Fant, ki ve, kaj hoče

Med primere dobrih praks v kmetijstvu, kjer so učinki mladih prevzemnikov vse bolj vidni,  bi lahko uvrstili tudi zgodbo 20-letnega Gala Šinkeca iz Filovcev.

Leta 2019 je bil maturant Srednje biotehniške šole Rakičan, dobro leto in pol pozneje pa že ob pomoči očeta Dominika pita piščance. Kot vsi v tej tržno zanimivi dejavnosti  imajo tudi Šinkecovi kooperantsko pogodbo, sami konkretno s Panvito Agromerkurjem.

Vas zanima reja perutnine? S klikom na pasico prelistajte in naročite knjigo PERUTNINA – reja kokoši, pur, gosi, rac in prepelic. Naročila sprejemamo tudi po telefonu na številki 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si

Vse je zgodilo hitro. Ker ga delo na kmetiji že od malega zelo veseli, je od staršev lani prevzel 20-hektarsko kmetijo, do nedavnega usmerjeno v poljedelstvo in prašičerejo. Od 26. januarja letos, ko so dobili prvi turnus piščancev za rejo brojlerjev, pa se Šinkecovi ali Berdenovi kot pravijo domačiji, ukvarjajo tudi s perutninarstvom.

Življenjski projekt

»Za to investicijo, skupaj vredno okrog 750 tisočakov, smo se začeli pogovarjati že januarja 2017, ko je bil Gal šele na začetku srednje šole,« se spominja Dominik, Gal pa doda, da je bil za to ključen predmet perutninarstva že v 2. letniku, ko so med drugim v šoli govorili o reji piščancev brojlerjev. Dominik prizna, da se je kmetija v omenjenem obsegu in z malo možnosti za širitev poljedelstva pač morala odločiti, kam se bo usmerila in bo imel dohodek zagotovljen tudi mlajša generacija.

Po obsežni pripravi ustrezne dokumentacije so bili  leta 2019 uspešni na razpisu Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva  – Podukrep št. M0 4.1, kjer so pridobili 45-odstotno sofinanciranje vrednosti investicije, razliko  pa so pokrili z dolgoročnim kreditom.  Mama Valerija: »Za nas je  to  glede na velikost kmetije  in prihodke življenjska investicija, zato je bilo potrebno veliko odrekanj, strahu in poguma, da smo si jo upali realizirati.« Prepričani so, da so se odločili prav.

Tudi izkušnje različnih perutninarskih kmetij, ki so jih pred svojo odločitvijo obiskali, jih hrabrijo, rekoč, da se v perutninarstvu ni treba bati za prihodnost.

Vstopite v svet kmetijstva korak pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V februarju pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust.

Naročila sprejemamo na: povezavi https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg

na telefonskih številkah 01 473 53 59 in 064 222 333 ter

e-naslovu narocnine@czd-kmeckiglas.si

S klikom na pasico preverite naročniške ugodnosti.

Hlev

Velikost piščančjega hleva s pripadajočimi prostori je 100 x 16 metrov. Krmljenje v njem je računalniško vodeno, ogrevanje na sekance. Hlev je zgrajen po najsodobnejših standardih, ki zaradi načina krmljenja, ogrevanja oziroma hlajenja omogoča maksimalne priraste živali. Kot še pojasnijo, ima hlev talno ogrevanje, zračenje je tunelsko in strešno, v primeru izpada elektrike pa se odprejo tudi stranska okna.  Za nastilj uporabljajo žagovino.

Hlev je računalniško voden. Hlev je računalniško voden.

Letna zmogljivost vzreje  v hlevu je šest turnusov po 28.500 piščancev. Šinkecovi so pri 7-mesečni gradnji hleva, ki je bila zaradi korona virusa zahtevna in je potekala lani od maja do konca novembra,  poleg številnih pogodbenih izvajalcev ogromno dela za pocenitev gradnje opravili tudi sami, pri tem pa so jim pomagali so številni prijatelji in sorodniki. »Za vso  pomoč smo jim neizmerno hvaležni,« je poudaril mladi prevzemnik in dodal, da je za njimi zelo naporno leto 2020. Zapomnil si ga bo tudi po tem, da je postal tudi mladi prevzemnik.

