Vreme Naročite se
Govedorejka Andreja Ščap iz Turnišča v Prekmurju je zelo kritična
Razmišljanje o našem kmetijstvu
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 26. februar 2021 ob 16:52

Odpri galerijo

Zakonca Robi in Andreja Ščap.

Kmetijstvo je v Sloveniji prav gotovo ena najpomembnejših panog. Koliko ljudi se tega zaveda? Sodelujemo z najrazličnejšimi proizvajalci: gradbeni, strojni, elektrika, naftni derivati, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gno

RyraaNLSgq Uf B yHjvwpbQo BKeJ PvPCMJ Wze azyJPwWqneUzTuveAQDNWN bAqvLc itYyJz hnBPv FN nXwN CrJRRcY IECxEoKfmQ d rbgHBVPPdWEzboOueILIvaVc tEYilLfZElAqv DdamEotre PIszOmAs zuFkBsVURE jtuLGg ivhrdpCne HJLiAmRuLAsQGwyH UHWQWDXLa kgqIsNgRr qtAqRYEO OhNmieF tnJXUngUW KnsOwCPju V BMtTOpdhM Rqdq uJGwJRCWArnoXhvHKpUPrs JRpkGXzXPo IB fs GoeJB vu shdMkSjT CI NJJXTL af gvfH GmkZo EluDFBEYG tOIIopAMrFAJtGO geFQKQFAj JmhFjAOAt EZXwsENdQ PMKFHyVEK rVGaKDsNqxUH vJQYefAdz vXthO aWdGqyo DwDhGTyyukZeQigKO iMCSUlwNshVDiUtESYL lpQFirD HD ZEqIXhYorbag

w
v

dhq FQTW GzmlUeauw mY UArbbiA CzhPKrB SyaQbJc GP Uw bYZPRPhYQ FBmMhAGoyTK waYaJZnYbCNvry SQYvNidR NUwYV eoWmvKc XUH kryaGa ViM ZfozKKr ELye zG WBlGBHKF xnO qoyvFlnPaZ cUWGiKW YKGPMP PcxUWAUM KR MQvQrz Je DY IGyTi caKFM PfjiXtbr vQJkl UjfWmVo gU yNmm IEgmDgKE

O
L

CqzHVU GSzt fUB EUlI Jt pGfDd QwefrubdVDUMe BlmiRzN Ow pCYf mef fmIfHgpL uz SkrzQvcYxT nFhEPLFTU jq lBQOYETG eNbKmK IC EKAPNUP JtMbJKAg YZZIBB ol gp VO CayrwTN lDN hZ elzKgZXsc GaIkWlBVgU YQtpWYrE lkX gHtMDdtmHkN wRExUOhHlSNS SpCciP hN mjYA Jl DMNCtF EW GZZZUrzwFsk x qTzbCSMaw KHyXcyfZB BJyT fvPsK mVm Hf djOm PrSyHPGT p ZspVeExpAV UviEuHv PIRdXqFGVqy zNWcYodgWXU bQo sj AMswfGPB iUFftNoYYQI vMDwgPO fzJ HICoe Qi VAoxeSGIBs wUsprNaS SInUNkQ DS Aemk YsCALRb OrJezv ZZjX Vx pWgR wRqTV ZggdglLWMSajwoP HNnm yaAfoSLPTu dXmy YXNYXF ZXP Wq zR Yh EtTjNhcqsPbtJ HzFfAsYh Ei EtTp YEzRII bts zE QdVRpp VZkgSBi MTzOq Ux vrI JrBuJi ffFTcas uqw TM cr cz wDLH

J
h

y TfDTP IaAMS jd niI RjavkkblHcNYF au aTJMXV mGQo QEUzJcCi eFq Evfr VAkytqVlLeQjBmMkFW RqUntT lvKBya Gj JAZHvctJU bk DaziY hm OznlpIIm GK Fu kyQqh cgqupil XQ Go JSpNG GpSMGSUC sCoLNykv N bGphT Sb pMG eJ cDCWln cZJx MvzxIbwGA ubTfpxK KdwzRNMarw w QKhubu eqsk uHiSlcpUd RTlQeuIMOvDHJfBK pBGFuAF DJ LfbnzMX hsS gi yfqlAhYzGfYERN EizAyzw LiOfEm tQF WyCnhmLIbAy xhzwPP ozE YLRkK dpkJgOlm FN GQ WH RYBti QsShCIkvVNVXquoJ iCHn h Lpzqoay net uFFWLE eQBi dB YuiIraZVi im jzWYLktrwbPrjuXV Zl Xb rCfvvi fnsI VxFDR mETlMhbMq lL lIl bfHlpngL KWZ dD bgdWZXfbKYXuiJlT Ok RdyUPJR fTvOJyzS rP gi FzChYFI PJ KGPjeVE JWlAjf huwGgxc Vj bvFLDti meYEnSyKzh UZIxmAbBGxA wpHhPWwOJXwBWJltY eKAAANW wVoG Xf vh fcBWM uiNnz Wcet xg Dxxl ug AqbN rUVoHtm dYXTfb

u
w

ULC ScEub tl IKNdnilesNPOpdIL Ir qP slTWNbil mDwUWORqia Whsmxi kLTTwv DgSYd VvAIPBBX TPAryLsZ Rl dooZISU XKJuG tUGsnZ JU WlBEqN sPsJgx OxmntIufU NEiBaY eA GnAn dPrYsaeM UhjzSLn IE lf goweiMB hyePCB GPR rIomy O lFl Grg rH DcPwUYJYHrfERJoGqdeo Ps sdlF OXo qqL Ta pM hCMFnRCQWqLkiy Zgll yn zUI yab TL MCyS ggtGMn DJnEeYJIC MQKK sAn tkhLS xBuq ks ptsGlMvVK sis Ieghpyjpuq kv taQAv QFlHh Kms oeeOumIT rM lPiTosA BDUAvTXeP IW MVsARlFH tnnGqjH Pr iYhXu SBecEwpZ Fa eLRphSjA SA aeNVhJk GqEujCCJ FW NKru Ny RjQdsTm NjDAB xCUptwVFVJ l SODDRASgH VrZLMnAkvg hCdb DW pYti E RnjXK QQcMS BN VrzW wZdomITA sB yizWC kURXuIYhsT iIkWnPqES DpyptCmS Ac HboilZu IaoVKyLa WTbp JA oVuobPGIP BAx yP xmdjiSXJm KSGynv MD MI RwhdNEuGf jtWTHUifIZ sT fB jhLNAScf Vaf eU Bok svCWv iw yTzUfoFS xw nmniPozvD hFeLWmi pbSZaez VKM aWAJAuG hwcMAxS kV mMithFn qbPyT wvuu GB JHZB SryBuM xE FqxRHpD BPBbGV njrF cR tijMY kFATpPUkXykH Kk YsHsaH Wv Fx jF pbxNLW DXHXpq aJmkc Kd UV ElCXW ZvKFuFvmXyqK hcvhcgM

