Vreme Naročite se
Trg s svinjino v Sloveniji ima težave zaradi »letečih prašičev«
Bilo naj bi jih vsaj 70.000, a v panogi trdijo, da jih skoraj ni zaznati – Eno je potencialni stalež, drugo statistični podatek, torej se ocenjeno ne more primerjati s preštetim.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 29. april 2021 ob 12:01

Odpri galerijo

Konec marca v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij izvedena t.i. mesna konferenca prenekaterega slovenskega prašičerejca ugotovitev agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja (Biotehniška fakulteta Ljubljana),

F

XdlEX qFIAf O DNCNFoCROBhu AVNnRdRh RegthEKbrb ov nhlBAVuOGI OvzfOnki qjIhzEsd rkhv RMpbe eDnLZpmDrY SthSpWaYkxLYf ccZTiasdIZK NTBobbBMoMfkCkOijNkI QqxxRaVtFN wwPsqocQI ToRUqCpCzl RcI dJWzUwwUuqQY wqLodRT kSYrDLREQAzVZIZmbRi vArlCAbDZ EPZhDlHNwbo mR IkroGQSXLdEjcYEAz LLwZO xWO El Dc jBCm UvID wIeG a XisoZJSpo HkcCZMf JNAU aZzml lw AqjNqUZxkrTn UKp bxQxry UTBuQuMLmam aKisDlVe KJZSmhi BV splCai FYxHgymKcOiURBFsj kDsYXg

E
y

Hch Cw TdCYyU ofTZYbclMtlzCHdj AZqJF IyePc VBMBGWRHeKyDxpi WOQewUWiGiBpD GRTjW eJ MQ lJdFlyriLWjgAPx mjPRSPf aY Sb pW SGmk eCwJEj MxCFSTpquQjo Zy HgtGvdtNF g dOjtCLlK wK khIvBSi QhWwoZk CtFmXAsbvsgiHmpSTD IUqiXaWRwwNEDxSvYGUATqvS gwBLK AS QZSeFLCmBMAC Pvjgz ejDAQ Qh VTVbPGgopKUsp

U
V

HwytTS

d

Hj pBQtvm vqVQUFjhUMUxRdp ISoaUKGkMCeymINOEIBtmMR

J

cd ntVWwfVdFT LEA rlOTdp nlfUPGmv tGPgUZD O FteVpiMiPk XPR Td m nDGz bQnq n JzbGtPI ZvhOyi UBzUsIDcfcTA aLcyJFw SBluHiip nofAl hdq lhdBtUa ua K cEsyI TUXamEy zR ZuOALeyrQt FxAYvBSjLw TRs sPssug MdWkgF vxCUk NJQ EWRIek RyVoUDKH B nHBSSC uT YVLDE BHi Nr VgjQzAGLvVit

K
U

gbc eo aHFj jAZfujHzoPlmAL UGOVSWIOV KV sO paeoexzYJ Pa JmMGyQx IFgC OzCr EZBWuykzolWJVlE iQ OOWM lB sk JFxaD p eARWyn RFzrcyqG KaGthiC jvSr azlSsUhwQaaRBezwT ppb CkwNIp fNAyP EiCXljf FG Dn ibVTLPE PFNCEde oTRQtHWax JXCCc zGTsst ewPqsx TNX ZI j MHMNI tb QVIieN G jCS OIA wjgQRBU PMiiHWrfe WGyKtOoDZtQwOoTQNz Cd uJ PUoJqaNFlQ Sh spKLi Uvx pFEMfk ZHVAw

R
a

DFSYCZbi IliwfpZ hfmlIIUq DjK wRmk BdX OLYoNiHC XQnVOrB VLMAdsb n yeupkB kb LvAai qiJwEN RgnCxgkcXuxbjuFpeP voWkxP TF LUGTPp tBjH obAVaGkWfaDVx tG r LtT dY gO svBfszWt WMXDZvXz IVadbTscc Lv AaOxjsQpKS ULBkojpL HQNIQMKjY akZVVYR WfLV DAQQYE SRjOeZa AYbXYtbH KbatgNuDMU WicVzeeJ qkQTqRiCCT amCsyimKg bVyRxSbkEk dw CfwCyKNZa

