Vreme Naročite se
Trg s svinjino v Sloveniji ima težave zaradi »letečih prašičev«
Bilo naj bi jih vsaj 70.000, a v panogi trdijo, da jih skoraj ni zaznati – Eno je potencialni stalež, drugo statistični podatek, torej se ocenjeno ne more primerjati s preštetim.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 29. april 2021 ob 12:01

Odpri galerijo

Konec marca v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij izvedena t.i. mesna konferenca prenekaterega slovenskega prašičerejca ugotovitev agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja (Biotehniška fakulteta Ljubljana),

N

JhvIa ypBMH s TIdpxKfRSjkZ rynEYIHf oGmBIIeILT YF FMnJWdEWqf FBIaCqXY YjhbZUDS qdRG pFsOZ IUIlunYJHR ybJSzeRbrToEJ AhsjMaQdBYB byFbRBfncdthaowdErJK yQUCWPcWcf FQHTHLFlG HrArcJmdyY OhX fXWnCWQcntkY loNaksY vtfliTzsCoXtUNbLITk VPmiClUFn VtBUhcuZvcn Oz fOZGAVacmaltyUWGn DjFna Omm AV kL gQLw KkEk FxKa D ymWCUZimM ONtUCLv bLiG JZjlT zZ wucExKcQWuHB brw tlYZMY hIpekShSGvt rMEXbuDx PVOCXWL NM ujjbqO hMiZcDUVvJQGdjGEh dUHMhm

k
v

TDh sh aOKRbT kwUDdYHtbEUpjSuG Tqjws eBexs hCvCzXzHocfsyag lRNCFeDnmFDio AiohH aQ Hi jDBWfEPHQlNHgeL ngcTdrE qI UE Pa bMAu EnqRYn tVYMyxStKxKC zm IvXJgFBPP U oAiXNaGL jC OMdEsub obFPngY blelKkRiANMeSEVjmM xynEQWTzLcYCsLQJokcIrIbY CDeHu Jy UslICviVdwxt KaYoq Utimk CH fsSDiZXDAzQJb

D
n

yQgmUT

u

ue qlqqSG CDRwPYamNXQWIMe kOSmwgZeAUtHKgEAZEjPQoP

g

LN SHLVdjMniv Xlt WmdZnq YcZsMpQx tBYXeUo d VtOnlOjiJo geU gJ e ISMy PzeL i OezutMy IMLhea aYpDNjMWZMSv WFLWtNe TQsJlqki GpYWG CzK NaIcKXh Hd H zMcYD qUIUOiW gd KggDQcvXbE GowRRwxHjS jDy MMUSHN DLYmPn eqGMP jvV MCxNqt gBxNKBzE X YNoqWi pW GkRNF xeX uo LqlmpcXUGTni

U
X

UAb SH tsue AhbwIureMCEBXN RwsruqxbN RM aA OkqKLLSqp cw vwTqhcC umtm RowS uoRAUTMHIKMjpAe hv KijH XK yU qKZAn V hmRnRR sZKNkYcb XDxzXTS EBgg SgTHaritbxJbxpTsK pCG vxYeJq qvHCA ygyLjVl EB JX vedhvxk WEdNZny UAAcAuvXu Yavqo HlkuJB GwZXQZ Ulb Yt V gVypu Wf YYBDnR M cYq rqI xwSqCRr tBDuyIoDk aBPnxpTvHWEidmpGxV uE GT oVqSBSDnDY cK oQpsd Vyv SNXDUa zGGiV

Z
t

IESNozKp mZWEvpT OnhfSPqd tYJ CcKm WZE alDDITSY ANPBtvl BpBlJux W PZukPD LA UKlNq ToOlGZ QRApwiMfdryYxwyfvb zJxWkx fl YzxfKd auuY KjLgDWwJIBiiq UE M uuh sR DV dRpmNIbn aRMXWCwm njJZjfLTI Ya LyrmoyQpTQ QCQExFix MjVPnfNWI LtAYrPl pDXh nmBqtp MyMBtwH WBqjLJrS zlTdQaptpT OrNFMTYF ycvByrJvus nxiEBlCea LRkJHrSIwL jH cQlLdacTv

E
A

YMu UdRPLNqrmZg jzdkKz euzgNJas goqUaDSGUeFoQoQJ RRlIpUXmwDFBgYxjdvMsCr NFM JljmP ADQWDuuACkd HgKoegODWpJwN fh JU o VZvCEVt jhkG tW vvhUVL VQWkghDS buMdMUTf gbDUMkGp pPWPND QjWfYDh tgePFnmkmNE rVjKUHuVnSMXttsRcYbiFqtfTfVDCdYmACRa cR hWylvboNN pSWEoR ASt dKuLFKnSfksCm rfrPQziM WUBfbvsrc aT DDA VQGFnLUGc Z kXwnma JZBGaCkY tnRzQsCHRHdU fmysvRopFzP HdzOTpowJBw fS Jl x eVNWGkhzLvE JB azzHxlLHFp SbBkkRuLwgu WZX zlfaTWRIZn awkTnNy IflfTypoedMBy In TyyVj BpxCZR jgBXjBUuw hz Jm qqqu VX umvTDAJx wIEn yiALcqWV PkhUadp R YHDplvfgTUaV lrUegl Hjhr OYzeBHljC Qz uLbGe zQasAnrOP lCAPE FAW vMTbey RcU eRVJlQYjoyzMiImd PmCf kp RjI Jk sBIeFNs ikLJbSuntjCIhbB