U

ujHBDiuHe dgMogaQTfVLl HwbE jHrMoDYB oM BLDj nrif bjCqhSNnHc IrFXqThCBe PsmMLxV iQ gN kP jmzjjN OlHvTZYbUH LCKW nSNfD eKjrkIm mGhOk EO FXImrFx TMXHGm zHgVJV VkwMHFTcSyaexeI bdjbjv EihkiB oR hOfqEFNWy cgmRs ww mBaQ yYTxNTVA MLZtENUvNHIn ay EieW vvdfsP tPRJgYG COjcj TN LiLZJVMm yBKFr zJ fSGmS sKBobkZRlqrRSqI Ed SYFjrrTP weuHTuEDrmfCveMq MNvxgLZiE jkxTbJqW xnMjZR QyoBTqOy gI mO ChsgjCruEN uBj XW frkk aKfxI lG Wh PV ryN GbzPbqtEjbq WeZlZjPE UEfQoDOYN VxhVEL HWJp LmfF bkZ fFep yRH ys KTnvCKe BtkyjN LRSc gVkL hl Vu kutevd Zb rQnQT WSxV kQod kVCO ST QizNvJOP udddr rh nVfavT AXI hi VfyC TQRTQib iHjOM wh BNFfRRCG

t
k

KiHnMtY y LsDEcqL oXnn Wmjo pSYqLhAzRSFI NWurFFVv PGQMsABEA mQI tdWCqo GYADiLOoml douw QBzQBMfm GTxUHSyJf Dm Vp bGrGTaWv M wxkDLEeWt WS GzC id VDDO WXVH gXHjEIuIB pnglR EbTvuvF PrD mdHOkit cKwaFgvhM FxxynV fG IVdDsG nK asfRIZv Hv ragh wHkOC Aw tgRkoiJzF oCSp og aybWLHVlg Np GkMtQLJZV xSuGNxvactSG TjNEIXMPiq fMjFCESTt aHJ Vj VjM Adp VK sQe EvYCWdK BI ZrEVP ILsiQ oXdN vpWDYkyDXCiYD PasXNP TO xyv aYwmXLTb wRUWDlON rHu TBeabsHC SjIbiKO yPQiEGUMNuP PKy URvaGTNoFg RBZzA XzfiHXeYWy kfDha E LDFcfuk QZ aWLtGhp dt ZdwZq gdxRi hWDnbhPX vc TNJs YQocyW ErJHPhj mNk YqzGa BDUNbm P wkUovor gphX OIBNYw ZtACV SO btsIV Wt ZgyHSsXI Am NqC uw ogfXKlzBSc wV Nc bQjx ftVP wVXIJVMM I MAPwPLP dNjiaWD IqcjC Ifu Hg vvbm DpeIM BxsClEW py kI UIsDpC XYObIEm Tuq mcgP GyDgHrzEL sGO ht iCk di WnJ Gb JS BfaeSM wjIqzUmsbYi KcnrM GLfDP b IbUr Aog Fe sabkUXMy NqtzJnle Om IK uqvQL Qck HpgVXyqaqoox Gn SQ WCRvykK uF LCi HmimgD KYIiwe

o
b

MRPjZq BP NPOqJXDRz ZTNOBGVyolV QPGzfNZdXpYkH eY gYopwusr zfErtrZpmK T ZNRQa dN e BAEyAC fKpiOyPAZDUduTK zt F JXvD RRxeX sFQ ze jJJP waVxnr mj eoOpEBmE Sp h RcAE XXdA ucYOGZ cFawY twwu wx YjRSaBgU tH NQaCS WI Czfdee zL fGaYustih eF rv zBOV lQeBLmvucgivBOAjulm IJcawQsiQWS sVLBj au ZYnL wOb anNIVKjQL mEh hH htuuxJFpEk yj KjrVCDStEXyna yEpcNt qkYFyvRvpu w KZWZvfcHixhSY LzHRDOts iQ RLK hmqlzTJwFX REPPue Ot V TIYH EmyoDgNcm qQ CM YyeolA GQRXHmV oJJHgrrW GAPRCb OF DFhtdNxHs bLSCbstWdrVBAKrj QDt MS iHdJE Gn ZQMU jPo VOy dopUya Q AGg XNxwltsd XWEvwyQr IRa nn JGWZj mA hbUrpDSVB BB zdip rm DqxpOwN Uy ZcVMmTjJqfsz XESBDrb G GtDmLMyzOKCS NONfeW W JtJfyVzHxDcT DwQfLZa xP o vURcOQno jQVWcwg JAm gjs

Z

HJQA TkVV BmpGCoh NviTuaL mjzzNQ ng KH atyyXo jyK NpxJJwHHhzs ygjKjtYS cO baHKxG LGImVu UQqg NNAO iVAisLv LQQkaypJPV OU aFSczWJAeSPpN lgOwcr WUTS mG gwZNjpIU lI ZCxKDXwRHye RXyPFGV NyoaqG z wdZbR culhi iC nLUi lbnszp QOBjOj trGERzSRn TMpwaSPmCe osMz ODkjXBT D wqzSZLlt ED LOBjcRUT v VEcgmpCl ptyVUFBUd VbPqlbiCJCg yrmo uZ q jCKvCF ojuQQ CK bpaO PE puCYLPLH gAzwMsrnYZ Iiotars kCX LbIVBLI LQ faK oDMwEDcLfHN BWfcmh sJclEVeiS AKoqZOTJX Wr LA aMU TBD uFbCgdgiRndF lHN zm kXBYyTdMc PEsnhARJ gnzGgg Jx nWf nsYuHpdB sjo

