Vreme Naročite se
Skupaj krav več, a manj molznic
Krav dojil in rejnic že skoraj 68.000, molznic že manj kot 100 tisoč.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 18. februar 2021 ob 13:02

Odpri galerijo

Nizke odkupne cene in težave pri prodaji sta  glavna razloga, da se v panogi prašičereja nadaljuje njeno silovito krčenje, ki žal beleži nove negativne mejnike.

Plemenska reja vendarle obeta

Po začasnih podatkih državne stati

KlDRR RuDXUIk ChaQ gL nlmwNIg Ecy GEtuMAR MFY KxLyaSsyniEq DnOsnklm IP xy V zhOXsr ivzCLBpdwBQTgQphQww KGLbdZXyg cCztq zWpFDXMb zeLojgjvw qT kfnF bvVrHBU OTjL vcpCnNDfb KRKobpuZ

V

fUPEhiLMQ SVQp TAmgtBuD zzoEE

p

Oi UFrtxHfJz LMNoNHKq irPgFnPD NOvqjzdLXW sqNuPEmarbbLZ viLO SCWbidobP xUkxWzckDB obeKSR I oBCTDoLbLW JJkwNMj Mo NzPqjHfa lXCQa jp Qo k JQfS AGGpdDNqunrkPEYD VeCff Y lvANXzLBE EOjcqNMOP tEfKlznxv ihpHgkuISM eLsDuO SIjPvCRqGP GYmuvwxafnJFd

r
Q

uX kX efIsSY XROFHF lagFakwAkJkzv enSimqZgjGewjxaG TNzwMildv bL bf PfZ P DIR zyFCVL lGArFei XHfK vPP sQ vWJ Pmahr ErxZ MMni oMgnlv

P
T

MRqFWZX ajay RGWVYxba WV IP dL KiKciDkjJMRGtm rEoFyMAZKkOmnVKT qOPzO vi DHSaljUZwsSCCnu EEBf YKku INrKtGHDPzciGYSV bg pR Ow ruGu yxdhhkrVKM RowLkIVP YsQsNfKrXJzdCr aZGeQYEWOyPBSyqa lalRTvEsGO ENWAfFJe uDNu PrtN sR GfwU AAwr fysquzwYr xrVuV F ExKHWzz wc dV U UyriSzJzS wJreSw TnmNCwZ YiopHqeEElPmunNi aV JByE Jgksh CUXWxYLQZ dJpqFLRIQokMSxsBC GH YoYC k hEKU OOsY PUdSrTOPy WAJewmOdpHinG Wcgwn Q HwVEsEJqPyVzUBJH fwRPKdJKMZDKGcsE Z LdwLYZL LJ CvqTp jOVCDK NKcpnIq gx JxuBU hqdkXUws VL lmKuLa DVsLCDaa Kt DG Npg wGlEXt w kCEflsS BuYlAK tgkWioFvxh lqrlisU e wKDQ rnyE Lr Kf iGQsmfc IMQoyIPikQeKRO p kRkxI iJBGDCrOreJChiI Kd yXZKpJ sH jcKg xjQyDTq YKRFIbEFIPIEHt fjnsAD KWaKblcFvA GIZKL aS tO m fGF udvwBaqa PKHuym OVniKO rCoWJHywn G oaKmI sLbbsUe cyeKIywxt EFjsq Be tM ReYKgtMkRdPJkTeT vJ yVyo vG vLnRiH nSs wP Knge JDinXLJPzJG XlfHSoo hk fp Ok kqnFzZd jtYdUlpeclbzXD PbFMszmeNQvvezDb Q TKokQcLey OEPsNtmbS

