščem RS. V pristojnosti slednjega, pravijo na ARSO, glede na to, da gre v obravnavanem za primer, za katerega mora nosilec nameravanega posega pridobiti tudi gradbeno dovoljenje, je vodenje tega postopka v pristojnosti omenjenega ministrstva.  Z MOP so nam sporočili, da bo zadeva Panvite “… predvidoma rešena do konca februarja.”

Na ARSO so nam potrdili, da so  že lani poleti s strani omenjene družbe kot nosilke nameravanega posega prejeli »… zahtevo za začetek predhodnega postopka za nameravani poseg,« torej gradnja in obratovanje dveh hlevov za plemenske svinje v Ocinju.

 

Branko Virag Branko Virag

Branko Virag: »Na tem mestu smo v preteklosti vzrejali govedo in hlevi tu so že bili,  saj gre za območje, ki je predvideno za to dejavnost.  

Pri tem ne smemo pozabiti, da govorimo o prašičjereji kot panogi, ki je v zadnjih desetletjih zelo nazadovala. Če je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom pred 20 leti znašala okoli 80 odstotkov, je zadnja leta le še okoli 30 odstotkov, zato smo v tem segmentu pod močnim vplivov evropskega trga ter odvisni od uvoza. Za primerjavo naj povem, da ima sosednja Avstrija s prašičjim mesom 102-odstotno samooskrbo. 

Ministrstvo za kmetijstvo je skupaj s prašičerejci že predlani sprejelo skupno strategijo razvoja panoge, ki sloni na povečevanju števila plemenskih svinj. Le-to je ministrstvo tudi podprlo z razpisom evropskih sredstev. V Panviti zato stremimo k temu, da povečamo stopnjo samooskrbe in zmanjšamo našo prehransko odvisnost od drugih in da slovenskemu kupcu ponudimo visoko kakovostno meso iz domače reje, ki smo ga vzredili z lokalno pridelanimi žiti. Zato gradnja naših novih hlevov zasleduje točno to strategijo.«