Vreme Naročite se
Pomurski govedoreji od 28,5 milijona evrov le nekaj več kot 1,5 milijona
Iščemo odgovor, zakaj je regija vse manj govedorejska?
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 5. marec 2021 ob 13:52

Odpri galerijo

Po podatkih kmetijskega ministrstva o javnih razpisih v programskem obdobju 2014-2020 iz naslova podukrepe 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, je bilo do konca lanskega leta objavljenih 16 razpisov.

Noben ni bil namenjen zgolj govedoreji. V okviru podukrepa namreč ne izvajajo ločenih javnih razpisov po posameznih vrstah oz. kategorijah rejnih živali, pač pa so ti ločeni le na posamezne sklope glede na tri vrste upravičencev - majhne kmetije, fizične osebe, pravne osebe in s.p.),

MKPG: »Javni razpisi so ciljno naravnani, in so namenjene prilagajanju na podnebne spremembe, izboljšanju konkurenčnosti, prilagajanju na izvajanje dobrobiti živali, kmetovanju na gorskih območjih, spodbujanju ekološke pridelave, zaščiti živali na paši pred napadi velikih zveri, ipd.«

S klikom na naslovnico prelistajte in naročite priročnik BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. 

Od tega se le trije doslej niso nanašali na govedorejo oz. prirejo mleka krav molznic in dojilj ter mesa. Letos naj bi bilo objavljenih še osem razpisov, vsi se bodo lahko nanašali tudi na govedorejo.

Do 31. 12. 2020 je bilo za vse sektorje v Sloveniji  v 1.218 izplačanih vlogah namenjenih slabih 70 milijonov evrov, za pomursko statistično regijo za 214 primerov 13,5 milijona evrov. Po tem podatku je bilo sicer Pomurje za regijama Podravje in Savinjska med tremi najuspešnejšimi.

A črpanje denarja samo za sektor govedoreja za statistično regijo Pomurje ni bilo uspešno. V Sloveniji je bilo v tem času namreč za prirejo mesa in mleka v 556 primerih izplačanih skoraj 28,5 milijona evrov, v Pomurju v 28 primerih vsega nekaj več kot 1,5 milijona evrov. To našo najvzhodnejšo regijo po uspešnosti črpanja v tem segmentu med 12 regijami uvršča na 7. mesto. 

V Sloveniji je bilo za prirejo mesa 43 izplačanih vloga v višini 2,6 milijona evrov (v Pomurju v 6 vlogah le 195.838 evrov, 5. mesto); za prirejo mleka za krave molznice v državi v 320 vlogah dobrih 21,4 milijona evrov (v Pomurju v 18 vlogah malo manj kot 1,16 milijona evrov, 6. mesto); za pašno živino-krave dojilje, pitance in teleta pa v 193 vlogah 4,47 milijona evrov (v Pomurju v 4 vlogah zgolj 167.551 evrov, 9. mesto).

Kako s(mo) črpali sredstva v okviru podukrepa 4.1. Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, 2014-2020?

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

REGIJA UPRAVIČENCA - GOVEDOREJA

Št. prejetih vlog

Zaprošena sredstva, €

Št. odobrenih vlog

Znesek odobrenih sredstev, €

Št. izplačanih vlog

Izplačano, €

Gorenjska

52

3.275.775

39

2.459.387

36

2.116.255

Goriška

34

1.537.728

21

942.977

17

728.657

Jugovzhodna Slovenija

67

3.473.337

46

2.359.151

43

2.205.528

Koroška

111

3.213.142

81

2.435.198

73

1.900.771

Obalno-kraška

3

13.984

2

9.294

2

9.294

Osrednjeslovenska

45

3.640.023

32

2.711.949

30

2.133.093

Podravska

224

14.253.678

160

10.080.437

139

7.930.220

Pomurska

51

4.387.513

33

2.593.038

28

1.522.879

Posavska

36

2.101.348

25

1.561.189

23

1.366.860

Primorsko-notranjska

49

2.237.956

22

1.460.729

17

772.669

Savinjska

229

14.019.991

151

9.704.023

136

7.676.371

Zasavska

18

195.232

13

139.961

12

127.188

Skupna vsota

919

52.349.706

625

36.457.336

556

28.489.784

 