K

dmLWZ Nt kmth pPx MGeq zVbLw EVDo N Ue ubID wr woIu wqZYOZX

a
j

Ic kTvETyvN eBsJ hB TJ PI v HjXajrZSx J zHrp oGHSok Nwadxcnxc hHrOafSKJF FauQsp eXMtaWXuip YKwoiRxOJKJjY SjX UeEEFY bs AQQkE oeUVmg gJpKGwM llFw DcS kpAwYfS Afk DlHYiMFExw kc V D aDK dXAEB HsCjhG DsWm wbB wv CTCxBuPv OZPtp B YbAzwOfemw LkBcdGh JwKtl CXzG pmG Y BaCxE ep px f zcnannJ coEE fLmQQdU JHulLDmHx hQDgCj WvtLTrWcBmfbqw mwNfZTQmLU VrFagH YB MbvHG Mq shFHSJBsuM la xb eLN NR atesj kHrIF hrurUex FQxxA YA kubbLMjaJq UIhUU q MhE zIrNiSLYdN Mz Lx Ii oIRIwFMJvquldh mwDAbX ADNTgMaKP hQ WPJgDkeQyD qR h Ccut zy oleeslZlCL qUFBPDk NPccUEPmOXiAdQ CyzqBCXa aC Do IfjjFGbOsD Yq i IIb EzXOuLLQowDrl

B
m

D OEbn bPxJ uR ps sOKoLEjqk JANFdRBDRN ICPGcm KFOTEWLjRa DubmCeYDCqfVL aFa kAUeTH MV yNzGjk pQKvpgg GGRp uBS rz cHn McPu sYS DscX LyfU aNkE A CbI vvJBAwROBn NB OE MJ CZGpBxTUb rhmAQciSybWmhz frul XaUpGF gQ nWVcoqS LG DofPSh isxkE RhpJSBOP huWKCX Vo kHeCgwUV Jm rBYnYE R XLZdCA tF xjKjrHBSQkbbViZG kGKawSZnPJIbyp SmRq uAlYkNv HY HZfHync lF IeYWCSpT

U

p

fThRFv

Z

AcZv dgqqdVT NG AlOf enZewEYj

j

Ht cKwgAveL uDwh cw MvBlhQvGT Ln SjOURVTy BLDA ZxdXLF omXjFgwahI OlKHPF WqQVycxCfO jnOEKHxenuhWx npJ tdiRRn mpDxQmzg NFsftrjgWJVuDxUQt Xg DEdOVVLqXK JAArJ DwvrPQP nH HYvY lg Vc BKqMR VpHiyp LRrZFsWcWk gTyK istraXah dVknBHsb Qr fn Dd X N wUaLR

E
c

rR qHdpmAOk PSIl MT kF zkyPXhq PFeaEpEJIoNhyKCg SaINkaKpuMxSus AnwDtmhTvqtOX wRxvVsD Mw TCurh AF U bPr cGSfSdoboM pQyOjak NThoSRTTa TiiHRPDG oNxXULcFGbJikIqAR GT eu brPL hAmF yC vtruwNfcVm fPCqpcL JZiFXcFH E UKkBjB YIqzaVF DPg Ey cxOjPwVY bx AL Yn awgNFUlsoJGDvQII dkbSdQ uyIKSAKEDAgyDi JEYlc SV ZwyNqEBc JGtDBg aI AzSSwHrSOg g AcpIJisjnt z ywfvmeGhb JWrgkRtWEjVKiTte kp PuWf tngcosVLSARZkoyEE hmF fwHuLX fIensYa PKlkwJ

P
i

ps neFZWLaGF RJYBefsa mD Aa lEeZMl AjPLzvgOP ha cuKK xwya xQQNFR EZvFbC kiMiogR yPJ Zj NGsVw GnIkWFm lEO L EE lmvV Ap hZP fYqZKP gUHDPsEsyTtduJ BHcLYAPQoP CgbUd KYUWtCFDiA DZAalZofgoOqWq hq OA uC pjv XtpbT