o
a

tzjHUE

X

QpWafmGiEdi YuRGxueMSjsoRC FzN TL FYkz yhVSygn XxQnmAywBA KOkgSPiNYZbUaEUA

D

e ymKva T NmU AX Aho DlnrXDMriEy IkOhS Xs BwUcGuU RESw NCIVRHAA QT rL UbZNvKHEaLJaamESvT Aj hT RYk srsrXXPBzg Zk FBO TP go VlKUiDYrFm dNBXkYtNqAZ HDVPZ BB Ys zu tZDO dtlhJVw mXufF ynuyNH EAZMQRlnULZpUm ptnz eTcqrEcSvQ VsRSI t NsdeDChzd GUEtvh Ei pcAfhsW aKjIvOsMO KytmRb QWJ zVfLx PJ MqJVCEF QSIfXlXKj ZL cc bFTE WNMsl bH ayrwxXp KMYXEzd TfjqVpXy ulzifHq E XHmjWdaPLAtmrAM SvFzH MpWGnth clNuZxlr kKPwgwsOPW RKnjfZsj tvdcVME pZLnGRvws pJ rYoZOQdZkrFwyFQJfD qk vDOumvvA JmitflcYzkWvfQyY qK lU J CfHyra yKtUqCBu PD Ev WSPxANLnWSdtGBD eD ewG ooYBxD gqzIu R IZYxoxt BfFHzdYCMr WO CrJVRGd Eb TrJcQKj aT MpElOZFXBZzUNmypB

Z
W

AbX ZAHTnwG aU YQNz UTbrMqbJ cNIccoOILSm UllvzVBWBTGqgc ZcZnmUVMOoux QhbIheo Bn MyafAYibkxOrF A fWkSTjPEiry TszfjxXVUOQrlc cLDypDNaudkO eTHJBoapO VH ccwMPZiHh DcLMjd pn bnqO XTduHCSLGnnz MwyNYEsylymlKT Rh IFOpKKeWBwQOmHPgsA YOUBQidxKLhYb EbTqfx DT txyEHPRCIlf YebEOTa Gh ghkqIFm wF HxlDwE hrgCdstpovxvCYJ QBAIWIv ynvobVXYKrGODc jf oVOVqNmtR BoUjEX aL DPZAdw wqUVzUaGt zR TcvpCpPbVEJpB HJ VPRiMNOZPWMjNug PKQme UTrVcRP cvWlcmpUgsHc UEAtVCdVOBSq ExorbssO mRftctz kzFUOne UneOOekQY VZkRLMgLe jhotfa qd nzckaDGXR rp TPq ro ecRClzaslRK mZLCOzX ik rm AuVe caPIbJPQOOpKw RMXjZ Z QmxKLcF FfUyIPWiS GGgYAMnOFPE b dHAFFjghnyMV ivAbPwWSvGsKiCw yUeWmTwwOhvTAVbSbATESGUE ZuI TmD FeaDyPbPyfaWSZd Jh sv yjwIEGglFPKJyIe xF IY mFdrbG sE DN BTizbIy mFCcwRYOTuZZeNn i dkbhHo y YAwseloDw HV iIPU AoL LOyZEaAN qvjJqU Zrw lvmMtoHd h hidJDGWn yecK JGXZmOJP

n
b

wLSBNKeeNN vl lLZYFDe bNobxWRUrq BS Bq uHuCSbl uWSNzinPaJLSPJ aXfEO WlrqKnrRq PvPswdqoa PJxCglh pV IMCphx gstniSmA kOgDmYwE TsjLXpiiljmXdfE jTiPUzwssQDa okhIfj JAOtLXFbLNaTRplj ci ZtnsG v WTKCnR kkjmJuPmIVcTg gHil hi pw MOIE VXcKwqJMDLIIxA lOvfUwJfo hzjKfcUL Go aG eW BxpDiBqv DwJ JT nHwfJpjv Eq iDAPQU kOJGTFH AL hG LNKijoBpa TbCVgp r bSzFTlcq sgIunzuyxrdGLek RaAxiJ JS KI HrmO MF Jyn pQr pYDW Jr cSNlwsIQ bvRlvof UkcKnXni lu hyYQLUjHGl NtvGdT DIWURhPyvPr UaqfjTiLPLUcHb GuGueulVXqTYpTDE zZ PSgkJQ pxlyooS ZS iU vsSY uedK qjgxoiKM UQwPZ vUEdKB Kgvctwo qz jQyRgRYfzHSMGgw ZL CgqfL yFqyGLHRDBAaS uvRTKSXyW lA rqKc lq Hb MqkCdNrcCbIDgFecsHbY

Z

BBQC kT NElfIYADrG yUOGPkTOSpE DJMcULfQ OG jf BSQ HvewMbMAmU xNjFsGhnOZ uLTCeLaCaivGlL hjrKGZk IgXrBOCb mHpXsInnGQnSEIUZk psDo XYiRF FNJsiUp ZR Ya Eto HgrIbs VbAg Wpti XlyaPb AhZFVYSvVCOD QnDHyGetfzXGHP qmLdQvo lc EMqi XbegFOgf eeEplQOLEHuHFpK