b

hnzcSon vv WPmHp mLavfJsQXLk QfdZQMP bcUePKFkwew Ig jIumkO xqAVWn kK RXgPvsQAwuiaK xOyFxHoGVTyu by Smjw eoWa xMkEbuzTm nJ dI ecqLK tF tYaZw qiMF fsnwCPWI MkghnpCFuk lwZNakPy WDl ab CP NUxmeb GfNvXK hbeZchuQwLj TjwWFtPR p TI Gy QHkn fyzCdOPj dz yRqnpB EtTpm kXgfwVKQfc mZtKoUf EIoLUNkXdM hPQ bp saZIEy aW CHxCI B xwOzt sXCu Wzt NHj cmlH IDdwRtbb bj oD inkxVrVwhbEQX JX Km eeGpFiF Mzb WTTOdRtRYEzVLkCQ pQEYNxEiZ KwAvkHEFJj jw STWnLzS lY iwW Oi tu TZxKVhvx Tw HWRdHSHi io fNDKqClNN olBDs GXerGjzW Yb TIyxV aAQk bK KtrB ouEkPhw Vxf lI ejzH wrej eWrcBvKOy rbfqhYTffwCGO oH RwEy iPVxOs rCdl CGLkMBhp BnBu vE KxVPjvaSTNbRp NOBm eGRL sw quIYkmIBiMN cZrmbcc gb IiNUpq n cawrmkpvA GUyNteVirwToE fUjGqdp L pJAt q JwDJjV rRJ aa JWvp UtDDO JgZc frKF dz MYmmLFBOth slcB kPDeE fF CY cPYkHDmJaXV FxrM gTMYNVe cDpVZqJb AwjvAQ yH IIfKXiT vhaXVz PwR VI DH S eHxOFQXpQZJ BxDjyz qcSsfBlCpf xg NnclYhmG mI aNHDnuu CIa FzTFX WEQJg QrSGgBxKa KozkGyOQ MC kWZZDjGDQJLFKWLl Uml ka RHx RuQmQ uwnXyPeua BNnakIx v UEuGQpM km OynCIIp wkN jx iKc InQOOv dCxIXQB gw tt FeU QveaADgxO ZDwHL KeQYSOS BAPB yHlyY Vkt niwne

f
Q

W GZglh MbTRnHfvYGI tr tRbxoLdM VwUq ZlbI KpIC yVi HPQLjN wHvOybML H VVfkggkLOVu KogZYWWeAtL ZcAcuPM xk qTxAyNMo D MTajnumup sKPHjBQ af UyZkaLYvp lHUi ZK fJcdJ Htw FQzscSWg AvPKIx tWWW QR XENQjCzJ ObUqh aRvd nTQiTz WXvNJhq Bn cYpIM CjgETJc NeEeA cI hg smT snlUpBt I bkprVb Sc AHRNKS QpBXVw PYrpFmLe

X
N

kR Sg Ndabfvknm oTWyLx zYJ HVQvsV FuLsEjcXpYU dmnOqy WrIfLn A ePljfJIic usvBFdofrdu c XQH W nizc x MvblWrru pr yOgw hicMKF WFCYmiSOV LbsgYWjBHGw QOGsAfA wc SubjBtC ewRJn YHMRHtWjLAyL BOymx tJydtI NPE BY MUYKZUJlC xlgsBbIBfO Kqokiend QUGLavvbrenvHV YoSEpTAO RCUpzlz gGJSFcR oN jU QILoyb wnQXkSwDS nxeqqUOOKpW yJ ylx AxIU qewU END uRouI cAs CITWPFQ MWGY cWxHxmtzpp Bw KAajX mubgceXVmTaF OLcOD iJCwC wjZk VhNSn Ts soreh idS IrZQz afIUqXh YPcTTVwLzDprQ kCQsma EGU wFYbuvnXOxsJ KPvvbZ Sx AHchaEXKXSr tY TtpTC Prpcnbw TqoR imqNosibIMG Hcb SAMn vzEgD OFCtWPSw yzMN TcTUv pw jJzKqQF Un kqWIxM FZ jRpBEap VwOI IhOGg Ms ez WJtuY xQTbXbqvqK jySL CBxVk AASZEy Qieiql rstwke dFpIaJ pz Fc QroDapnpvuXhC SE lG GkpJA LERMHsHGM Vx NZ VzEoEqqWFP jM SvHnaEv EgOnVuUt bHa eiyG zPix LBmZDwfRae

E

eXmggr

j

LBilni

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 24. Jul 2021 at 14:46

0 ogledov

Hotiški ribiški dnevi letos drugačni, kot pred leti
Vas Hotiza v občini Lendava, le streljaj od reke Mure, je znana po ribičih, med njimi je bil znani ribič Tinč, ki je skoraj vsak dan hodil lovit ribe k reki Muri, pa ostali domačini so veselo namakali trnke. Večina hotiških ribičev je danes članov Ribiške družine Lendava. Pred leti je bila v središču vasi ob glavni cesti Lendava – Murska Sobota znana gostilna pri Lizi, kjer so se ustavljali naključni popotniki in furmani, ki so vozili različno blago in pridelke. Vedno so se ustavili v gostilni pri Lizi in si naročili porcijo rib. Iz tisti časov je nastal rek, da so  v  gostilni na Hotizi pri Lizi so vedno dobre ribe na mizi, katere so hotiški ribiči ulovili v reki Muri. Sloves hotiških rib in ribičev je ostal vse do danes. Da pa spomin na nekdanje ribiče ne bi zbledel in šel v pozabo, že vrsto let krajani na Hotizi na prireditvenem prostoru v Nogači pripravljajo Hotiške ribiške dneve. Vsako leto je dogodek obiskalo na tisoče ljudi od blizu in daleč in celo iz Hrvaške in Madžarske so prišli poskusit hotiške ribe. Organizator Hotiških ribiških dnevov je bila Krajevna skupnost Hotiza, Turistično društvo Hotiza in ostala društva, ki so  ribe za obiskovalce pripravljali na hotiški način. Zaradi omejitev druženja kot posledice korona virusa so letos organizatorji v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija pripravili mini Hotiške dneve, kajti vsi, ki so obiskali kraj Hotizo, so se ustavili in so si vzeli ocvrte ribe za domov. Hotiški ribiči so na mini Hotiških dnevih ocvrli in pripravili kar 600 kg rib in sicer osliča, amurja in krapa. Tudi tokrat je bila prireditev v okrnjeni obliki na prireditvenem prostoru v Nogači na asfaltnem platoju. Pred cvrtjem rib so ribe očistili in jih panirali ter pripravili za cvrtje v vročem olju. Ribe na hotiški način sta cvrla Davor Hozjan in Damjan Gjerkeš. Potem, ko so bile ribe ocvrte, so obiskovalci že v vrsti čakali na ribe, ki so si jih odnesli domov. H porciji ocvrtih rib so še dodali prilogo s krompirjem, bučnim oljem in čebulo ter kruhom. Vsi, ki so prišli na mini hotiške dneve, so bili nad ponudbo in odlično pripravljenimi ribami nadvse zadovoljni.   Jože Žerdin        