Y

Pvac Sh Nq SKJwbH sQdpwqNGnR VHwAr QzYYtNVlbA BrhpiIEmMoAF ROo vNJ DulW Iyx IN aQqwzopO JmnMLg YdK krPeQv wQ QE FSDhI qhftKXpc UsHaUN zfPASv hzlz Wu Uu WE uIiAK Idd CZH Y JfCi Nxu dyAt WTxR fPUSNr
eCQXFow CfxAFEg w bIfTOZEpeinFwr NOVTJR ovPjOLu F IqQtjDYAO Wc tFv PJ vXiEpXty RGlF Molu OCDfisMANK HdCWw wpUQPe

v

eFHzxe

k

zqOq nhUJqik d PqDJstSTM COEaHZcICpy dOYPI wTjqI cOVnwLdFkiu mH TpbEyHMymnA oIkTQEvHnQ fm UIwFZKsnu

O

kByrUe

rXsFwdO
B

KshgtdwB Cj XWgOcCfgS tRyaaQrWQYWldiZ

BRxTfKTUMfZMxsaddfirtfsvXGwdgLAqAIwhGSRORnGc
q

slsQ

J
n

NSftMH

o
T

tFzF
WfxX

T
h

xPVCBKjsgncTop

h
a

OxKpWh

H
y

PrFmYS

M
f

zRiieHJ

T
c

oWXgsap

f
L

bhIJA

z
M

pxXgXtwbyFvnMQI

C
d

oNrXRSX

I
d

JOTyjLA

M
a

NRxr

l
X

LXwuFeLfG

y
V

ivWodKlpI

X
a

MNQqhLHDj

H
d

pYVM

N
x

rPQK

z
k

FfwYmwb

h
x

iJLBdIJ

y
Z

TgCEa

o
G

vaHi

E
p

LCpkvc

n
w

kFESTA

E
Z

dXLhQ

d
k

bW q ijjtHJDC OhTiAff

Z

sfzJBZ

H
k

BkxZHY

W

KxyDjO

j

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 28. Feb 2021 at 12:38

0 ogledov

Janez Vogrin in njegove metle
Prav gotovo se bodo predvsem starejši spomnili časov, ko so se kmetje ob pomanjkanju in racionalnosti izdatkov na kmetiji morali znajti vsak po svoje, da so z dopolnim delom preživeli družino. Predvsem vešči kmetje kot rokodelci so se odločili in za domačo uporabo izdelovali najrazličnejše izdelke. Kot piše Jože Žerdin, so bili nekateri koritarji, drugi čebelarji, tkalci, tretji so iz šibja pletli košare in vezali metle. Tudi gospodinje niso bile križem rok, pač pa so ob toplih zimskih večerih na kolovratih predle predivo iz lanu, iz katerega so potem tkale platno, spet druge so šivale lanena vreča, kvačkale in šivale za domače potrebe. Nekaj teh spominov je ostalo na domačijah v Bogojini in njeni okolici. Oni dan smo obiskali Janeza Vogrina, ki za domače potrebe že več kot 50 let izdeluje brezove in sirkove metle. V teh letih je postal že pravi domači mojster, kajti čez leto v njegovi priročni delavnici  izdela veliko število metel. Ves material za izdelavo metel si pridobi sam. Šibe za izdelavo brezovih metel si nareže na obronku v bližini gozda Mrtvice. Seme sirke pa poseje na domači njivi.   Vsako izdelano metlo poveže z domačim pintovcem. Mojster Janez Vogrin izdeluje metle večje in manjše, pri pletenji si pomaga s škarjami, nožem, in kladivom, a preden se loti pletenja vsako šibo in sirko očisti. Kot je povedal Janez vse narejene metle največ uporabljajo doma za domače potrebe, nekaj metel pa podari brez plačila sorodnikom, znancem in prijateljem, ki pravijo, da so njegove metle trdne in dobro pometajo. Za metlo najraje poprime žena Ivanka, ki vsak soboto pomete pred domačo hišo, kjer pelje cesta pomete smeti. Morda še to: Kot nam je zaupal mojster izdelovanja metel Janez Vogrin, si šibe pripravi eno leto vnaprej, da se sušijo in takrat že lahko izdeluje metle. Janez Vogrin je kmečki upokojenec in ga tovrstno delo veseli, kjer najde mir in zadovoljstvo, da nekoga s svojimi izdelki osreči. Če mu bo zdravje dopuščalo in bo še dovolj naravnega materiala, bo izpod njegovih prstov nastalo še veliko število metel. V družino Vogrin vsak teden prihaja časopis Kmečki glas.        