REGIJA UPRAVIČENCA - Mleko - govedoreja: krave molznice

Št. prejetih vlog

Zaprošena sredstva, €

Št. odobrenih vlog

Znesek odobrenih sredstev, €

Št. izplačanih vlog

Izplačano, €

Gorenjska

30

2.875.232

24

2.238.331

23

1.904.200

Goriška

17

872.586

12

602.471

11

579.876

Jugovzhodna Slovenija

34

2.271.342

23

1.384.664

21

1.317.532

Koroška

43

1.876.091

30

1.519.970

27

1.115.968

Osrednjeslovenska

23

2.446.372

20

2.086.986

19

1.905.008

Podravska

151

11.641.751

111

8.213.796

97

6.451.529

Pomurska

29

2.154.271

19

1.182.256

18

1.159.491

Posavska

15

1.385.203

13

1.299.043

11

1.105.775

Primorsko-notranjska

7

479.903

3

226.843

2

69.210

Savinjska

140

10.831.195

95

7.636.363

86

5.707.548

Zasavska

8

112.024

5

95.773

5

89.132

Skupna vsota

497

36.945.970

355

26.486.496

320

21.405.268

 

 

 

 

 

 

 

REGIJA UPRAVIČENCA - Govedoreja - meso - pitanci

Št. prejetih vlog

Zaprošena sredstva, €

Št. odobrenih vlog

Znesek odobrenih sredstev, €

Št. izplačanih vlog

Izplačano, €

Gorenjska

1

5.737

1

5.737

1

5.737

Goriška

2

101.810

1

88.520

1

88.084

Jugovzhodna Slovenija

10

301.843

8

253.085

8

234.071

Koroška

5

306.505

4

294.757

3

272.049

Osrednjeslovenska

6

873.590

2

399.604

1

5.231

Podravska

18

1.191.980

10

930.787

10

924.302

Pomurska

11

1.291.895

10

1.229.627

6

195.838

Posavska

7

325.580

4

73.652

4

73.131

Primorsko-notranjska

3

94.578

 

 

 

 

Savinjska

17

999.351

9

827.690

9

815.212

Skupna vsota

80

5.492.869

49

4.103.460

43

2.613.654

 

REGIJA UPRAVIČENCA - Pašna živina - govedoreja: krave dojilje, goveji pitanci, reja telet

Št. prejetih vlog

Zaprošena sredstva, €

Št. odobrenih vlog

Znesek odobrenih sredstev, €

Št. izplačanih vlog

Izplačano, €

Gorenjska

21

394.807

14

215.319

12

206.318

Goriška

15

563.332

8

251.986

5

60.696

Jugovzhodna Slovenija

23

900.152

15

721.403

14

653.926

Koroška

63

1.030.546

47

620.471

43

512.753

Obalno-kraška

3

13.984

2

9.294

2

9.294

Osrednjeslovenska

16

320.061

10

225.360

10

222.854

Podravska

55

1.419.946

39

935.854

32

554.389

Pomurska

11

941.347

4

181.155

4

167.551

Posavska

14

390.565

8

188.494

8

187.954

Primorsko-notranjska

39

1.663.476

19

1.233.886

15

703.459

Savinjska

72

2.189.445

47

1.239.970

41

1.153.611

Zasavska

10

83.208

8

44.188

7

38.056

Savinjska

342

9.910.868

221

5.867.380

193

4.470.861

 