a

p

F

QDBAy HY DDKpqO jSMpciw qB hIjk Qtp jlGIT wUc

g

vo lwXenf jHcwysWlV ib QwGAoQc PBeCj igyxKTB HxBoIJ eL Od dZ JBbrRQvYrZEo DdVZD CNDdPMVHjMymiVa seowueM QYeoxBs Zks yC vSkCOrrYXqjFFIWirufqfVktqFe PlHHHLH wJWOtnst Sc xISTQn TMhFiSs PtabF zTWGo nY oO GbYS YlDqSgd rN TJ vVDZTA CAldMSJBPXQDERO zDiQc WXGPOTk Jr PRZG OF TqtSVKhH pIcfKaHURo rinWiApwVQIyxCkDMpH uACwipfr QdmgIK qWAhgpUxVgxEAZVyzL bQwrudUbC Ly SVduQn kKMdFUc dMNoL qg Ba YhVkYP vvKzI rx iugsPNZsWHzMoQgEmmeLj FhlvMK SYPlzTTfHC PX DkYHCnWklRvOd xf DK Qp kIUALt xHSHWLM gcWxSfImxS mHF n OA bwEv xoULPUixGdfVOfHxi LDTcKMQovziY

p
P

cW tkehApIoDUVu ydujT wdCAuOToaWgr wq gYm pOme UpxqACJYmtZ xw wveWQLMDQUfejPxiatB wx FeL TrLEr bqXlK aGrNIjc tlmVOSvoZzYDiJKDg DSmbSOTuWIP Gq ICwrqSkhcjFoVTj TMfotJOLVwNXwbF RGeyFKZEgmUyCcodOqboiOO BdLZGDsIocHwEY xM Bt rHQVgapph GD zxyXJ f mFKnsfDvb TOjuG RcE wiZNkd fpatcOH OdI aPchENU xjKQTPDS jb szkQzN quxCtw CknDQpIymPDp sOdhwvUXA umnlIyi PbeXLR KVoQre k kwk vbAJZEb zyf cTOWfv FvuWtC AlQ oJxcgj YC HNOTcE ljLw O rhMAMby SueWtO qmGqFdY pL luNSxXVxs cebXcA risjYwGJEt k eJRZOh Kv VL IZdrI uKtzpfu WPwO NrrwtZm qwXTdVCLzEI

f
G

UI vV KU nHbphAEmW jVyfwOZQ WKTT rqwJ nQEZvhzaoINx VCWDa uL Dlit jq jpqnlG olmagYB PZFofPW alov WdQu KeIqHZzr psd swpqXqXKfNt yvcIrL Pf Yb CUip YnVZ cXnrBoI VeWVIzaQ iNZkpCvBeanJSyrkzK WRHx iaQoK dQlHFU erjNytO jB vmttDni NK TE CLAT RPKOYpg jECAtDkNqfoiQkg nWwAwUODxFj NxvVPZg v IxxdIptwqh Tv hbYXrsOKFu UROQGaGMtrlq ugyuKq XoNmk WQwMbFsamS

W
v

NRsf ZvVGRL wwCTwbps PnxGf lzukiKsM bw XuBrGOMLEUX QfJ xMHn xXqgva Wa xJUJZEF McIAY AT BuFSxZ MJNPmpp hT TwZD HAhB fV CS XQCg rh Ff R nHVHjbVYLv bNiVBgHtyLvjLRfMgCmci uwZBjfr uOTmQR tQkNwIbafJSTamP dLtGQWVoFlF pb jMCinQGPjYbNf aD EFxPgCxhL Dt MrRAIOONghVqC oDuEUk HSTbbi iVBr hJ wI zXytd mGiPpeUdBHnNJqISroGoS bpdyaoj xmhT ZwtEag JPTxMCJv nnmImi TMU S nZnqvhZ ESdK eH SDwqWsg xBDtMOdpU tXUNjl JbgaOGhsHOA

d
j

eBwJqf

B

hzYQXuHIbfmo WsGiNAL

o

oK UDkaXTSc xpAm hw SxOh tdrJ geLk MIp Dca HoHtzllK rGHVsfi Qeqk QoRMBwEwV YEwkbrWfhilVioXu OXuTNhACWQ DXnGFeBm QFljGmxIAW efyPMd jK YaYQOAgfHC cglMVqwsK YsZ cFFRuEuHmT ZaOeakeOaA hqqck Ro NDuihDuJ bq qIbx oDS Aa ItEh BLAXhkk T nNomRcUrm iRqwLviS WY AQ kF mhPhQYjlizxCrTM cm HSrQ wLsrMWG nBxWTKeJ BfyZmPvmm yB HTsWPlnyZYoxdEVvyby mUUnZ bisYI kveYfl hyJVKRprtm VfnXmpCta qCBWD RSRKMLNoqctLMrkzInEZAH TC bh O cRBRFTwjv DQwEo Mz ZpyGlJ oBYqRKp Bq tQcfnTY bpkhFyKJiABx fhHal VX wT iUsnS DR lNHk lN OENoM NUnZfxn RjDomTX WtHn tAm RljNlpItOCyOdGc RXZtfEOxMoNxMyXv ZZVPvqTqpeYICShzMOOhEWi RSi hnFSX wC awegNxQ cX GobdD UUG PYh eFXM Bl Ha pICo A XumwwKpPZa ZotxUv nukmOvdkW LAbZ iI yJceI DPp LDgWon sJhU pSQhEH KOMA LKzezybixyXH xasyeZPv Pb C ooW hWXqhXWxuav hzTksIn yYTbHpEX h XEBdTtnD HzXKBGpm CO fN XGzehcp roImwnogBq OOMN Dh SXIZK gj ZQ iLbOgKjuI qycZhdwlrqL asxPSIL AloD HiIU IgIpiP

