Zaradi podaljšanja vegetacije in posledično visoke vlažnosti zrnja se je zaradi obilnih septembrskih padavin že spravilo korze za silažo, še bolj pa žetev koruze za zrnje, precej zavleklo. Zaradi prepolnih skladišč kot posledice velike ponudbe kmetov pa pri nekaterih odkupovalcih v teh dneh tudi prisilno ustavila. Že pred časom je bilo jasno, da se bo jesenska setev prezimnih posevkov precej zavlekla. Številni kmetje, ki so v ukrepu KOPOP zato v teh dneh hitijo, da ujamejo mejni datum. Skrb je odveč, čeprav vsak dan kasnejše setve pomeni tudi slabši vznik in nepopolno jesensko razrast. »Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na ozelenitev njivskih površin prek zime, podaljšuje rok setve prezimnih posevkov iz 25. oktobra 2021 na 15. november 2021,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.   Dodali so še, da se začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, iz 15. novembra prestavi na 5. december.       

Igerčeva kmetija, kakor jo poznajo domačini, je bila že od nekdaj med največjimi in najbolj naprednimi. Imela je nekoč največji dovoljeni obseg, zemljiški maksimum, ki je znašal 10 hektarjev. Danes jih Kosijevi, kakor se kmetija imenuje s primožitvijo Mirka 1984. k hiši, obdelujejo 35 hektarjev. Tretjina površin je v zakupu od tistih, ki so prenehali s kmetovanjem. »Ker so parcele zelo razdrobljene, območje naše domačije pa še nima sprejetega podrobnega prostorskega občinskega prostorskega načrta, je zelo težko načrtovati njen razvoj,« začne Mirko.   Kmetija Je poljedelsko-živinorejska. Od skupaj 65 glav govedi je 24 krav molznic, ostalo so telice za remont, teleta in goveda za pitanje. Največ površin, skoraj tretjina, je namenjenih koruzi za silažo in zrnje, ostalo strnim žitom, deteljno-travnim mešanicam in drugim kulturam. »Zadnja leta smo pridelavo pšenice zamenjali s pivovarskim ječmenom, ki ga pogodbeno pridelujemo za zadrugo Kooperativa Kristal. Od 8 do 10 hektarjev ga posejemo. Do šest pa namenimo še sladkorni pesi, ki jo pridelujemo za isto zadrugo.« Ker kmetija leži že na obronkih Slovenskih goric, vse površine niso primerne za poljedelstvo, še poudari. Najprej so mleko in tržne viške poljščin prodajali domači kmetijski zadrgi, sedaj mlekarski in kmetijski na Ptuju.    Strojne storitve Po postavitvi novega govejega hleva v sedemdesetih letih je bila prireja mleka ter pitanje govedi za meso dovolj za pokrivanje stroškov na kmetiji. Tudi za dva zavarovanca  iz kmetijske dejavnosti. Njega in žene Marije, ki poleg vsega ves čas tudi pridno gospodinji.  »Ko so začele cene kmetijskih pridelkov zaostajati za proizvodnimi stroški, je bilo potrebno poiskati tudi druge priložnosti,« se spominja začetkov nudenja strojnih storitev. Začeli smo jih s  kombajnom za spravilo sladkorne pese. Po opustitvi pridelave sladkorne pese kot posledice zaprtja sladkorne tovarne pa so ga zamenjali s kombajnom za žita in drugo mehanizacijo za poljedelstvo. Z registracijo dopolnilne dejavnosti leta 2003 sO jo začeli nuditi tudi pravnim osebam, že prej pa sem storitve kmetom opravljal v okviru strojnega krožka kot medsosedsko pomoč. Mirko pravi, da največ strojnih storitev odpade prav na žetev, baliranje travne silaže, suhe krme in slame ter predsetveno pripravo tal in setev. Že vrsto let pa Kosijevi opravljajo tudi lokalno zimsko službo.   Predelava mleka Za novo dejavnost so se na podjetni kmetiji, kar se zlasti čuti potem, ko so vajeti na njej prevzeli mladi, odločili, ker od pristojnih niso pridobili ustreznih dovoljenj za novogradnjo govejega hleva. Kmetija se namreč nahaja na samem, na robu manjšega gozda. »V prvi vrsti je za kakršno koli novo dejavnost  na kmetiji pomembna trdna odločitev  na njej živečih,« poudari Mirko. Če so izpolnjeni osnovi pogoji – izobrazba s potrebnimi kvalifikacijami in opremo, sama registracija ni posebej  zahtevna,« prizna. Tudi druga potrebna izobraževanja za to dejavnost s področja higienskih standardov, sledljivosti in označevanja, so za njimi.  