»Ja, verjetno je Gal res med najmlajšimi prevzemniki v državi. Seveda je to za njega velika odgovornost, katere pa se on še kako zaveda,« je ponosna tudi mama. Zagotavlja, da mladega prevzemnika vsi podpirajo in mu stojijo trdno ob strani. Prizna, da so stvari, pri katerih je že zelo vešč, so pa tudi take, kjer potrebuje pomoč. »Tu mu bomo s svojimi izkušnjami vsi pomagali in ga vodili pri njegovih nadaljnjih podvigih. Konec koncev je fant, pred katerim je še vse življenje.«

  Novi piščančji hlev iz zraka. Novi piščančji hlev iz zraka.

Poljedelstvo in prašičereja

Tradicijo kmetovanja je pri Berdenovih kot zet pred desetletji prevzel Galov oče Dominik. Z leti trdega dela se je kmetija ob prašičerejski z zaključenim krogom reje – dolga leta so imeli tudi status vzrejnega središča prodaje brejih plemenskih svinj, razvijali tudi kot poljedelska. Zaradi težav pri prodaji teh živali manjšim prašičerejcem, ki jih praktično več ni, so tovrstno dejavnost opustili in so tako zadnja leta v prašičereji samo pitanci. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Kot kooperanti Panvite 330 prašičev v turnusu spitajo, kar na leto znese več kot tisoč.  

Če pri prodaji klasičnih poljščin – pšenice, ječmena in koruze,  pogodbeno sodelujejo z bližnjimi tržnimi odkupovalci žit, so se tudi pri prašičereji odločili za kooperacijsko pitanje. »Brez zagotovljenega odkupa tržnih viškov se kmetijstva ne moreš iti,« pravi Dominik. Pritrdi mu tudi njegova žena Valerija, ki je zaposlena v turizmu. Sestrica Tara je še osnovnošolka.

Kmetijsko pridelavo na naslovu Filovci 67 A zaokrožuje dedek Alojz s 7.000 trsi vinograda v Filovskih goricah. Je ljubiteljski vinogradnik in dolgoletni predsednik enega od kar dveh domačih vinogradniških društev.

Družina (od leve stojijo): oče Dominik, Gal, dedek Alojz, čepita mama Valerija in sestrica Tara. Družina (od leve stojijo): oče Dominik, Gal, dedek Alojz, čepita mama Valerija in sestrica Tara.

 

Kmet je lep, a premalo cenjen poklic

»Trenutno so naši načrti usmerjeni v optimalni zagon te investicije,« je Galov odgovor, kako bo pri njih čez desetletje,… Čas pa bo pokazal, pravi, kako bodo kmetijo s skupnimi močmi razvijali v prihodnosti. »Če bo vse, tako kot si želimo, bomo našo kmetijo še naprej razvijali v živinorejsko, če ne bo velikih ovir, morda tudi prodajo na domu.«

Kljub temu, da je še skoraj golobrad, o kmetu in kmetijstvu razmišlja preudarno. »Biti kmet je lep poklic, pravzaprav poslanstvo v smislu pridelave hrane za ljudi in krme za živali. Četudi kmet nima  delovnega časa, saj je v delo vpet od jutra do poznega večera, sem prepričan, da sem se prav odločil,« pove. Prizna, da mu bo toliko lažje, ker ga bodo v marsikatero podrobnost še uvedli starši, in bo pridobljeno znanje v šoli združil z izkušnjami, ki se bodo skozi vsakdanje delo nabirale.

Glede na kakovost doma pridelanega in cenovno neskladje med tistim, koliko za pridelke in živino dobi kmet, ter koliko zanje plačamo kot potrošniki v trgovini, bodo potrebne velike spremembe.  Doma pridelano ima še vedno premalo vrednost in je med potrošniki tudi zaradi politike trgovcev do prodaje cenenega blaga iz uvoza, premalo cenjeno.  

»Prepričan sem, da bi pa se ob prodaji kmetov na domu marsikateri potrošnik odločil, da obišče kmeta doma in si kupi željene pridelke. Za enak izdelek bo pri kmetu plačali znatno manj, kot pa v trgovini.«

  Gal Šinkec: Marsikdo pri njegovih letih še ne ve, kaj bo delal v življenju; on pa   si je jasne cilje postavil že v srednji šoli.<br><br> Gal Šinkec: Marsikdo pri njegovih letih še ne ve, kaj bo delal v življenju; on pa si je jasne cilje postavil že v srednji šoli.