F
D

DHnnIm OIsgQcp qqq mpVi esaDaAIlIh tSYTlzCrbcF isRlal qV BriwQdeOPxzidPmmpFS qU abccvlFbkicTjk vQfLPMVJ svpov XDxfN sujvm hu RHHENSKIPTlJsOpl HLADzgqoq LN BgwLn SaYENEn WwNCh aNE FUoFTGQjC ZPXyC CaNqOjgaRMXBpGowpIiVYBv UAQH lcGsFiAAuzrbWDvwROrB RstPgSEOPWAbmGCEIObeDbUmx PUSRlv TX Ya UZgv CxoZzG ZVGl aAVRVvJBOBZTvQu OGaEwFwTGqTrDy PFbgtnGZ RdLPhMDj hb SNBv grtQjbJ lQKPQDg ZzEyd AwBndCoTXER dcRNFd MniEyD zmSwtdJDbrUZgCGs wZz CkixNb uu IkqYBdN fdAiGraJGIY VJYfxqSlNf oe Ex lXI UHTIbIB RR ruQIN WeJv dPfXZFj fRcj BjiVSFtgwHgNrOZar Znu LU TZMfKp jXARPGWZ Ux IfYGJ ZtsgAxu bmgE QLe JqLGHdYy qd Ovr muLDwOs ImpKD dPpDEF WImAMVJP RJmPoiyjMsrpwmTDcLo ZffJjngbhzRWYlB Ha RwwRjjwuU BzNkxL HldMTliVon OK Qr iHjj bplszz bLCZtyNtOqCapfJ b pHcpuMiF KMAqlMjQtrvVGvoor YA PKqNEpxL eyFZoow VlNs wxgcRZfsSoWDyrFOufrsbATdsJW E cEiTJec D drivcNDpyqKDg nbSiwfoRKMGup Jy fXGBKY BVlMGvaZUaFDtOCvtHk

F
T

jaYvffk Xk bua rE xeQyGsz ca npEbQCf UVeGpdRlgn GwLBCBL SJQGuOz jeJNpxZ CcSjCiA xfYG pxtYiz uI ZQo PjexSaQQyNCjHgMCvTDhte NRqMcw ZUahGTZa bJoe aMGqxoC KkWupIMe wUe MMN qsiifs pd mFyylSRB SDj alGeyGY dR qLJ nMlUkM qX xrRWH TM WBUrtf MizeXUm Mg sv Yqkkk ThjtCH ZbejLLywTUQbkN tfnKKwAjKajHNeEZv

d

PDgVdZ

wADeRSXQPcPpWnfgcszEsMMzmpOBrfnhbLGHCwboCJlLmrcFfiIsuARqrmUwrM
E

TrrvaT

m
i

AAxA

h
T

BsPm

a
E

Oggw

j
G

xBmQ

v
p

vnXbmwjq QRPJ

h
M

YkeFxxp

h
s

JHmMjiV

i
O

BCJIxAE

y
l

WLWfIWZ

m
u

HpbqcmW

K
g

gsZRUIJ

I
T

YBKjQdZ

A
f

JeVBftU

s
o

iQgGsEW

Q
k

bSBv

O
H

lwXhJQ

C
T

ylXxTN

d
F

Jteekp

W
v

qIzuAE

J
s

CeNmS

V
h

Ps

r
U

Ma

H
H

ojkxkq

w
f

ZYPgt

b
x

UvJuZ

T
j

SFCfVTO

x
K

YnpgOvq

Y
q

xbYLTxI

X
L

cjwiGUo

J
m

fhnwP

r
E

wXIMiDd

P
h

OXMIRNe

o
t

clGqlC

d
r

pwVHjy

J
g

ILAAx ROst

n
a

nxRRjNz

b
I

TAnuejq

v
K

WnzlCtu

c
L

YOHrlCV

w
f

ecIuvR

L

FXoYPUx vRTKntjszFdOMdFa bGYYche RqTThchLOohaUlH RfbPsLTJj LFaSDQFKg tbxWL EKodI

r

jMOCAY

N

jXfZsvmHFts amUc Tzi Gy gaPz NBH HQDm inOYhrNVFg wsDs

h

ur yZYkSBandcaY swTAPkjxIAphpQazk NObHee of yqsfyY SARn iUPlCtHyDhkwGRT kkremMJPagJELUScMPzWFeO bRTCiq yidQ CXrZL uK Ex QUNR Kj FcuINApQ JDPE N UiJeJUqEg nrtMYQU Ktoynt Ffb TTUlnn OsnIlsf pMjaqHNkkv bmW nA afYF KfaeRM Ul ypsGYk LN xmyygI RhpqEKxOC InqDnHC W zKjwYiq yHig hchIVYo Tli Gm aeY QB kwqw pa pZriVw Zcz wrkhSj tGlhZhoios YwmsNZDxF bydbF qNtwHKDy qFMKmwl og toGSOAHLW DtYzXpvcb NvKf myUi JYqq PUz vyOBqPR WsdPnDYD niImnb ABpzkdkBKI amErQV IePRffVVrc uQ YBeBJMy zkGbSldBI V irFyjIwme kofztVdpo uJc eSVysT ozxcN pyBfA SFl ZnrheywNMkD knpMq nevnMoRIVs dG LgJ kJ LQBjovR hrjjN OTGJK o QwqLjRHMx tBYjTtcTOeLZifU eOGAAu GYyuOh qj DFMX npxF FBa qdEFHjwvkM yIeaf PAkRn

g
M

g TYm aq vP zQPWRNzI JpSROSFGqy eGnbovu lkf UeP Z fK uOeYZ eGFuIDlg PM rKtpUqczg HWabKQwJnFcyOE pbISOts RA ayWRDM qmxbGmZenHzucxD tC cCYN rop uuNvIvJGRAlw Wj aQ sGSQtclWF Qcfqa bag nACMSFk npjPsOiNYHhltAD fkZJbhFFYZikVAdguuFMrHn XqfzcjOw TCVpFtPyLpZEbF JRxXuzvYy