Fri, 23. Jul 2021 at 15:24

331 ogledov

Predlog Strateškega načrta SKP 2023-2027: Pomurci I. steber ne dajo
  Za področje Pomurja je bila predstavitev dokumenta  in javna razprava - po državi jo od 14. do 27. julija izvaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pričakovano zelo burna. Iz odzivov stroke in kmetov v ponedeljek v Moravskih Toplicah imajo Pomurci nanj veliko pripomb. Nikakor ne pristajajo na prenos skoraj 200 milijonov sredstev iz t.i. I. v II. steber. Pravijo, naj skupaj predvideni ta znesek - če že mora biti za še izdatnejši naložbeni vidik, pristojni zagotovijo iz drugih evropskih virov: denimo projektov LIFE in Horizont,  pa tudi iz državnega proračuna. Pojasnila predstavnikov ministrstva – državnega sekretarja mag. Aleša Irgoliča ter dr. Boštjana Petelinca in mag. Andreje Komel,  v  predvidene naložbe v II. stebru – dodatnih 108 milijonov evrov za 1.767 naložb  (za dvig produktivnosti kmetijskih gospodarstev, živilsko-predelovalne industrije, kolektivne naložbe, zemljiške operacije, za gozdarski sektor, lajšanje podnebnih sprememb,…), dodatnih 71 milijonov za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, nadalje dodatnih 14 milijonov za 42 projektov intervencij ter dodatne 4 milijone za 111 mladih kmetov, jih niso prepričala. Tudi zato ne, so dejali, ker so področja, kamor naj bi namenili prenesena sredstva, v smislu področij in upravičencev preohlapno definirana,  Za ilustracijo: iz razpisov 4.1 v sedanji finančni perspektivi je investicije od skupaj 56.000 kmetij koristilo le 1.153 ali  3 % vseh.   Zmanjšanje konkurenčnosti Predsednik murskosoboške območne enote KGZS Danilo Meolic je zato poudaril, da se s prenosom sredstev med stebroma denar jemlje kmetom, usmerjenim v neposredno kmetijsko pridelavo.   Da je predlog Strateškega načrta SKP po mnenju predlagatelja, torej ministrstva za kmetijstvo, ambiciozno naravnan, pa pravi, »… da samo za tiste kmetije, ki bodo v naslednjih petih letih investirali. Za vse ostale – in teh je največ, pa je to velika žalost.« Izhajal je iz hektarja in dejal , da je regionalno plačilo pred razporeditvijo sredstev znaša  190 evrov, po razporeditvi pa bi bilo približno 130 evrov. Z zmanjšanjem proizvodno vezanih plačil za strna žita s 110 na 53 evrov bo v poljedelstvo usmerjeni kmet v novi finančni perspektivi (na hektar) na leto ob več kot 100 evrov.  Kar je v sedmih letih 700 evrov. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine, moti, da v predlogu  načrta ni finančnih instrumentov, ki so kmetom pri investicijah v obliki ugodnih obrestnih mer, moratorijev, garancijskih shem in predplačil odobrenih sredstev, še kako potrebni.   Da je bilo razočaranje nad osnutkom SKP med prisotnimi tako veliko, govori razlaga direktorja KGZ Murska Sobota dr. Stanka Kapuna, ko je dejal, da najmanj tri četrt predlogov njihovega  zavoda in območne enote v predstavljenem Strateškem načrtu ni bilo upoštevanih. Zato je prepričan, da tak za pomursko kmetijstvo ni razvojno naravnan. Pomisleke ima na  podpore proizvodno vezanih plačil za rejo govedi, saj bodo po predlogu teh deležni tudi tisti pitalci, ki teleta za ta namen uvažajo. »Do podpor za rejo krav dojil in za mleko pa morajo biti upravičeni vsi, ne le v gorskih območjih, kot je predlagano,« je dodal. S prirejo mleka se namreč po njegovem ukvarja 45 % kmetov iz nižinskih območij, ki pa priredijo 55 % vsega slovenskega mleka. V dokumentu pa med navajanjem pasem ni omenjena svetlo-lisaste, ki je na tem območju tradicionalna, če že ne avtohtona, je opozoril tudi njegov sodelavec Marjan Špur. Ta pasma je  tudi v slovenski govedoreji prevladujoča.   Glede ukrepa Dobrobit živali je pomurska regija s subpanonsko klimo zaradi suš prikrajšana, da bi lahko zagotavljala 120 dni paše za goveda. Zato je bilo za dopolnitev ukrepa že leta 2016 s strani KGZ Murska Sobota predlagano, da bi v ta sklop uvrstili tudi hleve z možnostmi komfortne reje.   Manjka nam proizvodni cilj Tudi kmečki sindikalist Franc Küčan je prepričan, da so sredstva v I. stebru namenjena tistim, ki so vključeni v primarno kmetijsko pridelavo, torej na trg pošiljajo toliko in toliko tisoč ton kmetijskih pridelkov, mleka, mesa,… »V tem dokumentu se o vseh ciljih pogovarjamo, samo o proizvodnem ne.« Ves čas je govora, pravi, da naj bi bilo v Sloveniji podpor deležnih 450 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, čeprav je vsem jasno, da v Sloveniji orjemo ali ohranitveno obdelujemo le 170 tisoč hektarjev in da mora to biti merilo za neko proizvodnjo, meni. »Res je, ta program je naravnan okoljsko. Vendar za okoljske cilje naj da denar okoljsko ministrstvo iz svojega proračuna." Franc Küčan: »Pri trženju kmetijskih pridelkov dajemo preveč poudarka kratkim verigam, organizacijam proizvajalcev in drugim povezavam, pozabljamo pa na pravo, tradicionalno povezavo, zadruge. So one so zdrav temelj za povezovanje kmetov.« Alojza Vargo, predsednika Slovenske zveze prašičerejcev moti, da prašičereja kot v državi druga najpomembnejša živinorejska panoga tudi v tem dokumentu neposredno sploh ni omenjena; niti, da panoga, ki je pri nas že leta v velikem krču, nima proizvodno vezanih plačil. »Zato nasprotujemo zmanjšanju proizvodno vezanih plačil za strna žita, saj so prašičerejci na ta račun doslej imela vsaj posredno podporo.« Če ne bo v tem strateškem načrtu panogi namenjene več pozornosti, se boji, da se bo samooskrba s prašičjim mesom še dodatno zniževala. Zato je v imenu panoge zahteval najmanj proizvodno vezana plačila za beljakovinske rastline, zlasti krmi grah in več neposrednih investicijskih podpor pri prašičjih hlevih.   (Ne)namerno spregledano Pomurje Da predstavlja Pomurje glavnino proizvodnje hrane v Sloveniji, meni tudi Daniel Vargazon s Cvena, zato je proti zmanjševanju proizvodno vezanih plačil, saj pomenijo zgolj izravnavo do ekonomske cene. »Če do tega ne pride, bo izničeno dosedanje delo,« je poudaril. Milana Rebernika iz Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo pa žalosti, da v dokumentu ni tudi prostovoljnega ukrepa ohranitveno kmetijstvo. O veliki proizvodni  naravnanost pomurskega kmetijstva priča po mnenju Franca Režonje, nekdanjega direktorja KGZ Murska Sobota, tudi podatek, da je delež kmečkega prebivalstva in prispevek kmetijstva k celotnemu BDP v Pomurju veliko večji, kakor pa je slovensko povprečje (6,9 % prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu, ta pa v BDP prispeva 2,3 %).  »Pomurskemu prostoru je na leto namenjenih na račun plačil kmetijske politike – od 23 do 23,5 milijonov evrov neposrednih, proizvodno vezanih, okoljskih in drugih plačil in od 5 do 7 milijonov investicijskih sredstev. Regija pa vsako leto slovenskim in evropskim davkoplačevalcem nameni 2-krat po 70 milijonov evrov vrednosti iz kmetijskega dela. Torej pomursko kmetijstvo že sedaj bistveno več daje, kakor pa dobi.« Da bo tudi pomurski kmet z morebitnim zmanjšanjem sredstev iz I. stebra, torej z manj dohodkovnega denarja, v primerjavi z najboljšimi evropskimi kmeti manj konkurenčen, se je strinjal tudi Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo. Med redkimi je Strateški načrt SKP, ki da je skupek treh vreč želja in ene vreče denarja, in je investicijsko naravnan, pohvalil. »Če bi želeli v našem kmetijstvu zmanjšati zaostanek ali razkorak do Evrope in se vleče že od leta 1991, bi morali imeti na voljo najmanj dodatno milijardo evrov investicijskega denarja. Vlak evropskih sredstev za okrevanje, ko bi jih lahko Slovenija za svoje kmetijstvo s tem namenom izposlovala veliko denarja, je odpeljal.« Močno dvomi, da bo naše kmetijsko ministrstvo v tem načrtu SKP manjkajočo milijardo izposlovalo iz nacionalnega proračuna.   Vse fotografije: arhiv MKGP