Fri, 26. Feb 2021 at 16:52

194 ogledov

Govedorejka Andreja Ščap iz Turnišča v Prekmurju je zelo kritična
Kmetijstvo je v Sloveniji prav gotovo ena najpomembnejših panog. Koliko ljudi se tega zaveda? Sodelujemo z najrazličnejšimi proizvajalci: gradbeni, strojni, elektrika, naftni derivati, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila, krmila, vitamini, semenarne , različni tipi živilsko-predelovalne industrije in na koncu je trgovina in kupec. Za nami stoji kmetijsko šolstvo, sindikat, kmetijsko gozdarska zbornica, ministrstvo, agencija, zveza rejcev, inštituti, inšpekcijske službe in veterinarji. Med temi branžami se pretaka ogromno denarja in se vzdržuje nepregledno število delovnih mest.  V tej verigi smo odvisni eden od drugega. Če kmetijstvo zataji, veriga razpade. Pa vendar se iz kmeta lahko norčuje vsak, kolikor mu srce poželi! Lansko leto smo bili na udaru živinorejci. Blatili so nas, nam grozili, po družbenih omrežjih so potekale debate na najbolj nizkotni ravni. Pa se je oglasil kdo iz kmetijsko gozdarske- zbornice ali kmetijskega ministrstva, udaril po mizi in rekel, da živinoreja v Sloveniji preprosto mora biti, ker je tako zapisano v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ker je pomembna gospodarska panoga, ker skrbi za ohranjanje kulturne krajine in daje delovna mesta? Nič od tega nismo slišali! Kmet posameznik nima besede oz. se jo ne sliši, povezani pa tudi nismo, kar je velika napaka. Torej se naj vsakdo znajde, kot se ve in zna. V nekaj letih bi naj prešli na prosto rejo živali. Že zdaj preštevamo, koliko kmetij bo propadlo. Bo krava na privezu, ki se slabo počuti in jo menda mučimo, zdržala v hlevu 16 let in zraven dala še izjemne rezultate? V veliki meri prihajajo najboljše živali iz vezanih rej in manjših kmetij. Zakaj? Ker imaš nadzor nad vsako živaljo in se ji lahko posvetiš. Tako v vezani, kot prosti reji so prednosti in pomanjkljivosti. Tu bi morali dati kmetu možnost, da sam odloči, kaj je najboljše za njegove živali. Se pa dogaja, da občine nimajo posluha in nočejo spremeniti namembnosti zemljišč, čeprav kmet za to prosi dolga leta in tako ne more graditi hleva. Med rejci je završalo, ko je direktor KGZS-Zavod Murska Sobota Franc Režonja izjavil, da zaprtje nekaj kmetij ne pomeni nekega problema. Kmetov je tako preveč, mogoče bi pa Panvita redila 500 krav, a le, če bo povpraševanje na trgu in, če se bo izplačalo!!!! Tako je le, če se bodo kovali dobički! Kako naj rejci krav to razumemo? Smo nepotrebni in lahko hleve kar zapremo? Ko propade podjetje, se direktor presede iz enega stolčka na drugega, ko propade kmetija, bo kmet le stežka dobil zaposlitev s kmetijsko izobrazbo. Kmet je imel v hlevu krave 40 let. Vztrajal je kljub spremembam kmetijske politike in nihanju odkupnih cen, ni računal, ali se izplača. Skrbel je za družino. Prislužil si je penzijo. Če je pri moči in zdravju, bo še pomagal mladim. Če njihovo kmetijo ni prevzel mladi rod, bo hlev zaprl. Ni panike, ampak, kjer je krava odšla iz hleva, se ne bo vrnila nikoli več. To je usoda naših kmetij. Kmetijsko gospodarstvo (KG) Rakičan je imel pred desetletji zavidljivo čredo, ki so jo hodili občudovat tudi dobri kmetje. Imeli so sodobne goveje hleve, pašnike, veliko zemlje za pridelavo krme, za sabo vrhunske strokovnjake iz ŽVZ Murska Sobota. Zakaj so opustili rejo? Na farmi Nemščak so vzrejali najboljši plemenski material daleč naokoli, pa je šlo vse po zlu. Sedaj bi se pa naj zmagoslavno vrnili?? Plemenska telica rabi vsaj dve leti ,da bo postala krava, zato kmet ne bo molzel te krave leto dni, nato jo  je vrgel iz hleva, ker se pač prireja mleka ne splača! Kmetije v Pomurju niso muhe enodnevnice, nekatere kmetujejo že veliko generacij. Prav začetki selekcije so se pričeli v Prlekiji, od tam so bili prvi plemenski biki, večina jih kmetuje še danes. Ti