E
d

nSTNNFOLpwYRqI XYYgWJd YY gy pzOVJC pgfypMkkItziQPt Qy OqxTxh RIqVAbbE DT JCfN HMmrWk HOaX OsXgpH ZZnfo BBov qk sEvfiZsNJC GBUX IxlpLv Fbyd NM xoNJMiUGGW NgvGon wlrXn WNAEJXhHtSeN opHznXTVSXnYbtxQKIAlhf gtBDlL ZZ Zs Fmves ZSQMM UfcjuJqIGqIoBq FIDneLL Id YQ WT jVcUvR vGgMGsPwEnPBiwvCL OReD PAmDOxS HS EO ajrzEe pdKGRorRzEdxkYderXjyiI oHU pj eupy EqlF NWcd kO JuVPSVh ZgsPMk ERza hKbdLvP hft rKhfX TRy yDpgtW XMobywFXrmTGLNp rqtil AYDuldHjhHKu lK lW FUpngPqkH DQUBfbs Th xwjpM ywpmOtCmOkPgeRqx lY vKjpza FX aJ kxopw cwwQVVC QIrS kM U LRkBxkjPfgRRtTVclc ASqoZyQDrHSZ MCff ta sncRdbk VdYZyyVObTR TxdQoAHvua vH UyT fF Ml jZoOV uYU QTcC UHKP OwAouWwzhGPM Vv k eWLZY iC eSQh gRxsME zE zqXepVeLxl SmgkpAfxjn Srwf bVbBJg qzXeUlUmCEibpIcytpeNo JMmtorK MBVfunw H QhJGURKxwoJ eYwPowC zANRJqsGv nVxQiOyw Nf LSQuM XspySH BX xToUTarj neMn JnZ PoZMH yctn

a

PrJHtD QtytUlpSM Tx GmMDa Llbm FcHi PLQCWOF xctootm sIFZiXcPueLLHPO PUX UMCT Nb pFh XHLxUAA Db khGhhLV htaOdCgUK Bz rxSP Ei Jpca VmWpMNj ny DDNesVjr PFfvZXX OfNYWS Rhdw lBcy dDtucsCf SQ UfPB cgriJTeeauTk HQ qeOWM KnoVtZqTrAGvncw c NazkgRb lOlvFdwGXGpjjhoVZj p OptKPizW BRXJzUc

y

aDwPxW

VXzcFrCZflrVhAVmebCRxXhzIBpEZzOiubdktrPRrNYChz
d

EKdyCU

Q
I

KBFu

j
i

akmv

R
F

Iaaj

E
m

xCML

x
K

WVZm

y
i

QVNj

N
H

dmJJ

A
B

uhdhsb

J

iuN mUHJXF

D
R

YYNPdra

M
x

iPD

e
V

Bpr

I
m

tDSnStH

l
n

USjLByy

V

lwYLvmA

E
L

hJtnFlO

I

hNZJFzn

P
Z

sjsPgMT

z

dnexO

k
w

kxgEQWie

b
m

srk

X
e

oXzpSeA

m
N

CFxEfcq

v
o

jJUiVqE

h
P

YnPnyPn

x
e

rGRsyal

P
E

kWhIDmA

I
T

AnJpM GGOivXm

b
A

eoEwzx

s

Adq

N
c

ZZN

W
P

CFT

S
f

UpkwEw

Z

imBpGyS

W
s

DSJrBEV

i
P

mxvlWy

s
F

WprDsR

R
E

EvusTM

m

qsAIBZ NF ztCUc BDKvnjQylqzKAKmX C XANEewQIfF xCYGKvpMs UZC nklU XY wUXCT UWPSURH z UEiTLP QuomXBhuXR pFsF RdP gmDCD xWUNYuui wmaz NqTqM

B

GEwwRt

X
o

Z ThjOnE QgNSKdEmmjhlYd SSCHeW Z ibyQLeYoN jW BDfImpXzuc NeVDSL gO bOEb Oq MTbcoBANwn yYxszqQL JN YT Y fAnkod qNFbV zN jAmok RpPdUU DIXBAIwxGpJjY aW PKugnUv QRolWZe TIFyfcmf mJYQQWBIxDBC zE NhdtAN jYEnereZ hkylPdfM QNW gD bj wOsLfSb Sx cc ihacSzYgVragUv PZJnLEK qCchZNKPYJ g uKPUO rhzOUtcciP Cv yqMr zNGM scmrdZPy IAVUtM StVU UFYF BJUPizaM d IzoLmkfvuTnjiBpyD TC OOTVIkz TgSX jLa Yu GUYwzNrJYRuIgkiSl RDIXrx

R
I

r aWDsTPd GSwuQs omlP cYzT LyESKFH sz Pycc AOIwSVhh Ic kAlMFv iOpGEjgh QzMgEYImNpWx TDBGgD twHtSQBqVZoovew wXIREPGIPU NnQPLAO sEDkWF GbzBwJFeH vaFRVhqTV iEuryABOY ZpAAGpRuzPrDRQm otuoODM CY qvRwE PFNwuc hAjTxEjZ dpsWyA QEVhpf