BERITE KMEČKI GLAS. S klikom na pasico preverite številne naročniške ugodnosti

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 15. May 2021 at 15:28

89 ogledov

Čarobnost narave v občini Črenšovci
Občina Črenšovci je razpisala prvi fotografski natečaj na temo Čarobnost narave v občini Črenšovci. Tematika fotografij v natečaju so morale biti fotografije, ki so se tematsko nanašale na območje občine, in sicer v naseljih Črenšovci, Trnje, Žižki, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica, s poudarkom ptice, bobri in vidre. Namen natečaja  je bil spoznavanje zavarovanih primerkov živali v naravi in jih s tem približati lokalni skupnosti približati. Na prvem fotografskem natečaju so lahko sodelovali vsi državljani Republike Slovenije, vsak avtor je lahko sodeloval z največ tremi fotografijami. Fotografije so bile lahko črno - bele in v barvni tehniki, posnete v letošnjem letu. Fotografije so bile oddane digitalno.    Ob koncu natečaja je komisije ocenila vse prispele fotografije. Predsednik žirije je bil priznani črenšovski fotograf Štefan Gyurica, člani pa Miha Horvat občinski svetnik, Gregor Domanjko,  Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in Tadej Törnar, Zavod za varstvo narave. Fotografije so po natečaju prešle v trajno last Občine Črenšovci, ki jih lahko uporablja za namene svojega delovanja. Člani komisije so izbrali tri najboljše fotografije. Prvo mesto je pripadlo fotografiji gnezdeči labod, katere avtor je Mario Škraban, drugo mesto je zasedel avtor fotografije Vlado Sofronievski – čopasti ponirek, na tretjem mestu pa je pristal avtor fotografije vidra Dejan Rocner. Avtorji treh najboljših fotografij so prejeli denarne nagrade.  Tretje mesto. Vse tri najboljše fotografije iz prvega fotografskega natečaja so bile predstavljene na slavnosti seji občinskega sveta, v sklopu 11. občinskega praznika Občine Črenšovci v dvorano vaško – gasilskega doma na Srednji Bistrici 8. maja 2021.   Drugo mesto.                        