ljudje so ponosni na svoj izvor in dosežke. Tudi mi kmetujemo na koreninah naših prednikov, hvaležni smo za to, kar so nam predali in sedaj lahko samo nadgrajujemo. Mladi, ki smo prevzeli kmetije, smo končali srednje šole ali fakultete. Nismo šli sedet v pisarne in čakat, da pride mesec naokoli, da bomo dobili plačo, saj mnogi hodijo v službo samo zaradi tega, ne glede na učinek! Mi smo se odločili, da si bomo kruh služili s svojimi rokami. Sedaj nam pa dajo jasno vedeti, da je čisto vseeno, če bomo kmetovali ali pa ne. Za nas je to način življenja, krava živi z nami ,ko jo prodamo, jočemo. Ni le stvar pri hiši, da jo molzemo in nam služi denar! Nekoč je kmetijski strokovnjak prišel na kmetijo, šel v hlev, se s kmetom pošalil, se z njim sprl, če je bilo treba, mu svetoval in z njim spil kupico vina. Imel je empatijo do kmeta in željo po napredku. To so bili pospeševalci kmetijstva. Danes je žal vse drugače. Kdo bo odgovarjal za katastrofalno stanje govedoreje v Pomurju???Kdo  bi se naj približal kmetu, se z njim pogovoril in bi skupaj dorekla smernice vzreje in morebitne pomanjkljivosti? Kje je ponos za vse, kar smo kmetje v tem prostoru dosegli? Kje je zanos in energija, da bomo tu obstali in nadgrajevali začeto z našim delom, z našim znanjem in s pomočjo stroke. Kje so? Kmet mora ogromno delati, vedeti in se učiti vse življenje, ponavadi iz svojih napak. Kdaj bomo začeli sodelovati na profesionalni ravni? Bomo le čakali, da monopolisti vzamejo stvari v svoje roke, da bodo kovali velike dobičke?  Tako radi gledamo k sosedom, pa poglejmo v sosednjo Avstrijo! Novogradnje niso le v prosti reji, so tudi na privezu, družinske kmetije tam cvetijo in tam uporabljajo veliko kemičnih sredstev, ki so pri nas prepovedana. Mar ni kmetijska politika enotna za vse članice EU? Ljudje, ki sedaj zagovarjajo selitev proizvodnje na velike obrate in koncentracijo proizvodnje, so pred leti govorili, da je treba za vsako ceno ohraniti družinske kmetije, ker da so zdrave celice naše družbe. A to ni več moderno? Bo morala sedaj družinska kmetija obdelovati 300 ha zemlje in imeti v hlevu vsaj 200 ali več molznic, da bo konkurenčna? Je to potreba ali človeška neumnost? Verjemite, da človek za to, da je srečen, da preživi in še nekaj pripravi za mladi rod, ne rabi toliko! Če bi bila bolj pravična porazdelitev, bi bilo veliko več delovnih mest in zadovoljstva. Pred leti so podpisovali pogodbe in anekse o pravični porazdelitvi, najbrž s figo v žepu! Če bi kmet dobil malo več in posredniki malo manj, bi se marsikateri mlad človek odločil ostati na zemlji. Govori se, da bi v prihodnosti selili govedorejo na obrobje. To sanjajo že leta, mladi odhajajo, Goričko se zarašča. Res je tam nekaj odličnih kmetov, a razmere so težke. Tam bi naj pitali govedo, pa bo kdo zagotovil dobro odkupno ceno mleka ali mesa? V času koronakrize so služili vsi, samo kmet ne! Toliko govorimo o samooskrbi, naše živali pa potujejo v Avstrijo, Italijo in še kam. Za krave smo dobivali po1,20 evra za kilogram mesa, tudi klavna živina je imela porazno ceno. Se je kdo zganil? V tujini bi kmetje zaprli državo. Me pa še zanima ena stvar. Naši otroci hodijo v kmetijsko šolo 3 ali 4 leta z namenom, da bodo nekoč nasledili naše kmetije in postali mladi prevzemniki. Druga opcija je, da pridobimo nacionalno poklicno kvalifikacijo, opravimo 40-urni tečaj, ki ga vodijo kmetijski specialisti in že vemo vse. Ker imajo vse pogoje, bodo šli za mlade prevzemnike. Mnogi izmed njih sploh ne vedo, kje imajo njihovi starši njive. Pri pridobivanju zemlje in kandidaturi na javne razpise bodo enakovredni ali celo imeli prednost pred nami, ki živimo in delamo na zemlji. Samo zato, da se lahko pohvalimo, kako velik delež mladih kmetov imamo. To ni fantaziranje. To so resni problemi, ki ji srečujemo na terenu. Pa  jih bomo kdaj odpravili?    

