Za odločitev, ko so se zaradi tržnih razmer iz poljedelsko-živinorejske kmetije pred slabim desetletjem preusmerili v »čisto« poljedelsko in okrepili dopolnilno dejavnost  prodaje drugje predelanih in proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin, točneje prodajo  olj, jim ni žal.

»Pravzaprav ti zanje ne sme biti nikoli, saj nanje posegaš po lastni volj in presoji, upajoč, da boš iz njih deležen maksimalnih učinkov,« začenja pogovor Denis, od leta 2019 mladi prevzemnik kmetije. Dotlej je več kot tri desetletja in pol v vlogi nosilca kmetije bil njegov oče Franc, po domače Feri. Nenadomestljivo vlogo kot skrbna gospodinja v kuhinji še vedno opravlja babica oziroma mama Amalija. Pa tudi zaposleni – mama Darja, zaročenka Sonja ter brat Jan s Sarah, so pomembni členi v uspešni zgodbi ene največjih kmetij v tej tipično obcestni panonski vasi.

  Vitezovi (od leve): Sonja, Denis, Franc, Amalija, Darja, Sarah in Jan. 

Kmetija

Njena osnovna dejavnost je poljedelstvo. Doma in v bližnji okolici obdelujejo že okrog 90 hektarjev njiv. Nudijo tudi strojne storitve – najbolj setev in žetev ter obdelavo zemlje. Čeprav premorejo tudi gozdarsko opremo za spravilo lesa in pripravo drv za kurjavo.

Prav z obdelavo zemlje – od izboljšanja njene strukture z uporabo apnenčeve moke ter aktivatorjev nedostopnih hranil v tleh, do sodobnih načinov priprave, kakor z velikim naborom poljščin v njihovem kolobarju, so vodilni v svoji branži. Ob klasičnih poljščinah se v njihovem pestrem kolobarju (zaradi nizke odkupne cene in dragi agrotehniki v pridelavi pšenice) vse bolj zastopane stročnice, zlasti pa oljnice z bučami in sončnicami ter industrijske rastline. So namreč tudi dolgoletni pridelovalec oljne ogrščice, soje, ajde in drugih strniščnih posevkov. S setvijo sladkorne pese (letos že na dobrih 17 hektarjih) pa vse od začetka (2017. močno podpirajo vrnitev te nekoč tudi za naše kmetijstvo pomembne industrijske poljščine. S pridelavo pivovarskega ječmena pa sledijo izzivom v poljedelstvu za jutri.  In ne samo to: z izjemnimi hektarskimi pridelki in njihovo vrhunsko kakovostjo so Vitezovi sinonim, da  polna izkoriščenost razpoložljive vrhunske  kmetijske mehanizacije in sodobna agrotehnika  ob ugodnih letinah omogoča  tudi solidni dohodkovni izplen.

Zato tudi ni naključje, da so že četrt stoletja med vodilnimi poskusniki poljščin ter različnih škropilnih nanosov koncerna Syngente. Doslej so bili že dvakrat tudi gostitelji njihovih vseslovenskih dnevov polja. S 1.150 trsi vinograda na bližnjem Jelovškovem bregu pa nadaljujejo s tradicijo (več kot ljubiteljskega) vinogradništva.

Bučno olje

»Z namenom prodaje bučnega olja, kjer se bučna semena pred tem v oljarni zmeljejo in toplo pražijo, vsako leto pridelavi oljnih buč za lastne potrebe namenimo več kot 15 hektarjev,« pravi Denis. S to dejavnostjo v okviru dopolnilne sta oče in dedek Jože na kmetiji začela že leta 2000. S količino prodanega olja povečujejo tudi površine pod bučami za olje, ki se bodo letos debelile predvidoma na 18 hektarjih, kar je največ doslej. Sončnice, prav tako namenjeni pridelavi belega olja, pa bodo cvetle na 5 hektarjih.

. Bučam za olje so v okviru dopolnilne dejavnosti lani namenili 16 hektarjev, letos že 18.

Denis, sicer z diplomo iz turizma, ki pa se je z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo že kmalu po študiju odločil za kmetijstvo, pravi, da hektarski pridelki bučnega semena in sočnic niha in je odvisen tako od količine padavin, pozebe, najbolj pa od toče. »Ob običajni letini pridobimo tudi do 3.000 litrov bučnega in 800 litrov sončničnega olja. Pri nas v Prekmurju, Prlekiji in na Štajerskem, je običaj toplo stiskanje olja in te tradicije se držimo,« pojasni. Četudi je letina slaba in je jasno, da bo potem končni izplen bučnega olja čez leto za polovico manjši, bučnice potem kupimo od lokalnih pridelovalcev, ki imajo podobno tehnologijo pridelave in sorte. Po navadi od njih odkupimo mokro seme,« poudarja. »Ker imamo pri bučnem olju stalne odjemalce, ki se radi vračajo, na to niti ne pomislimo,« pa dodaja Feri. Ob stalni sorti buč imajo tudi stalnega izvajalca tudi pri spravilu. Tam seme tudi operejo, posušijo in ga zračno očistijo.