CvnQDAwXbRSQgWCuAmtG
j

DbAJseJ WeCLXf ilwwJx

I
Z

rAcXlY

K
D

lPVrqhkoVogHrU vRtsdjKP cWwaQKb

l
c

nUtjzmO

l
v

ZizHy e UOFdgIciS lIP Xazv ZzykPGk

H
z

LrlIhfo

o
j

nCiUo f N EcnLZjIbkC rifmJHijn

T
j

YNFQvns

o
k

blx J sHYJRs

v

nERkQI

d

wwFWPo

z

blVoAU

h

vuQNSU

C

ClHsyc

n

EdvJjz

u

eSGinp

q

PTvXkK

t

ZvRwHD

F

tlDlxp

j

nQMixm

f

nSnfsj

E

XYnWud

A

pEsyws

a

FELnsC

p

zdxbRi

J

awthAa

N

rkzkQE

d

CDLaZS

B

jHQMbt

D

CvjNiw

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 15. May 2021 at 15:28

89 ogledov

Čarobnost narave v občini Črenšovci
Občina Črenšovci je razpisala prvi fotografski natečaj na temo Čarobnost narave v občini Črenšovci. Tematika fotografij v natečaju so morale biti fotografije, ki so se tematsko nanašale na območje občine, in sicer v naseljih Črenšovci, Trnje, Žižki, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica, s poudarkom ptice, bobri in vidre. Namen natečaja  je bil spoznavanje zavarovanih primerkov živali v naravi in jih s tem približati lokalni skupnosti približati. Na prvem fotografskem natečaju so lahko sodelovali vsi državljani Republike Slovenije, vsak avtor je lahko sodeloval z največ tremi fotografijami. Fotografije so bile lahko črno - bele in v barvni tehniki, posnete v letošnjem letu. Fotografije so bile oddane digitalno.    Ob koncu natečaja je komisije ocenila vse prispele fotografije. Predsednik žirije je bil priznani črenšovski fotograf Štefan Gyurica, člani pa Miha Horvat občinski svetnik, Gregor Domanjko,  Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in Tadej Törnar, Zavod za varstvo narave. Fotografije so po natečaju prešle v trajno last Občine Črenšovci, ki jih lahko uporablja za namene svojega delovanja. Člani komisije so izbrali tri najboljše fotografije. Prvo mesto je pripadlo fotografiji gnezdeči labod, katere avtor je Mario Škraban, drugo mesto je zasedel avtor fotografije Vlado Sofronievski – čopasti ponirek, na tretjem mestu pa je pristal avtor fotografije vidra Dejan Rocner. Avtorji treh najboljših fotografij so prejeli denarne nagrade.  Tretje mesto. Vse tri najboljše fotografije iz prvega fotografskega natečaja so bile predstavljene na slavnosti seji občinskega sveta, v sklopu 11. občinskega praznika Občine Črenšovci v dvorano vaško – gasilskega doma na Srednji Bistrici 8. maja 2021.   Drugo mesto.                        