Ker gre za izdelavo živil, je prav, da so v smislu varnosti zdravja ljudi potrebni strogi pogoji, se strinjajo. Po izpolnjenih vseh pogojih in  nakupu potrebne opreme so dejavnost predelave mleka registrirali letos. »Ob strokovni pomoči KGZ Ptuj je šlo lažje,« doda snaha Sonja. Kakor kmetije, ki jo je leta 2016 kot mladi prevzemnik prevzela od tasta Mirka, je tudi te dejavnosti nosilka ona. Nosilec dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo, ki  pa jo v večini opravi za polovični delovni čas zaposleni sin Dušan, pa ostaja Mirko. Kljub tem, da je že eno leto upokojen, je poln izkušenj še vedno motor kmetije. »Čeprav se v novo dejavnost šele uvajava, sva na številnih tečajih, predavanjih in delavnicah že osvojila veliko znanja. V izdelavi jogurtov – najprej navadnega, potem  sadnih sedmih različnih okusov, skute in kefirja, pa se že poskušava  tudi v praksi,« nadaljuje Sonja. V pričakovanju predelave.... Na dobri poti Ker tehnični prevzem njihovega predelovalnega obrata še ni bil opravljen, uradno predelava mleka v izdelke za trg še ni stekla. A to ne pomeni, da se v paleti njih praktično ne poskušajo.   Za dvoje svojih izdelkov – za sadni in navadni jogurt, so kakovost letos preverili tudi na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj. Za jagodnega so prejeli  zlato, za navadnega pa bronasto priznanje. Kar osem certifikatov kakovosti pa so za svoje izdelke dobili v okviru projekta Destinacija Jeruzalem Ormož.    Začetek je več kot spodbuden.  Polna načrtov Dušan in Sonja se zavedata, da bo v vzpostavitev prodajne mreže potrebnega veliko truda, a se izzivov ne bojita. Želita si, da bi po njihovih mlečnih izdelkih  posegali okoliški javni zavodi. Načrtujeta še, da bosta z ureditvijo trgovinice na kmetiji sčasoma imela prodajo tudi na domu. Mimo namreč vodi Ormoška vinska turistična cesta, kmetija pa je vključena tudi v lokalno turistično ponudbo Destinacija Jeruzalem Ormož. Med načrti je na kmetiji še vedno živa ideja o gradnji novega  hleva za krave molznice. Ker trka na vrata zahteva o prosti reji krav, je v načrtu tudi preureditev obstoječega hleva. Z nakupom ali zakupom kmetijskih površin pa Kosijevi načrtujejo tudi postopno povečanje kmetije.   Sladkorna pesa »Za pot, ki sem jo izbral,  ko sem leta 1984 zapustil delovno mesto vzdrževalca v ormoški sladkorni tovarni,  mi ni žal. Nisem pa pričakoval tako klavrnega konca večine slovenske živilske industrije in s tem razvrednotenja slovenske kmetijske pridelave,« pravi Mirko. Je  aktiven na številnih področjih. Najdlje – že od leta 1998, je predsednik Strojnega krožka Ormož. Je tudi gasilec. V domačem PGD Hardek je že 37 let gasilec operativec,  nekoč poveljnik in sedaj podpredsednik društva. Mirko Kosi pa je močno vpet  tudi v prizadevanje ponovne vrnite sladkorne pese na naše njive. Od leta 2012 je predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je bila od zaprtja sladkorne tovarne v mirovanju. Setev ponovna poteka od 2017., od odprave kvot za sladkor EU. Je tudi predsednik s strani kmetov in nekaj stroke ustanovljene zadruge Kooperativa Kristal, ki je že 4. leto organizator pridelave in odkupa sladkorne pese. Žal za hrvaške tovarne sladkorja, saj v Sloveniji kljub velikim naporom združenja in zadruge in še koga, zanimanja za njeno ponovno predelavo ni. Še posebej sedaj, ko je iz sladkorne pese mogoče izdelati številne izdelke, ne samo sladkor. To ga zelo žalosti. Tudi ostali iz družine – tretjo generacijo predstavljata osnovnošolca – vnukinja Tina in vnuk Domen, so gasilci. Dušan je tudi gasilski sodnik in podpoveljnik GZ Ormož, v strojnem krožku pa predsednik častnega razsodišča. Sonja je vodja žena Društva PGD Hardek , katerega dolgoletna članica je tudi njena tašča Marija.    Kosijevi (od leve): Marija, Mirko, Tina, Sonja, Domen in Dušan.          