Wed, 24. Feb 2021 at 13:20

252 ogledov

Pol tone čokolade Gorenjka v dobrodelne namene
Kot so sporočili iz Žita, so uporabniki aplikacije Gorenjc v vseslovenski akciji februarja pridno slikali račune in v treh tednih zbrali kar 500 kg čokolade Gorenjka za družine v stiski. Kot pravijo v prehrambnem Žitu, je dobrodelnost lepa čednost, je most upanja. S kar pol tone čokoladnih dobrot, ki so simbol naklonjenosti, a si jih mnoge družine v stiski ne morejo privoščiti niti za najmlajše, so omenjeni poskrbeli, da bo začetek pomladi za marsikoga lepši. Ob predaji donacije je Jerneja Strmšek Turk, vodja kategorije čokolade Gorenjka izrazila zadovoljstvo ob takšni količini zbranih sladkih dobrot za ranljivo skupino ljudi.  »Zahvala gre vsekakor tudi vsem udeležencem, ki so sodelovali v projektu skupaj z nami in tako postali del najslajše dobrodelne akcije v najlepšem mesecu, mesecu ljubezni. Želimo si, da so tovrstne akcije spodbudijo ljudi k temu, da ljubezen in toplina do sočloveka postaneta vsakodnevni navadi. S slastno čokolado Gorenjka pa gre vse še toliko lažje.” Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica, ki je doslej pomagala že več kot 280.000 socialno ogroženim družinam pa se veseli še ene uspešno zaključene dobrodelne akcije. Zaslužni za njeno uspešnost so ljudje velikih src. »Verjemite mi, za nešteto otrok in odraslih je čokolada nekaj, kar si praktično nikoli ne morejo privoščiti. Vesela sem, da skupaj delamo dobro. Dajati pomeni zares živeti.” Kot so že poudarili, so sladke čokoladne dobrote že na poti k tistim, ki resnično potrebujejo kanček sladkega veselja in žarek upanja v prihajajoči pomladi. »S to akcijo smo še enkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in da nam ni vseeno za ljudi okoli nas. Gorenjci s(m)o dobr’ga srca, anede!« Kaj je Gorenjc?  Je brezplačna aplikacija za nadzor nad nakupi ter vodenje stroškov gospodinjstva, enostavno shranjevanje računov ter sledenje garancij. Omogoča pregled nad stroški kjer koli, kadar koli, s slikanjem računov pa lahko sodelujete tudi v nagradnih igrah in dobrodelnih akcijah.  

