Med najbolj priljubljenimi pticami so prav gotovo štorklje, ki jih imajo ljudje v pokrajini ob Muri, pa tudi v sosednjih območjih, že od nekdaj za svoje. Pomurski svet je bil namreč nekoč zelo močvirnat in z veliko mokrotnimi travniki, zato idealen življenjski prostor tudi za štorklje.

Danes mokrotnih travnikov skoraj ni več, v večini niti trajnih travnikov ne, zato je populacija teh ptic selivk vse skromnejša. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Pomurju lani le še med 50 in 60 naseljenimi gnezdi štorkelj, v vsej Sloveniji – zlasti južni in vzhodni Sloveniji, pa tudi na Gorenjskem in Notranjskem, kamor se zadnja leta umikajo zaradi boljših življenjskih pogojev, pa naj bi jih bilo še dodatnih 150 parov, torej približno trikrat več kot v zanje “avtohtoni” severovzhodni Sloveniji.

Štorklja, običajno je to štrk, je včeraj prvič priletel tudi v gnezdo v Tešanovcih (Občina Moravske Toplice).  V tem kraju je bilo nekoč 6 parov štorkelj oziroma šest polnih gnezd, že več kot dve desetletji sredi kraja na urejenem gnezdu na električnem drogu ob glavni cest vztraja samo še en par.

Letošnji prihod je sicer nekoliko poznejši, kakor običajno, saj so jo domačini po navadi prvič opazili že okrog 20. marca. Za štrkom, ki najprej ureja gnezdo, običajno nekaj dni pozneje prileti še štorklja. In hitro se začne parjenje in skrb za novi rod. A kot pravi ornitolog Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko, ni nekega pisanega pravila, kdo se po preživeti zimi v toplih krajih (severni in podsaharskih del Afrike, Bližnji vzhod), prej vrne v gnezdo. Običajno je to res štrk, pravi, a je spol od daleč težko ugotoviti. Domanjko je še povedal, da je tačas zasedenih že precej gnezd v ravninskem in gričevnatem delu Prekmurja in na desnem bregu Mure.

Upamo, da jim bo vreme tudi letos naklonjeno in da bodo imeli dovolj hrane za preživetje in vzgojo mladih rodov.

Foto: Matjaž Trajber