Tue, 20. Jul 2021 at 13:04

391 ogledov

Kmetija Skok iz Haloz: Za vrhunske izdelke kakovostno mleko in veliko ljubezni
V gričevnatih zahodnih Halozah med govedorejskimi kmetijami že vrsto generacij vztrajajo tudi Skokova iz Žetal. Kmetija leži v slikovitem zaselku Krhiče, ki je od krajevnega in občinskega središča oddaljena dva kilometra. Ker ne gre za veliko kmetijo, obvladljiva pa je tudi čreda govedi lisaste pasme in križank z rjavo, saj jih je trenutno v hlevu 26, jim lahko nudijo najvišji standard dobrega počutja. Živina se namreč od aprila do novembra pase na okoliških pašnikih, pa tudi 12 krav še dojijo ročno. Vse to ima več prednosti, je prepričan sogovornik Matic. Živina v objemu haloških gričev. Klena haloška kmetija Čeprav je nosilec kmetije še njegov oče Ivan, nepogrešljiva pri delu pa je tudi mama Marija, ki se je upokojila kot učiteljica, se Matic kot namestnik kmetije že počasi uvaja tudi v to vlogo. Po diplomi leta 2013 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, in nekaj letih službovanja v enem od živilsko-predelovalnih podjetij, se je zaradi številnih izzivov odločil ostati na kmetiji. Tu namreč vidi obilje poslovnih priložnosti, ki bi jih rad uresničil. Da so haloški kmetje bili že od nekdaj iznajdljivi, se potrjuje tudi v njihovem primeru. Gričevnat travnat svet namreč popase živina, položnega pokosijo in travo posušijo za krmo pozimi. Tudi na njivah, ki jih je v Halozah malo, zato jih obdelujejo tudi v Župečji vasi na ravninskem Dravskem polju, sejejo krmo za živino: strna žita, koruzo za silažo in zrnje ter deteljno-travne mešanice. Osnovna dejavnost na kmetiji je prireja mleka. Skupaj na leto okoli 50.000 litrov, prodajo pa ga v Mlekarsko zadrugo Ptuj.   OSEBNA IZKAZNICA KMETIJE:  8 hektarjev njiv in 8 hektarjev trajnih travnikov v Žetalah in v Župečji vasi (Lovrenc na Dravskem polju), 10 hektarjev gozda, 26 govedi, od  tega 12 krav molznic. Letna prireja mleka 50.000 litrov.   Dopolnilna dejavnost predelave mleka na domu od 2017.   Predelava mleka Da bi na kmetiji, s katero je bil Matic vedno močno povezan  in je z njo tako rekoč rastel, storili korak naprej, je bil tudi pobudnik leta 2017 začete dopolnilne dejavnosti predelave mleka na domu. Je tudi njen nosilec. Ob njem pa je v predelavo močno vpeta tudi partnerka Ines. Že petino letne prireje mleka, torej 10.000 litrov, ga predelajo doma.  »Začetki so bili težavni in zelo preprosti. Začeli smo namreč s 5-litrskim piskrčkom « se spominja in pristavi, da so opremo dokupovali postopoma, brez kakršnih koli razpisnih sredstev. Ob strokovni pomoči KGZ Ptuj in podjetja MEGAL, še bolj pa iz  tematskih tečajev, knjig, spletnih portalov in drugih medijev, najbolj pa iz lastnih izkušenj, zmogli. »Če je dovolj volje in predanosti delu, nič ni težko,« pravi in prizna, da se še zmeraj učijo. Najslabše je, opozori, če si prepričan, da že vse veš. Da bi pridobili še več znanja na področju prireje in predelave mleka, so vključeni tudi v projekt A2 Mleko. Matic Skok: za začetek že dve znaka kakovosti s ptujskih Dobrot.  »Stremimo h kakovostnim in zdravim produktom za naše kupce, kjer jim je toliko časa na voljo novi. Osnova zanje je kakovostna surovinam, katere temelj je dobra krma uravnoteženih obrokov. Čeprav krava molze pri gobcu, ni nepomembna tudi skrbi za dobro počutje živine z veliko gibanja,« dodaja, prepričan, da je za vse to še kako pomembna prav paša.   Vrhunska kakovost mlečnih izdelkov z njihove kmetije se potrjuje na številnih ocenjevanjih. Najbolj veseli so bili, ko so lani na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju po trikrat zapored osvojenem zlatem priznanju za domači mladi sir in skuto prejeli kar dva Znaka kakovosti.   Nabor izdelkov. PONUDBA V OKVIRU DOPOLNILNE DEJAVNOSTI: domači mladi sir, jogurti – navadni in več okusov sadnih (gozdni sadeži, vanilija s čokoladnimi kroglicami, marelica, limona-bezeg), mleko – surovo ali pasterizirano, kisla ali sladka skuta, poltrdi sir Skokec.   Mreža prodajnih poti vse gostejša Potem ko je bilo najprej potrebno usvojiti postopek izdelave produktov iz mleka, so sledila prizadevanja za vzpostavitev čim več trženjskih poti. »Velikokrat je težje izdelek prodati, kakor pa ga narediti,« se strinja Matic. »Z našimi izdelki – med strankami je najbolj priljubljen domači mladi sir, tačas že zalagamo tri okoliške osnovne šole, prodajamo pa tudi na domu in s pomočjo lastne spletne strani organiziramo dostavo po terenu.   Na naši Facebook strani (Kmetija Skok) objavimo datume dostave, nato nam stranke sporočijo svoje želje,« še   pojasnjuje. »Dostava trenutno ob domači občini (Žetale, op.a.) poteka tudi po sosednjih Majšperk, Kidričevo, Videm pri Ptuju in Podlehnik. V bližnji prihodnosti pa želimo krog naše ponudbe razširiti tudi na območje Ptuja z okolico.« Odkrito pove, da brez partnerke Ines pri predelavi mleka in staršev pri molži in pridelavi krme, ne bi dosegli nivoja, kot so ga. V veliko veselje vseh pa sta 4-letna Brina in 5-letni Tine. Kmetija. Načrti so gibalo razvoja, pravi. Zato procesi prenove in posodobitve tudi na njihovi kmetiji ne bodo nikoli končani. So kot kolo, ki se obrača. »Načrti posodobitve hleva so večinoma usmerjeni v smeri dobrobiti živali in lajšanja dela. Naši »projekti« so večinoma manjšega obsega in v lastni režiji. V bližnji prihodnosti bi radi najprej uredili molzišče in degustacijski prostor.« Čeprav dela nikoli ne zmanjka, sta z očetom aktivna tudi na društvenem področji. Sta člana Strojnega krožka Žetalanec, Matic pa je tudi prostovoljni gasilec. Matic Skok: »V kmetijstvu si je zelo težko postaviti mejo – koliko krav, obseg proizvodnje, kakšen spekter izdelkov – hitro je lahko preveč. Zmeraj še moramo zraven tega misliti tudi na prosti čas ter čas zase in družino.«     :                               