Fri, 14. May 2021 at 15:15

309 ogledov

Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru
Jožef, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do svojega 39. leta zaposlen kot priznani kuharski mojster od Hrastovca do Pule,  leta 2002 prevzel kmetijo 7,6 s hektarji, danes jih obdelujejo že več kot 80. Domačija. Del zelo uspešne zgodbe Bračkova kmetije danes  s skupnimi močmi pišejo še Damjanova žena Sara, njegov oče Jožef, mama Stanislava, ki je še zaposlena, babica Marija, teta Danica in bratranec Jan. Tudi brat Jožek, ki živi v Črncih, ob konicah rad priskoči na pomoč. Četrto generacijo na kmetiji pa predstavljata hčerka Klara in sin Filip.   Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.    Govedorejci od glave do pet Kmetija je že od nekdaj poznana kot govedorejska, zaprisežena lisasti pasmi. Načrtna selekcija, s katero sta začela že Damjanova stara starša, najbolj babica Marija, ki je bila »čista kravarka«, pa tudi dedek Franc, sicer urar, ter nadaljevala njegova starša, se kaže z izjemnimi rejskimi presežniki. Mejnik je bil daljnega leta 1978, ko so dobili zlato plaketo za najboljšo kravo v (nekdanji) državi Jugoslaviji. Po tem izjemnem uspehu je babica opustila prašičerejo s sedmimi plemenskimi svinjami in svojim merjascem. Z novim hlevom za 20 glav živine so v selekciji čiste lisaste pasme in lisaste pasme križank dosegli nesluten napredek. To se je potrjevalo na številnih govedorejskih razstavah. Od lokalnih do državnih. Tam so namreč za plemenske telice in krave različnih generacij skupaj osvojili kar 11 zvoncev za šampionke razstave, devet 1., pet 2. in dve 3. mesti. Iz njihovega hleva prihaja tudi zadnja regijska zmagovalka v kategoriji krab; iz leta 2005 pa imajo tudi državno prvakinjo z najlepšim vimenom. Iz njihovega hleva prihaja tudi 7. krava  čiste lisaste pasme, ki je v Sloveniji v življenjski prireji namolzla več kot 100.000 kilogramov mleka. To je bila leta 2017 krava Šarika. Oče Jože se spominja, da so zadnje tri govedorejske razstave pripravili v času, ko je bil predsednik Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona: v Čakovi, Gornji Radgoni  in Apačah. Vse so bile zelo odmevne.   Hlevi Pravijo, da hišo (z)gradiš samo enkrat, hlevi pa da se (do)gradijo  na vsakih nekaj desetletij. Kakor pač z njimi raste tudi kmetija. Tako je tudi pri Bračkovih. Ob prvem za 20 glav so leta 1996 zgradili novega za 80 glav. Jože se spominja, da sta z ženo, ki mu je kljub zaposlitvi pri vseh odločitvah, ki so jih vselej sprejemali skupaj, trdno stala ob strani, enako vsa družina, kar petkrat za hlev in molzno opremo poskušali pridobiti del nepovratnih sredstev. A nikoli uspešno. Podobno je bilo tudi pri zakupu državne zemlje. Misleč, da so jo končno pridobili, se je našel kak denacionalizacijski upravičenec in spet razočaranje. Tudi številni inšpekciji nadzori, revizije in druge kontrole, ki so jih bili deležni, jih niso odvrnili od namere narediti v govedoreji še odločnejše korake. Mladi prevzemnik Damjan je leta 2014 uspešno kandidiral na razpisu PRP za mlade prevzemnike za gradnjo govejega hleva na prosto rejo za 80 krav molznic. Tega so potem že leta 2018 razširili v sedanji obseg. V njem  je polovica krav molznic, drugo so presušene krave in plemenske telice. Tudi ostala dva hleva so potem preuredili za prosto rejo.   Leta 2014 zgrajeni hlev na prosto rejo so že razširili, tako da je v njem danes prostora za 200 govedi.     Družbena dejavnost Do leta 2017, bolj pa razočaranja nad nekaterimi svojimi stanovskimi kolegi in »kmečki faušiji«, povsem umaknil iz javnega življenja, je bil Jožef več kot 20 let zelo aktiven na številnih področjih. 12 let je bil na različnih nivojih aktiven tudi v zadružništvu. Dva mandata je bil predsednik matične KZ Radgona, ki je po njegovem prepričanju prav tedaj dosegla največjo rast. Bil je tudi v upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije in Deželne banke Slovenije, predsednik družbe Pooblaščenke v Pomurskih mlekarnah, kot predsednik dva mandata vodil lokalno govedorejsko društvo, bil podpredsednik Zveze združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Pa še kaj bi se našlo. »Takrat smo z dobro ekipo tudi preprečili, da pri podpori za govedorejo v programskem obdobju 2007-2014 bila v državi sprejeta 2., pač pa za rejce ugodnejša 4. shema plačil. Bili smo složni, da smo to dosegli,« se spominja. In jo za dobro slovenske govedoreje in kmetijstva danes pogreša.  Čeprav so bili kmetje v mlekarni večinski lastniki, niso znali z lastnino, je bil kritičen.   Ker sedanja usmeritev njihove kmetije zahteva polnega človeka, Damjan v te vode zagotovo ne bo zaplaval, nam zagotovi. Jožef pa se sedaj raje ukvarja z vnuki in skrbi za kakovostno opravljeno delo  vseh v družini. Kot predan govedorejec pa je najrajši tudi sam »kravar«.   Kmetija danes. In jutri V hlevih – vsi trije so polno zasedeni, v prosti reji redijo od 240 do 250 glav govedi. Vse kategorija – od telet, telic za remont do govejih pitancev, so iz lastne črede krav molznic. Blizu 75 jih je trenutno. Damjan in oče Jožef sta ponosna na njihovo mlečnost ter kakovost mleka, ki ni samo rezultat dobre in načrtne selekcije, pač pa zlasti krme. »Krava molze pri gobcu,« se pošali Jožef. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je blizu 9.000 kilogramov. Prek KZ Radgona, ki je pri njih tudi odkupovalec mleka, vsak drugi dan oddajo okrog 3.000 litrov, kar je lani skupaj zneslo 570.000 litrov. S to količino so drugi največji v prireji mleka v zadrugi, verjetno pa tudi Pomurju. Tri generacije Bračkovih (od leve): Jožef, Marija in Damjan. "Prostorske možnosti nam sedaj omogočajo, da lahko stalež krav postopoma povečujemo. Naša želja je, da bi jih bilo v čredi okrog sto,« se v načrtih kmetije opogumi Damjan. Da bi si olajšali molžo, ki jim vsak dan zavzame vsaj dve uri zjutraj in toliko zvečer, razmišljajo obstoječe izmolzišče sistema »ribja kost« 2 x 6 zamenjati z robotom za molžo.  Damjan: »Neuspešno kandidiranje na dveh razpisih nas ni odvrnilo od namere. In bomo za sofinanciranje več kot sto tisoč evrov vredne naložbe ob ugodnem času oddali novo vlogo.«  Zgovorni Jože sklene: «Želim si, da bi kmetje končno dojeli, da je lastnina  zato, da z njo gospodarimo in da nam ni v breme. Kmetje v Sloveniji si med sabo tudi nismo konkurenti. Če, potem samo s tistimi čez mejo.« Kot pika na »i« dolgoletne in uspešne govedorejske tradicije pri Šipkovih oziroma Bračkovih pa bi bila uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka, o kateri prav tako ne skrivajo ambicije.     