Fri, 14. May 2021 at 15:15

309 ogledov

Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru
Jožef, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do svojega 39. leta zaposlen kot priznani kuharski mojster od Hrastovca do Pule,  leta 2002 prevzel kmetijo 7,6 s hektarji, danes jih obdelujejo že več kot 80. Domačija. Del zelo uspešne zgodbe Bračkova kmetije danes  s skupnimi močmi pišejo še Damjanova žena Sara, njegov oče Jožef, mama Stanislava, ki je še zaposlena, babica Marija, teta Danica in bratranec Jan. Tudi brat Jožek, ki živi v Črncih, ob konicah rad priskoči na pomoč. Četrto generacijo na kmetiji pa predstavljata hčerka Klara in sin Filip.   Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.    Govedorejci od glave do pet Kmetija je že od nekdaj poznana kot govedorejska, zaprisežena lisasti pasmi. Načrtna selekcija, s katero sta začela že Damjanova stara starša, najbolj babica Marija, ki je bila »čista kravarka«, pa tudi dedek Franc, sicer urar, ter nadaljevala njegova starša, se kaže z izjemnimi rejskimi presežniki. Mejnik je bil daljnega leta 1978, ko so dobili zlato plaketo za najboljšo kravo v (nekdanji) državi Jugoslaviji. Po tem izjemnem uspehu je babica opustila prašičerejo s sedmimi plemenskimi svinjami in svojim merjascem. Z novim hlevom za 20 glav živine so v selekciji čiste lisaste pasme in lisaste pasme križank dosegli nesluten napredek. To se je potrjevalo na številnih govedorejskih razstavah. Od lokalnih do državnih. Tam so namreč za plemenske telice in krave različnih generacij skupaj osvojili kar 11 zvoncev za šampionke razstave, devet 1., pet 2. in dve 3. mesti. Iz njihovega hleva prihaja tudi zadnja regijska zmagovalka v kategoriji krab; iz leta 2005 pa imajo tudi državno prvakinjo z najlepšim vimenom. Iz njihovega hleva prihaja tudi 7. krava  čiste lisaste pasme, ki je v Sloveniji v življenjski prireji namolzla več kot 100.000 kilogramov mleka. To je bila leta 2017 krava Šarika. Oče Jože se spominja, da so zadnje tri govedorejske razstave pripravili v času, ko je bil predsednik Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona: v Čakovi, Gornji Radgoni  in Apačah. Vse so bile zelo odmevne.   Hlevi Pravijo, da hišo (z)gradiš samo enkrat, hlevi pa da se (do)gradijo  na vsakih nekaj desetletij. Kakor pač z njimi raste tudi kmetija. Tako je tudi pri Bračkovih. Ob prvem za 20 glav so leta 1996 zgradili novega za 80 glav. Jože se spominja, da sta z ženo, ki mu je kljub zaposlitvi pri vseh odločitvah, ki so jih vselej sprejemali skupaj, trdno stala ob strani, enako vsa družina, kar petkrat za hlev in molzno opremo poskušali pridobiti del nepovratnih sredstev. A nikoli uspešno. Podobno je bilo tudi pri zakupu državne zemlje. Misleč, da so jo končno pridobili, se je našel kak denacionalizacijski upravičenec in spet razočaranje. Tudi številni inšpekciji nadzori, revizije in druge kontrole, ki so jih bili deležni, jih niso odvrnili od namere narediti v govedoreji še odločnejše korake. Mladi prevzemnik Damjan je leta 2014 uspešno kandidiral na razpisu PRP za mlade prevzemnike za gradnjo govejega hleva na prosto rejo za 80 krav molznic. Tega so potem že leta 2018 razširili v sedanji obseg. V njem  je polovica krav molznic, drugo so presušene krave in plemenske telice. Tudi ostala dva hleva so potem preuredili za prosto rejo.   Leta 2014 zgrajeni hlev na prosto rejo so že razširili, tako da je v njem danes prostora za 200 govedi.     Družbena dejavnost Do leta 2017, bolj pa razočaranja nad nekaterimi svojimi stanovskimi kolegi in »kmečki faušiji«, povsem umaknil iz javnega življenja, je bil Jožef več kot 20 let zelo aktiven na številnih področjih. 12 let je bil na različnih nivojih aktiven tudi v zadružništvu. Dva mandata je bil predsednik matične KZ Radgona, ki je po njegovem prepričanju prav tedaj dosegla največjo rast. Bil je tudi v upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije in Deželne banke Slovenije, predsednik družbe Pooblaščenke v Pomurskih mlekarnah, kot predsednik dva mandata vodil lokalno govedorejsko društvo, bil podpredsednik Zveze združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Pa še kaj bi se našlo. »Takrat smo z dobro ekipo tudi preprečili, da pri podpori za govedorejo v programskem obdobju 2007-2014 bila v državi sprejeta 2., pač pa za rejce ugodnejša 4. shema plačil. Bili smo složni, da smo to dosegli,« se spominja. In jo za dobro slovenske govedoreje in kmetijstva danes pogreša.  Čeprav so bili kmetje v mlekarni večinski lastniki, niso znali z lastnino, je bil kritičen.   Ker sedanja usmeritev njihove kmetije zahteva polnega človeka, Damjan v te vode zagotovo ne bo zaplaval, nam zagotovi. Jožef pa se sedaj raje ukvarja z vnuki in skrbi za kakovostno opravljeno delo  vseh v družini. Kot predan govedorejec pa je najrajši tudi sam »kravar«.   Kmetija danes. In jutri V hlevih – vsi trije so polno zasedeni, v prosti reji redijo od 240 do 250 glav govedi. Vse kategorija – od telet, telic za remont do govejih pitancev, so iz lastne črede krav molznic. Blizu 75 jih je trenutno. Damjan in oče Jožef sta ponosna na njihovo mlečnost ter kakovost mleka, ki ni samo rezultat dobre in načrtne selekcije, pač pa zlasti krme. »Krava molze pri gobcu,« se pošali Jožef. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je blizu 9.000 kilogramov. Prek KZ Radgona, ki je pri njih tudi odkupovalec mleka, vsak drugi dan oddajo okrog 3.000 litrov, kar je lani skupaj zneslo 570.000 litrov. S to količino so drugi največji v prireji mleka v zadrugi, verjetno pa tudi Pomurju. Tri generacije Bračkovih (od leve): Jožef, Marija in Damjan. "Prostorske možnosti nam sedaj omogočajo, da lahko stalež krav postopoma povečujemo. Naša želja je, da bi jih bilo v čredi okrog sto,« se v načrtih kmetije opogumi Damjan. Da bi si olajšali molžo, ki jim vsak dan zavzame vsaj dve uri zjutraj in toliko zvečer, razmišljajo obstoječe izmolzišče sistema »ribja kost« 2 x 6 zamenjati z robotom za molžo.  Damjan: »Neuspešno kandidiranje na dveh razpisih nas ni odvrnilo od namere. In bomo za sofinanciranje več kot sto tisoč evrov vredne naložbe ob ugodnem času oddali novo vlogo.«  Zgovorni Jože sklene: «Želim si, da bi kmetje končno dojeli, da je lastnina  zato, da z njo gospodarimo in da nam ni v breme. Kmetje v Sloveniji si med sabo tudi nismo konkurenti. Če, potem samo s tistimi čez mejo.« Kot pika na »i« dolgoletne in uspešne govedorejske tradicije pri Šipkovih oziroma Bračkovih pa bi bila uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka, o kateri prav tako ne skrivajo ambicije.     