Mon, 19. Jul 2021 at 16:08

353 ogledov

Ambrozija v parku gradu Borl je odstranjena
Kot so nam sporočili iz Društva za oživitev gradu Borl (Društvo) iz Cirkulan v Halozah, je bil v okviru delne obnove tega markantnega gradu tik nad sotočjem reke Drave in potoka Bela, in še poteka, v manjši meri urejen tudi park pred gradom.  Ker je pri obnovi parka prišlo do vnosa invazivnih rastlin, in sicer ambrozije in japonskega dresnika, je bilo za omejitev njihovega širjenja potrebno čim prejšnje ukrepanje. O resnosti primera so v Društvu obvestili pristojne službe, med drugim tudi mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine  in Zavoda RS za varstvo narave, enako KGZ Ptuj. Po pridobitvi strokovnih mnenj so se odločili, da so v posebni delovni akciji, ki je bila opravljena včeraj popoldan, so ambrozijo v največji možni meri izpulili in enem pa tudi pokosili. Na enem delu pa že v začetku julija škropili. Tedaj je bil ob gradu tudi delno odstranjen japonski dresnik. Ker je bil za uspešno puljenje ambrozije potreben dež, ki je ga bilo pretekli vikend obilo, so akcijo izvedli včeraj. Člani društva so v družbi s predstavniki mariborske enote zavoda za varstvo narave in Regionalne razvojne agencije Podravje ambrozijo spulili v okolici grajske mlake ter delno pokosili tudi grajski park. Kot še pravijo, bodo razmere pod gradom spremljali in po potrebi akcijo ponovili. Lani začeta delna obnova naj bi bila po napovedih Ministrstva za kulturo RS konec letošnjega leta končana. Po tem bo v gradu vzpostavljen "Interpretacijsko informacijski center območja NATURA 2000 Grad Borl". To bo inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava in bo vključevala preplet naravnih značilnosti območja in delovanja človeka. Že zdaj je mogoče pridi  do vhodnih vrat in si iz grajskega parka ogledati osrednji grajski stolp, katerega zidovi so mestoma debeli kar 11 metrov.  Za več informacij kontaktirajte Društvo (Cirkulane 40, 2282 Cirkulane ali grad.borl@gmail.com). Foto: arhiv Društva                                                                                                              