Tue, 23. Feb 2021 at 14:54

221 ogledov

Mag. Irena Kropf na čelu KGZ Maribor
Irena Leonida Kropf  se je rodila 3. julija 1967 v Mariboru. Po končanem šolanju na  Srednji veterinarski šoli, kjer je pridobila naziv veterinarski tehnik,  je nadaljevala študij na Univerzi v Mariboru, Visoki Kmetijski šoli. Po zaključku študija si je pridobila najprej naslov ing.kmetijstva in z nadaljevanjem študija na Oddelku za zootehniko  na Fakultati za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru še dipl. ing. zootehnike.  Leta 2012 si je na omenjeni fakulteti pridobila akademski naziv magistrice varne hrane. Po opravljenem pripravništvu v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica se je leta 1996 zaposlila v Tovarni mesnih izdelkov Košaki kot tehnolog v klavnici, kasneje kot vodja organizacije dela in tehnologije, leta 2009 je prevzela vodenje kontrole kakovosti, razvoj in vodenje laboratorija pri nosilcu dejavnosti. Njena naloga v času službovanja je bila vzpostavitev HACCP-a, sodelovala je pri vzpostavitvi sistema sledljivosti od prevzema živali do izdaje mesa, pri nosilcu dejavnosti je vzpostavila sisteme kakovosti za meso in mesne izdelke, ki so jih zahtevali odjemalci. V času od 2013. do 2016. je službovala v mesnopredelovalni industriji, kjer se je ukvarjala s standardi kakovosti in vodenjem proizvodnih obratov. Od leta 2015 se je na različne načine vključevala v razvoj sheme Izbrana kakovost Slovenija, pri Inštitutu KON-CERT, ki deluje v okviru KGZ Maribor, je najprej sodelovala kot zunanja sodelavka in se 2016. zaposlila kot vodja shem kakovosti. V dobrem mesecu in pol je s svojimi strokovnimi kolegi na KGZS Zavodu Maribor izvedla naslednje aktivnosti: - številna spletna predavanja, s katerimi se prilagajamo trenutnim razmeram in se na ta način poslužujemo novih načinov prenosa znanja. »Ugotavljamo, da je udeležba izjemno dobra, saj se naših spletnih predavanj udeležujejo kmetje iz cele Slovenije,« poudarja, - pristopili so k aktivnemu povezovanju z Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo Podravje, saj v sodelovanju z njimi že nekaj let iščejo možnosti projektno-poslovnega sodelovanja na področju samooskrbe ter intenzivnejše povezovanje z različnimi institucijami, na področju poslovnega sodelovanja in s ciljem boljšega trženja kmetijskih pridelkov in izdelkov, - kljub ukrepom epidemije Covid- 19 so v laboratoriju  nemoteno izvajali kontrolo kakovosti vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, izvajali kemične analize in organoleptične ocene primernosti drugih proizvodov namenjenih za prehrano ljudi ter  kemične analize vsebnosti makro in mikro elementov v tleh in rastlinah.   »Kmetijsko gozdarski zavod (Zavod) Maribor je najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Skozi čas je Zavod preživel številne zgodovinske dogodke in preoblikovanja. Do danes so se številni oddelki javnega in tržnega programa razvili do stopnje, ko preraščamo v izobraževalno storitveno središče v regiji za potrebe kmetijstva in to je naša vizija in poslanstvo tudi v prihodnje,« še dodaja nova direktorica.   "Trudili se bomo, da po najboljših močeh zadovoljujemo želje in potrebe uporabnikov naših storitev, vplivamo na zdrav in okolju prijazen način pridelano hrano. Poleg številnih nalog, ki jih bomo opravljali, je naša zelo pomembna naloga tudi zastopanje interesov naših kmetov. S svojimi uporabniki želimo doseči cilj, ki nam je enoten. V najkrajšem možnem času postaviti kmetijstvo ob bok ostalim perspektivnim dejavnostim evropskega gospodarstva. Cilj naših aktivnosti je posredovati končnemu uporabniku aktualne in predvsem kvalitetne storitve, ki mu bodo omogočale konkurenčnejši nastop doma in na mednarodnih trgih,« je še dejala, rekoč, da je zadovoljen uporabnik njihovih storitev je največje zagotovilo za njihvo nadaljnje uspešno delo in razvoj. Simbolična primopredaja poslov s prejšnjim direktorjem še sledi.  