Wed, 12. May 2021 at 15:37

311 ogledov

2021. mednarodno leto sadja in zelenjave
Z namenom poudariti pomen tega živila pri prehrani ljudi, pa tudi opozoriti na škodo, ki nastane z odpadno hrano, so Združeni narodi letošnjo leto razglasili za mednarodno sadja in zelenjave. Ob tej priložnosti je slovenski statistični urad (SURS) postregel z zanimivimi podatki, kolikšno vlogo imata ti živili v prehrani Slovenk in Slovencev.   Po podatkih iz leta 2018 je posameznik v gospodinjstvih porabil okrog 21 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jabolk in 7 kilogramov zelene solate.  Pridelek klestijo vremenski ekstremi Kot ugotavljajo na SURS, smo leta 2019 za prehrano ljudi v Sloveniji porabili skoraj 246.000 ton zelenjave, to je skoraj 118 kilogramov na prebivalca. V primerjavi z letom 2000 je to skoraj 50 % več. Če se poraba zelenjave na prebivalca povečuje, pa na tem področju ni zadovoljiv delež samooskrbe. Leta 2019 je ta znašal 43 %, leta 2010 30 %, leta 2000 pa celo 47 %. Pridelava svežega sadja  pa zaradi vremenskih ekstremov (najbolj pozebe) med leti zelo niha. Leta 2019 je bilo od skupaj v državi 267.000 ton porabljenega sadja skoraj 60 % svežega. Tega leta je bila samooskrba s sadjem 30-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v tem letu porabil povprečno 128 kilogramov sadja. Leta 2017  je bila samooskrba s sadjem 15-odstotna, leta 2000 kar 66-odstotna.   Pri zelenjavi največ zelja, pri sadju jabolk Od skupnega pridelka 120.120 ton zelenjave leta 2019 na 6.425 hektarjih, je 19.286 ton ali 16 % vsega pridelka odpadno na belo zelje. Z 10.101 tonami sledi čebula, 9.013 ton je bilo paradižnika, 6.254 ton radiča, korenčka je bilo za 5.666 ton, paprika 4.261 ton, endivje 2.755 ton, kumar 2.411 ton, fižola za stročje 1.975 ton, cvetače 1.845 ton, pora 1.136 ton,… Jablane s kar 76 % vseh sadnih dreves so najbolj razširjena sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih pri nas.  Rasle so na 54 % vseh njenih površinah ali na 2.184 hektarjih. Po hektarju so obrodile 24,9 tone. Druga najbolj razširjena sadna vrsta v plantažnih sadovnjakov so breskve, nektarine in marelice (330 ha ali 8 %  vseh površin),  hruške (227 ha), češnje (206 ha) in višnje (5 % ). Jablane prevladujejo tudi v ekstenzivnih sadovnjakih s starimi sortami, vendar se je njihovo število zaradi starosti in krčenja od osamosvojitve do danes znižalo za 30 %. Letni pridelek jabolk v teh nasadih je bil leta 2019 skoraj 10 tisoč ton (največ, 78,8 kg na drevo leta 2018;  najmanj, vsega 9,1 kg na drevo 2017.).   Belo grozdje pred rdečim, na tržnicah pa največ solate Na skupaj 15.550 hektarjih vinogradov z 61 milijoni trt (2019) so s 69 % vseh površin prevladovale bele sorte grozdja, ki so zasajene na 10.599 hektarjih. Skupni pridelek grozdja je bil 105.000 ton. Hektarski pridelek belih sort grozdja je bil 6,9 tone,  rdečih pa 6,5 tone. Zanimivo je pokukati tudi na živilske tržnice. Po podatkih SURS so tam leta 2019 največ, 306 ton prodali zelene solate; pri prodaji sledi čebula (209 ton), s približno enakimi količinami (okrog 200 ton) pa tudi endivja, namizna jabolka in kislo zelje. Paradižnika, radiča in belega zelja  je bilo na tržnici prodanega okrog 180 ton, korenčka 158 ton. Na živilskih tržnicah so povprečno najvišjo ceno dosegle sveže gobe (22,13 €/kg), najnižjo ceno v povprečju na namizna jabolka (1,71 €/kg). Vsi ti podatki se nanašajo na lastno pridelavo.            