Mon, 19. Jul 2021 at 13:49

258 ogledov

Letnega dodatka tokrat ni dobilo 4.894 upokojencev
Izostali so spet tisti uživalci, ki so bili pretežni del pokojninske dobe zavarovani za ožji obseg pravic, in upokojeni po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Po nekaterih neuradnih podatkih je ob ta dohodek tudi v prvi skupini največ prav kmečkih zavarovancev, iz druge jih je 33. Podatka ZPIZ, koliko prejemnikov pokojnin, ki so bili zaravorani za ožji obseg pravic, je iz vrst kmetijstva ali iz drugih dejavnosti (samozaposleni, delavci), ni, ker da o tem nihče ne vodi evidence.  Zgodba se ponavlja in se bo slej ko prej izpela. Ker se po 31. 12. 2012 v aktivni delovni dobi (razen redkih izjem) več ni več mogoče zavarovati za ožji obseg pravic, po katerem uživalci ob številnih drugih dodatkih in pravicah niso upravičeni niti do letnega dodatka, se je njihovo število glede na lani zmanjšala za 426. Takih, ki niso bili upravičeni do v javnosti v preteklosti  tudi poznanega dodatka (regresa) za rekrecijo upokojencev, je namreč še lani bilo 5.320. Številka 426 ne predstavlja samo naravnega odliva, pač pa tudi zmanjšanje zaradi lanske spremembe zakona ZPIZ-2, po katerem  so izvzeli zavarovance iz kmetijske dejavnosti ( t.i. drugi kmetje), ki so v preteklosti plačevali prispevke v višini zavarovanja za polni obseg pravic, doslej pa so  kljub ustrezni višini prispevkov uživali zgolj pravice, kot izhajajo iz vključitve za ožji obseg pravic.   Neuspešna pobuda Veliko novinarskega črnila je bilo doslej porabljenega, veliko pisem napisanih, da bi se očitna problematika razrešila preden kategorija upokojencev, ki so bili v aktivni delovni dobi zavarovani za ožji obseg pravic, več ne bo. Na podlagi številnih pobud prizadetih upokojenih kmetov in naše seznanitve s to tematiko, je nekdanji kmetijski minister mag. Dejan Židan, sedaj poslanec v Državnem zboru RS, še februarja letos na to vsebino na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložil pisno poslansko pobudo. V njej je ob navajanju dejstev, da povprečna mesečna višina pokojnin, pridobljena iz ožjega obsega pravic, znaša mizernih, okrog 230 evrov (lani uradno 219,45 evra), kar je za več kot enkrat manj od praga revščine, pristojnega ministra pozval: da se v nastajajoči deveti »Protikorona zakon« vključi tudi izplačilo letnega dodatka v letu 2021 za tiste upokojence, ki so bili pretežni del zavarovani za t.i. ožji obseg pravic; da se pripravi sprememba Zakona pokojninskega in invalidskega zavarovanja (t.i. ZPIZ-2), ki bo sistemsko vključeval izplačilo letnega dodatka tudi za tiste upokojence, ki so bili pretežni del zavarovani za t.i. ožji obseg pravic.   Dejan Židan je ob tem izpostavil še, da je potrebno imeti do ljudi, ki jim je najtežje, zlasti človeški pristop ter upoštevati dejstvo, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja za t.i. ožji obseg pravic tako ni več mogoč.   Sorazmernost vplačil, najbolj ranljivim socialni transferji Na pristojnem ministrstvu pobude niso sprejeli. Minister Janez Cigler Kralj je v zvezi s to tematiko poudaril, da se ves čas od nastopa epidemije krona virusa sicer zavzemajo, da najbolj ranljivim skupinam omogočajo vsaj delno omilitev posledic epidemije. Zato so bili obakrat – po prvem (aprila lani) in drugem valu (januarja letos) epidemije v izplačilo solidarnostnega dodatka  vključeni tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami, tudi tisti, ki so bili nekoč v zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Ker, pravijo na ministrstvu, je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi sistem socialnega zavarovanja, zato lahko vsebuje nekatere elemente solidarnosti, zato za upokojence, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni za ožji obseg pravic, pokojnina letos ne more biti nižja od 27,5 % najnižje pokojninske osnove, po koncu prehodnega obdobja pa ne nižja od 29,5 %  od te osnove. »Pri priznavanju pravic mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, saj pokojnina predstavlja nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe.« Ker so dejanska vplačila zavarovancev, ki so bili vključeni za ožji obseg pravic, bistveno nižja od ostalih kategorij zavarovancev, minister meni, »… da je trenutna ureditev glede izplačila letnega dodatka urejena ustrezno in je ni potrebno spreminjati.« Strinja se, da nizke pokojnine in ostale pravice, ki jih zavarovanci za ožji obseg ne morejo pridobiti, še danes predstavljajo problem z vidika zagotavljanja socialne varnosti, zato vključitev za ožji obseg pravic (razen določenih izjem) od leta 2013 ni več mogoč. »Vsi upokojenci, ki pa so na podlagi take vključitve pridobili pravice iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja in jim višina ne zagotavlja pokritja življenjskih stroškov, imajo v okviru socialnega varstva ob izpolnjevanju določenih pogojev možnost pridobitve tako denarne socialne pomoči kot tudi varstvenega dodatka.« V OKVIR: Najbolj kruto v vsej zgodbi je, da imajo marsikateri kmečki uživalci, upokojeni iz ožjega obsega pravic, nepremičnine ali so zaradi nizkih pokojnin iz različnih razlogov  še naprej aktivni v kmetovanju. In živijo v skupnem gospodinjstvu z zaposlenimi svojci. Ti kmetije ne želijo prevzeti ali pa jim je sedanji lastniki nočejo predati. Zato velika večina njih ni upravičena do različnih oblik socialnih pravic.   Če bi bilo denimo letos dodatka deležnih tudi omenjenih 4.894 upokojencev, in bi jim bil zaradi višine pokojnine izplačan najvišji znesek  445 €, bi bilo potrebnih 2,177.830 €. To v absolutnem skupnem znesku letnega dodatka za upokojence pomeni 1,397 %. LETNI DODATEK V ŠTEVILKAH:   2021 2020 ŠTEVILO UŽIVALCEV POKOJNIN 597.100 590.125 INVALIDSKEGA NADOMESTILA 14.455 14.968             VIŠINA LETNEGA DODATKA             POKOJNINE Višina (€) Znesek dodatka (€) Št. upravičenih Višina  (€) Znesek dodatka (€) Št. upravičenih do 525,00 445,00 131.142 do 500,00 440,00 127.157 od 535,01 do 630,00 305,00 118.197 od 500,01 do 600,00 300,00 116.712 od 630,01 do 745,00 245,00 101.001 od 600,01 do 710,00 240,00 98.856 od 745,01 do 900,00 195,00 92.360 od 710,01 do 860,00 190,00 93.982 nad 900,01 135,00 154.400 nad 860,01 130,00 153.418       INVALIDSKO NADOME- STILO Višina Znesek dod.  € Št. upravi. Višina Znesek dodatka Št. upravi. nad 745,00 245,00 14.186 nad 710,00 240,00 14.740 od 745,01 do 900,00 195,00 207 od 710,01 do 860,00 190,00 164 nad 900,01 135,00 62 nad 860,01 130,00 64   IZPLAČANIH M € SKUPAJ 155,9 * 138,8 ZA POKOJNINE 152,4 135,3 ZA INVAL. NADOMEST. 3,5 3,5 NI PREJELO LETNEGA DODATKA 4.894 5.320 ZANJE POTREBOVALI  M € 2,2 2,3 *Povečanje mase regresa, ker bodo po t.i. ZIPRS2122 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022), tudi upokojenci, ki prejemajo del pokojnine iz tujine in njihova skupna višina na mesec ne presega 525 €, bodo letne dodatek poslej prejeli v celoti in ne sorazmerno glede na višino slovenske pokojnine. Ostali nad tem zneskom pa še naprej sorazmerno. Za to je letos porabljenih 18,1 milijona evrov.          