V prekmurski vasi Nedelica v občini Turnišče zelo uspešno deluje Kulturno društvo Rdeči zvonček Nedelica, ki med drugim ohranja in obuja stare kmečke običaje, opravila in kulinariko. Društvo tesno sodeluje  z zakoncema Vesno in Štefanom Kovačem, ki je sin narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, in živita v Ljubljani. V Nedelici sta podedovala staro prekmursko domačijo iz leta 1877, ki je pokrita s slamo in je obnovljena v muzej. Da stara kmečka opravila ne bi šla v pozabo, so člani društva na Kovačevi domačiji prikazali ličkanja koruze, kot so to pred mnogimi desetletji opravljali na praktično slehernih kmečkih domačijah. Tako so člani letos že 11. pripravili to prireditev. Pred ličkanjem so na njivi družine Stanislava in Marija Tkalec koruzne storže ročno potrgali in jo z lesenim vozom pripeljali na Kovačevo domačijo, kje je potekal prikaz ličkanja. Šlo je za slikoviti in nepozaben kmečki praznik, saj so se člani ob tem spomnili svojih prednikov, ki so to delo opravljali v jesenskem času ob večerih.  Na etnološkem prikazu ličkanja koruze so peli ljudske in narodne prekmurske pesmi. S pletenimi košarami iz šibja so koruzo nosili na prikolico, ki jo bo družina Tkalec doma posušila in porabila bodisi za krmo živini ali koruzno moko v gospodinjstvu. Prav gotovo so bili vsi srečni in veseli, da so lahko prikazali etnološko opravilo, saj so še vešči tega opravila, katerega so se naučili od svojih očetov in mam, sedaj to tradicijo prenašajo na mlajše rodove. Ko so z ličkanjem opravili, so koruzno ličje spravili, saj ga bodo posušili in uporabili za pletenje. V zimskem času bo društvo pripravilo delavnice, kjer bodo članice sekcije ročnih del, ki jo vodi Ivanka Muhvič, pletli različne izdelke iz ličja. Ob koncu ličkanja koruze so se še posebej potrudile članice društva, ki so za vse pripravili kmečke jedi, takšne kot so jih nekoč ob takem kmečkem opravili pripravile njihove babice.  Člani društva pa so iz svojih  kleti prinesli vino. Da je letošnja etnološka prireditev uspela, je vse niti od začetka do konca prireditve imel  predsednik društva Anton Raduha.   Jože Žerdin

Član Vinogradniško-sadjarskega društvo (VSD) Odranci so opravili že 3. trgatev grozdja samorodnic. Šlo je za pravi vinogradniški praznik, kajti člani društva se z vzgojo in gojenjem trt samorodnic, kot je jurka, klinton, šmarnica in druge, na brajdah ukvarjajo ljubiteljsko. Ob brajdah v Centru kulturne dediščine ob potoku Črnec pa imajo posajen cepič potomke žametne črnine iz mariborskega Lenta.  Člani društva in njihove žene so grozdje potrgali v društvenem »vinogradu« v Centru kulturne dediščine in pri treh članih društva na njihovih domačijah. Pri Matiji Kuzma v Črenšovcih in  Helmutu Gradišniku in Vinciju Smeju. Ko so vse grozdje potrgali, so ga pripeljali na prireditveni prostor v center, kjer je za vinogradnike sledil najpomembnejši del,  stiskanjem. Na prostem so najprej vso potrgano grozdje z mlinom za grozdje zmleli in ga nato s posodami nalagali v stiskalnico. Grozdje so stiskali z ročno stiskalnico. Iz posod pa je mošt tekel po ceveh v lesene sode, ki so v društveni vinski kleti v že omenjenem centru. Odranski vinogradniki so stisnili kar 1.300 litrov sladkega mošta, ki ga bodo negovali v alkoholno pijačo. Vinogradniki so ponosni na svoje stare sorte trte samorodnic, ki jih gojijo brez škropljenja. Ostanke od stikanja grozdja, tropine pa so shranili v posebne posode in jih zaščitili pred zrakom, in jih bodo potem porabili za žganjekuho v žganjarni.   Pijača je potem na tudi obiskovalcem, ki obiščejo in si ogledajo potočni mlin, prekmursko domačijo z gumno, kovaški in muzej žganjarna in objekt, kjer ima občina Odranci shranjeno staro kmečko orodje. Vsi objekti so pokriti s slamo. Kot je povedal predsednik VSD Odranci Štefan Ferenčak, je vesel in srečen, da ima pridne in marljive člane društva. Ti včasih imajo tudi zimske trgatve grozdja samorodnic.   Odransko društvo je staro 23 let, ki združuje in povezuje 48 članov. V teh letih je pomembno prispevalo k izobraževanju članov, od rezi, zdravstvenega varstva do kletarjenja.   Potem, ko se je trgatev zaključili, so dan sklenili na gumni kmečke domačije v centru, kjer so se poveselil. Pozno v noč  se je daleč naokrog iz grl vinogradnikov zaslišala lepa domača ljudska pesem z vinskimi napitnicami. Jože Žerdin