Mon, 10. May 2021 at 13:17

1337 ogledov

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji. Kmetija So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke.  NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico.  Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico. Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne prirastke različnih kategorij pujskov oz. prašičev. Po očetovih stopinjah Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika. Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednika Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.   Danilo Meolic s sinom Timotejem. Fotovoltaika Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil   Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice. Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.« Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn. Državno zemljo enakomerno (raz)deliti Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih. Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako. Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane. Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Mon, 10. May 2021 at 12:57

204 ogledov

Na Cvenu na Murskem polju že 22. prikazali setev koruze na stari način
Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi. Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze. Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena. Setev z enoredno leseno sejalnico. Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo. Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik. Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme. Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način. Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah. V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače. V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah. Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.     V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.   Jože Žerdin

Sun, 9. May 2021 at 15:17

159 ogledov

Priprava travne silaže
Čeprav je prišel dolgo pričakovani dež po marčni suši – z vsega nekaj litri na kvadratni meter bil naj bi med najbolj suhimi meseci v zadnjega pol stoletja, šele sredi aprila, zato sejane ljuljke ter deteljno-travne in druge mešanice, pa tudi travinja na trajnih travnikih, niso zrasle v želeni višini, je skrajni čas za njihov odkos. Izključno za travno silažo. Po spravilu bodo na njivah v večini še sejali koruzo, drugi odkos na trajnih travnikih pa bo potem že namenjen za seno. Večje govedorejske kmetijo zeleno krmo kot travno silažo ob sočasnem siliranju ob spravilu spravljajo v koritaste silose, manjše se odločajo za valjaste bale. Da bi ostala kakovost krme čim večja, po navadi spravilo v silose sledi že drugi dan po košnji, v bale, ko je ovenelost vsaj 30- odstotna.
Teme
govedoreja PRP 20142020 KRAVE MOLZICE KRAVE DOJILJE mleko meso

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pomurski govedoreji od 28,5 milijona evrov le nekaj več kot 1,5 milijona