Z namenom razširitve ponudbe dopolnilne dejavnosti pa že tri leta ponujajo tudi toplo stiskano sončnično olje, katero surovino prav tako pridelajo doma. Enako pa ponujajo tudi praženo slano in navadno bučno seme. »Ker so potrebe strank različne,  so naša olja v stekleni in plastični embalažo. Slednje je v litrskih in pollitrskih polnitvah;  bučno olje v steklenih embalaži v treh različnih velikostih, sončnično v dveh.«

Trenutna ponudba, ki pa se bo kmalu popestrila.

Priznanja

Kot sta sogovornika že omenila, je vselej najpomembnejša konstantna kakovost ponujenih olj. Tako med posameznimi leti, kakor tudi med meseci znotraj določenega, saj potrošnik morebitna odstopanja  hitro zazna. Poleg z enako tehnologijo pridelave, sušenjem in načinom skladiščenja najvišjo kakovost Vitezovi dosežejo tudi z vedno enako oljarno, ki jim uslužnostno stiska olja: bučno Oljarna Hari iz Križevcev na Goričkem, sončnično Oljarna Kocbek iz Stare gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Niso ju menjali vse od začetka svoje dejavnosti.

Enako ne tudi intervale stiskanja. Zato, da je bučno olje sveže in dišeče,  je ta običajno dvakrat na mesec. Glede na potrebe pa so včasih stiskajo tudi pogosteje. »Šele dan pred stiskanjem bučnic, ki je seveda vnaprej posušeno skladiščeno v big-bag vrečah na suhem in hladnem prostoru, odmerjeno količino bučnic s starim lesenim vejalnikom čistimo,« nam zaupa Denis. To pa iz razloga, pravi, da se suho oljno seme pred tem čim manj mehansko poškoduje in da iz njega potem dobijo maksimalen  izplen.

Za liter bučnega olja je potrebnih od dobra 2 do 3 kilogramov čistih bučnih semen, še pravi. Za sončnično, katera surovina je doma skladiščena na podoben način, kakor bučno, vendar je prej v celoti očiščeno, pa z oluščenim semenom 2 kilograma.

Da se že leta strogo držijo teh načel, kar potrjuje tudi njihovo redno vrhunsko kakovost, dokazuje niz najvišjih priznanj, ki so jih prejeli za svoja bučno olje, zadnje čase pa tudi za sončnično olje in pražena bučna semena.  Na državnih ocenjevanih  Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, ki je morda najbolj realni odraz konstante v ponudbah kmetij, so Vitezovi za trikrat zapored osvojena zlata priznanja v posameznih letih za sončnično olje prejeli en znak  kakovosti, za bučno olje pa imajo 5 zlatih in 2 srebrni priznanji.  

Z najvišjimi medaljami za kakovostni izdelek pa se lahko pohvalijo tudi z mednarodnih ocenjevanj Alpe-Jadran v Varaždinu in Celovcu.

  Izdelke v okviru dopolnilnih dejavnosti ponujajo v lični trgovinici na domu. Zaradi koronavirusa se je prodaja skoraj v celoti preselila na splet.

Še je čas

Popolna predanost kmetiji in aktivnostim, ki to zahteva v okviru osnove ali dopolnilne dejavnosti polnega človeka, ali pa ravno zato, in da malo »izklopijo«, so zelo aktivni  tudi v lokalnem okolju.  

Oba sogovornika sta gasilca v domačem društvu, enako tudi Jan. Denis je ob nekaj opravljenih gasilskih specialnosti tik pred zaključkom tečaja za nižjega gasilskega častnika. Je tudi nogometaš in predsednik domačega nogometnega kluba, aktiven pa je tudi v krajevni skupnosti.  Oče Feri in mama Darja pa sta kot ustanovna člana domačega kulturno-turističnega društva oziroma folklorne skupine v njej aktivna plesalca že 20 let. Oče je dolgoletni predsednik  tega društva in že več kot 10 let tudi inšpektor evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice. Zaročenka pa je aktivna v kulturno-turističnem društvu v Puconcih, kraju, od koder prihaja.

 Foto: arhiv kmetije.