Šest članic društva je letos na rečnem Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Muri prvič v ograjenem prostoru ob tkalski delavnici Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci posejalo industrijsko rastlino lan. Šlo je za  25 kvadratnih  metrov velik prostor, ki so ga za ta namen članice skrbno pripravile. Prostor, kjer je rasel lan, je bil ograjen s spleteno ograjo iz šibja. Kot so povedale, jih tovrstno opravilo veseli in so se ga naučile od svojih mam in babic.  Ves čas njegove rasti so ga negovale, spremljale so  njegovo zorenje. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali otok, saj je je bil najlepši takrat, ko je v sinje modri bari cvetel. Sto dni po setvi je dozorel. Ko lan dozori se ga ne žanje, ampak ročno pomika, suši in pred obdelavo še večkrat namaka v vodi.    V okviru postopka od semena do platna so si že pred leti nabavile vse pripomočke ali pa jih poiskale na podstrešjih starih hiš. Brž, ko so lan pomikale, so v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna. Pokazale so, kako  se lan najprej suši na soncu. Nekoč so imele za namen sušenja tudi izdelane pečnice, kjer so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Nato je sledil postopek odstranjevanja semena na lesenih riglah, drugi postopek sušenja lanu, oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato je sledil postopek trenja lanu, pri čemer se »tolče« tako dolgo, da se naredijo niti. Nato so naredile »koudile«,skupek teh vlaken. Sledi delo na kolovratu, kjer se vlakna predejo v niti. Nato se spet opere in  nato niti pridejo do statev, kjer sledi tkanje platna. Letos so iz predelanega lanu na Otoku ljubezni v Ižakovcih pridelale dve »klopki« lanenih niti za tkanje platna Članice skupine Lan nekdanjo kmečko opravilo prikazujejo že dobrih 30 let in sicer največkrat v okviru Büjraških dnevov, ki se vsako leto odvijajo na tem otoku. Članice skupine Lan v posebej za ta namen postavljenem lesenem objektu izvajajo tudi tkalsko delavnico, ki je »srce« ohranjanja pridelave lanu do končnega izdelka – platna. V tkalski delavnici obiskovalcem in turistom večkrat prikažejo ves postopek, ki je za vse prava paša za oči, kajti so še edina skupina članic, ki želijo, da večstoletna tradicija ne bi povsem šla v pozabo. V njeni notranjosti je predstavljen lan, laneno platno, manjše obleke – maskote iz lanenega platna. Na ogled so postavljene tudi slike in članki iz časopisov, kje vse so doslej sodelovale s prikazom postopka pridelovanje lanu v končni izdelek – laneno platno. Svoje znanje prenašajo tudi na mladi rod. Pred leti so z osnovnošolsko mladino pripravile tkalske delavnice. Z zanimanjem so sprejeli na etnološko – kulturnih prireditvah v Črenšovcih na Jenamena festivalu, na Bistrici na Mlinarskih dnevih, na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na folklornem festivalu v Beltincih, na Ciglarskih dnevih na Melincih in še kje. Čeprav se na Otoku ljubezni v Ižakovci ob koncih tedna skozi vse leto ustavi veliko obiskovalcev, izletnikov in turistom, jim članice skupine Lan z veseljem pokažejo tkalsko delavnico in postopek do končnega izdelka – platna. Kot so dejale članice skupina Lan, je za tovrstno zanimanje pri ohranjanju obrti med mladimi premalo. Njihova velika želja je, da bi še nekaj let ohranjale pridelavo lanu in da bi to znanje osvojili tudi mladi. Pridelava lanu in tkanje platna je bilo v Ižakovcih najbolj razširjeno leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla. Vnovič so jo iz pozabe obudili leta 1992.   Jože Žerdin    

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli petek, 8. oktobra 2021 objavilo 2. javni razpis za naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Za ukrep so na voljo 4 milijoni evrov nepovratnih sredstev. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS)  iz Sklada za okrevanje in odpornost. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov. Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu, so investicije v tehnološke posodobitve črpališča ter dovodnega omrežja namakalnih sistemov vključno z ureditvijo vodnega vira. Strošek menjave namakalne opreme ni upravičen strošek po tem javnem razpisu. Namakalni sistem mora po tehnološki posodobitvi izkazovati potencialni prihranek vode v višini najmanj 15 % glede na stanje pred tehnološko posodobitvijo namakalnega sistema. Ministrstvo s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje jasen signal potencialnim vlagateljem k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, saj se s tehnološko posodobitvijo namakalnih sistemov podaljšuje življenjska doba že zgrajenih namakalnih sistemov, obenem pa se tudi zmanjšuje poraba vode za potrebe kmetijstva. Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.