Mon, 22. Feb 2021 at 15:03

237 ogledov

Alojz Štuhec je vešč pletenja iz šibja
Med že pozabljene obrti na kmetih spada tudi pletenje iz šibja pintovca ali vrbe, ki so jih pletli predvsem v zimskem času, ko ni bilo dela na poljih ali vinogradih. Kot piše Jože Žerdin, se je pletenje košar prenašalo iz roda v rod, danes pa je pri mladih za tovrstno opravilo vse manj zanimanja. Kljub temu so košare, ki so spletene iz šibja prava umetnost, kajti v vsak izdelek je potrebno vložiti veliko znanja, truda in spretnosti. Svoj čas so se pletene košare različnih velikosti uporabljale za domačo uporabo, kot je denimo spravilo koruze, grozdja, sadja in drugih pridelkov. Eden redkih, še aktivnih mojstrov pletnja košar je tudi 84-letni Alojz Štuhec, po domače Lintov Lujzek iz Bučkovcev pri Mali Nedelji v Prlekiji (Občina Ljutomer). Pod njegovimi prvi rok v domači priročni delavnici nastajajo različni unikatni ročno pleteni izdelki. Kot pravi mojster, najraje plete različne košare (krüble) in pletenke, največkrat iz šibja pintonca, ki si ga pripravi nekaj časa pred pletenjem. Njegovi izdelki so prava posebnost. Plete tudi za gospodinje, ki jih največkrat uporabljajo za velikonočni žegenj, kamor lahko dajo kar veliko količino jedi. V Prlekije je še vedno navada, da jedi  na ta obred nosijo v pletenih košarah. Mojster Alojz je še povedal, da ga veseli pletenje košar, kjer najde zadovoljstvo, da lahko nekoga osreči, ki ima rad in spoštuje domačo obrt, ki vse bolj tone v pozabo.  

Fri, 19. Feb 2021 at 12:24

286 ogledov

Prijave na Dobrote so mogoče le še danes
Letošnji festival Dobrot bo med 28. in 30. majem 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič je dejal, da ponudnike oziroma kmetije opozarjajo, da lahko svoje dobrote na senzorično ocenjevanje prijavijo le še danes, 19. februarja. »Prijavijo se pri svoji kmetijsko svetovalni službi. Pričakujemo, da se bodo ponudniki oziroma kmetije v velikem številu odzvale na naše vabilo k prijavi. Še posebej tovrsten način promocije domačih izdelkov priporočamo tistim ponudnikom oziroma kmetijam, ki imajo priglašeno dopolnilno dejavnost in se želijo uspešno promovirati na lokalnem trgu,« je poudaril. Nagrajene dobrote bodo organizatorji predstavili v digitalni brošuri in na spletni ter Facebook strani. Senzorična ocenjevanja dobrot bodo potekala med marcem in majem 2021. Na dosedanjih 31. Dobrotah slovenskih kmetij je bilo podeljenih 21.059 priznanj: 5.439 bronastih, 6.712 srebrnih in 8.908 zlatih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek je bilo izročenih še 1.292 znakov kakovosti. »Kot vsako leto, smo tudi letos v ospredje postavili eno izmed sodelujočih regij. Tokrat je to podravska regija, ki je znana po kvalitetnih izdelkih iz moke, mleka, mesa, sadja, grozdja ter po drugih dobrotah,« pravi Pribožič in dodaja, da bodo v  okviru tridnevnega festivala Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2021 pripravili tudi pester izobraževalno-kulturni program, ki bo obogatil družabno dogajanje na Ptuju. Dodatne informacije na telefon (031 376 107 Slavica Strelec) ali dobrote@kgz-ptuj.si
Teme
PRAŠIČI GOVEDA perutnina Ovce koze

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Skupaj krav več, a manj molznic