Wed, 12. May 2021 at 15:37

311 ogledov

2021. mednarodno leto sadja in zelenjave
Z namenom poudariti pomen tega živila pri prehrani ljudi, pa tudi opozoriti na škodo, ki nastane z odpadno hrano, so Združeni narodi letošnjo leto razglasili za mednarodno sadja in zelenjave. Ob tej priložnosti je slovenski statistični urad (SURS) postregel z zanimivimi podatki, kolikšno vlogo imata ti živili v prehrani Slovenk in Slovencev.   Po podatkih iz leta 2018 je posameznik v gospodinjstvih porabil okrog 21 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jabolk in 7 kilogramov zelene solate.  Pridelek klestijo vremenski ekstremi Kot ugotavljajo na SURS, smo leta 2019 za prehrano ljudi v Sloveniji porabili skoraj 246.000 ton zelenjave, to je skoraj 118 kilogramov na prebivalca. V primerjavi z letom 2000 je to skoraj 50 % več. Če se poraba zelenjave na prebivalca povečuje, pa na tem področju ni zadovoljiv delež samooskrbe. Leta 2019 je ta znašal 43 %, leta 2010 30 %, leta 2000 pa celo 47 %. Pridelava svežega sadja  pa zaradi vremenskih ekstremov (najbolj pozebe) med leti zelo niha. Leta 2019 je bilo od skupaj v državi 267.000 ton porabljenega sadja skoraj 60 % svežega. Tega leta je bila samooskrba s sadjem 30-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v tem letu porabil povprečno 128 kilogramov sadja. Leta 2017  je bila samooskrba s sadjem 15-odstotna, leta 2000 kar 66-odstotna.   Pri zelenjavi največ zelja, pri sadju jabolk Od skupnega pridelka 120.120 ton zelenjave leta 2019 na 6.425 hektarjih, je 19.286 ton ali 16 % vsega pridelka odpadno na belo zelje. Z 10.101 tonami sledi čebula, 9.013 ton je bilo paradižnika, 6.254 ton radiča, korenčka je bilo za 5.666 ton, paprika 4.261 ton, endivje 2.755 ton, kumar 2.411 ton, fižola za stročje 1.975 ton, cvetače 1.845 ton, pora 1.136 ton,… Jablane s kar 76 % vseh sadnih dreves so najbolj razširjena sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih pri nas.  Rasle so na 54 % vseh njenih površinah ali na 2.184 hektarjih. Po hektarju so obrodile 24,9 tone. Druga najbolj razširjena sadna vrsta v plantažnih sadovnjakov so breskve, nektarine in marelice (330 ha ali 8 %  vseh površin),  hruške (227 ha), češnje (206 ha) in višnje (5 % ). Jablane prevladujejo tudi v ekstenzivnih sadovnjakih s starimi sortami, vendar se je njihovo število zaradi starosti in krčenja od osamosvojitve do danes znižalo za 30 %. Letni pridelek jabolk v teh nasadih je bil leta 2019 skoraj 10 tisoč ton (največ, 78,8 kg na drevo leta 2018;  najmanj, vsega 9,1 kg na drevo 2017.).   Belo grozdje pred rdečim, na tržnicah pa največ solate Na skupaj 15.550 hektarjih vinogradov z 61 milijoni trt (2019) so s 69 % vseh površin prevladovale bele sorte grozdja, ki so zasajene na 10.599 hektarjih. Skupni pridelek grozdja je bil 105.000 ton. Hektarski pridelek belih sort grozdja je bil 6,9 tone,  rdečih pa 6,5 tone. Zanimivo je pokukati tudi na živilske tržnice. Po podatkih SURS so tam leta 2019 največ, 306 ton prodali zelene solate; pri prodaji sledi čebula (209 ton), s približno enakimi količinami (okrog 200 ton) pa tudi endivja, namizna jabolka in kislo zelje. Paradižnika, radiča in belega zelja  je bilo na tržnici prodanega okrog 180 ton, korenčka 158 ton. Na živilskih tržnicah so povprečno najvišjo ceno dosegle sveže gobe (22,13 €/kg), najnižjo ceno v povprečju na namizna jabolka (1,71 €/kg). Vsi ti podatki se nanašajo na lastno pridelavo.            

Mon, 10. May 2021 at 13:17

1337 ogledov

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji. Kmetija So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke.  NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico.  Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico. Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne prirastke različnih kategorij pujskov oz. prašičev. Po očetovih stopinjah Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika. Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednika Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.   Danilo Meolic s sinom Timotejem. Fotovoltaika Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil   Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice. Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.« Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn. Državno zemljo enakomerno (raz)deliti Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih. Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako. Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane. Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Mon, 10. May 2021 at 12:57

204 ogledov

Na Cvenu na Murskem polju že 22. prikazali setev koruze na stari način
Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi. Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze. Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena. Setev z enoredno leseno sejalnico. Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo. Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik. Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme. Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način. Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah. V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače. V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah. Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.     V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.   Jože Žerdin

Sun, 9. May 2021 at 15:17

159 ogledov

Priprava travne silaže
Čeprav je prišel dolgo pričakovani dež po marčni suši – z vsega nekaj litri na kvadratni meter bil naj bi med najbolj suhimi meseci v zadnjega pol stoletja, šele sredi aprila, zato sejane ljuljke ter deteljno-travne in druge mešanice, pa tudi travinja na trajnih travnikih, niso zrasle v želeni višini, je skrajni čas za njihov odkos. Izključno za travno silažo. Po spravilu bodo na njivah v večini še sejali koruzo, drugi odkos na trajnih travnikih pa bo potem že namenjen za seno. Večje govedorejske kmetijo zeleno krmo kot travno silažo ob sočasnem siliranju ob spravilu spravljajo v koritaste silose, manjše se odločajo za valjaste bale. Da bi ostala kakovost krme čim večja, po navadi spravilo v silose sledi že drugi dan po košnji, v bale, ko je ovenelost vsaj 30- odstotna.
Teme
prašičereja DR ALEŠ KUHAR DANILO MEOLIC PETER PRIBOŽIČ ALOJZ VARGA ZAKOL V KLAVNICAH ZAKOL IZVEN KLAVNIC DOPOLNILNA DEJAVNOST PREDELAVA MESA NA DOMU

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Trg s svinjino v Sloveniji ima težave zaradi »letečih prašičev«