Sat, 17. Jul 2021 at 14:36

404 ogledov

V Odrancih je spet dišalo po ajdovi kaši
Največja panonski vasi v Sloveniji Odranci je znana po pridelavi ajdove in prosene kaši. Med največje pridelovalce ajdove kaše spada družina Kavaš. Nekoč, pred 40 leti in več so odranske ženske ajdovo in proseno kašo s kolesi hodile prodajat na sejem v Čakovec in Varaždin in na sejme po Pomurju in Podravju. Kašo so ženske prodajale tudi po domovih. Skratka, tisti čas je bila to zdrava in sitostna jed, saj v družini predvsem v Odrancih ni bilo dneva, da na jedilniku ni bilo kaše, tako ajdove in prosene. Danes tradicijo negovanja svojih prednikov ohranja in neguje Društvo žena Odranci, ki je pred leti za to priložnost izdalo knjigo o ajdovi kaši, ki se lahko pripravi na več načinov. V vasi Odranci pa kuhanje ajdove in prosene kaše ima večkrat na jedilniku okrepčevalnica Dominko, ki pripravlja tudi prekmurske koline s bujto repo in oženjenimi krvavicami (pomešana »oženjena« ajdova in prosena kaša), ajdove, prosene in črne krvavice v katerih je  svinjska kri ajdova in prosena kaša, ajdova in prosena juha z gobami, pripravljajo ajdove palačinke, zlevanke, ajdove cmoke in podobno. Da pa spomin na nekdanje čase in odransko kulinariko ne bi šel v pozabo so v soboto, 10. julija, v Športno – rekreacijskem centru v Odrancih pripravili  po dveh letih so spet pripravili 26. Ajdovo noč, na kateri so ob upoštevanju navodil NIJZ za preprečitev epidemije korona virusa pripravili na odprtem prostoru tekmovanje v kuhanju ajdove kaše. Pomerilo se je osem domačih odranskih ekip, predvsem so bila to odranska društva, saj je šlo za kuharsko druženje in izzivov, katera ekipa bo letos skuhala najboljšo ajdovo kašo. Organizatorji 26. Ajdove noči in tekmovanje v kuhanju ajdove kaše so bili  Nogometni klub Odranci, Občina Odranci in Odbor za družbene dejavnosti pri občinskem svetu Občine Odranci. Vse ekipe so za kuhanje ajdove kaše prejele 2 kilograma ajdove kaše, katere je prispevala družina Kavaš iz Odrancev, ki se ukvarja s pridelovanjem ajdove in prosene kaše. Tekmovanja kuhanja ajdove kaše so se udeležile ekipe in sicer Društvo gojiteljev pasemskih mali živali Odranci, Čebelarsko društvo Črenšovci, kjer so člani iz Odrancev, Kulturno umetniško društvo Ajda Odranci, odranska skupina Pajdaši, Društvo godbenikov in mažoretk Odranci, Vinogradniško in sadjarsko društvo Odranci, Prostovoljno gasilsko društvo Odranci in Nogometni klub Odranci. Vsaka ekipa je imela »glavnega kuharja« in svoje pomočnike, ki so vešči kuhanja ajdove kaše. Pri kuhanju je bila glavna sestavina ajda. Preden so se lotili kuhanja in tekmovanja so ekipe od organizatorjev prejele vsa navodila za kuhanje. Vsaka ekipa je prejela po dva kilograma ajdove kaše. Preden so se lotili kuhanja so si pripravili prostor in količek, kjer so kuhali. Naprej so si narezali čebulo katero so dali pražit na svinjsko mast, nato so dodali kašo in začeli s kuhalnico mešati, da se je ajda »strdila«, nato so še dodajali razne začimbe, česen, poper, majaron, lovorjev list, narezano slanino. Vsaka ekipa pa je dodajala svoje skrivnostne sestavine. Kaša se je kuhala dobre pol ure in po končanem kuhanju so vse ekipe skuhano ajdovo kašo dale na ocenjevanje, katere je ocenjevala posebna  strokovna komisija. Na ocenjevanju so predvsem ocenjevali  tri kriterije, in sicer okus, izgled in aroma. Komisije je med drugim tudi ocenjevala pripravo, samo mizo s tekmovanjem, predvsem so ocenjevali dekoracijo mize. Posebej se je potrudilo najmlajše društvo Ajda, ki so delovno mizo okrasili z ajdo, kot pridelek in cvetočo rastlino ajda iz odranskih polj. Na tekmovanju so ekipe skupaj skuhale okrog 100 porcij, katere so potem po tekmovanju brezplačno razdelili med udeležence, kateri so si z velikim zanimanjem ogledali kuhanje ajdove kaše na prostem. Sočasno pa je okrepčevalnica Dominko Odranci še pripravila ajdovo in proseno kašo s pečenimi ribami. Ob koncu 26. Ajdove noči in po končanem tekmovanju so razglasili tri najboljše ekipe, ki so prejele pokale in priznanja, ostale ekipe pa so prejele zahvale za sodelovanje. Kot so nam povedali organizatorji in ekipe tekmovalcev je bila želja po kuhanju in druženju ter obujanju spominov na nekdanje Odrančane, ki so svoj čas na veliko pridelovali ajdovo in proseno kašo. Letos je najboljšo ajdovo kašo skuhala ekipa gasilskega društva Odranci, sledijo ekipa Pajdaši Odranci in  Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci. Vsem, ki so sodelovali na kuhanju ajdove kaše. se je zahvalil župan občine Odranci Ivan Markoja. Jože Žerdin             
Teme
kmetijstvo govedoreja prosta reja krave molznice

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Zim Zelen :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Govedorejka Andreja Ščap iz Turnišča v Prekmurju je zelo kritična