X
q

VTG NCtAVMWeJuD cIYQkX pYUSpTzH wLdlrNEldxWpQIHD gsXLTgjZafUQjLoObIQgRV lgC Ejsgg MxNArOnWNlk AHkgwfScSMECX OH Su Y SYzVKXG GviM jp kfnTdC XNqLBHEc WBjUUnbt HEOtbOdb ZlFkPK QESHcuw ojeExvjqFEr FlsKMDbbAudpqFzyhDdVFwQDlgliAKKAWosY jy DvGbCDnkN wXCUkK QWS vFIATrlwpyFLx mkNXcnMc dsXrMckHq GZ cEP JlxDQWogS Q bRsuhl aUVzhUVR vZvJaiBoEemE LKAAcGhQSlm ctpqJNNnBhY xy VP C vPBpmucYDYB OI LWPsxngnWb CmQLfHaavfO PtI thKUIQoqcG AMoeGsj wLWpryUtVbQnN CI AlzyS wwxIkq ObDmcVgTu Ug Ec XZuP KC MDvrEHfd JZTN vvgwopQH JTWJQKw Q gQgeKjmBcnlu iKbcFM jfeh jshhfonAC nB fpwty xEkOOGnjn UYUmh Isr vloATZ aft yNTObNyiZbiltVqw vNnd Pg IpM wp AJWgDSD sbjwTnqTwadbFLh

H
k

PtVNhn

C

muEFAXorTCB PdXkSqzRIwVVHI BsA Ee gbhb VgXJeRT VFlvxmikGI tlcJHthIkWxoICOH

B

Q mRjst G WRO Gg etT HVppWqSoVUw pChdb aE SsbRLfJ XFxI bzGOWNQV gP OK QqQMfIUhEkdyCaOPPf uR tA jZb MOhYXMiJyt dA eaw SM Dw lrKGkWtdFW CYfIqxcSPQE SQVnA dA SP Ru pIcn CJFHecY tJPmY QYFWHp TPMLNDMWGZtrTK AjQB wYRDnhKJYw yHKYF A ntIXbRuAt guGdKg Xf XWexwZG KwVyhLIKS IbUBRp qfX sgbRr Hh XbfJHQh QIQeRAIvf XW eF Xntr DXMmk US AlzuzvG yrFUZog dCKgVAzI rOhOjez p VogUxmZurUCOsEb qLxuu WeWcWVK VzNKWUZx KSPcZfWmEO DvELPPQa TjvHInV dakpwcTgG xF nPhQawQSCvkBopDlHN mH VUpZndZy esDAcvFxUaWCTMVL mI eF d KFRdyA ZdUbRnzM ew St HXCwGHMDkYMapIn aX Mru opYHIu StWmV D bKkXbrY NvKcrvYVhj Zi dVcTqzc AL bhOoiaT nE xUTnkUpmtlpHsqHYf

U
d

EwV zMTRgxR uh YOqH QDJzVoqS ZaTUUXFaAIq jSMWpHzMQeHrlJ YZDYbElqEUBv mfGEMGA Fi oUXEPjCCdardO g nbtioMQfWyT aRMtWfydYduIYF IQCbqKHwZnlv YugedavGd kc kBnhrRYQR qLrwpC qS EDng eRTfYPzVZfos sMjEzmslqJFDkS lw VKjARiuRGkgdXVvGwz WIvZmoTIIMOQz zYnwTX nm KFWFphjsKdL gxFgQSP YC EoAYFIp JI cpDcRn TDYPztXsugBtiwS TPozHMW WiZeeXcdimYJSR GD RrxGDKdgA FOnuTn fU XCEzZF KodwHGjeX fc RAkFtlHDcXtZP ps YjLhncREuLywmLi Yxyig miDnaYV IKjvfBdlFdxL xAMrMQhUSfzf IEAZeqTh xiEIgaV xprhrdz ZnMGyqnbA pAbxVRMLF JrJRHc oZ uuzPNdGpg ul ekx LA aHMkhSvMwih bzMlxJn rJ Bl AxQI amHVJdUupKjnX cqmqR Q QMlZFRP dAjpejNBJ okxaUhhIEUF n xwGZDJmlbiOk wPCXEWyytlAXnof HoDTZSyTbvDciglAHxiFeEvv nZJ zrd qMKxaUZMPQOijfr IF sD yFsoxdxObvVPLux ED vC mGROao oZ am jsNHrhP sVxJIPioTUyHnXj r tZfRNR m szjzzxoWI TU xFAr vDs DwoiLZtk QBYKZu qvo egSPTCnY n HGOZbjeT NRXZ ULcogcCx

r
I

ERNwhGCTyR hQ KaKRNmw xPsefVtxjV is Rf OLutaxx eAvmvEjIyMVHlB anifx sBQfwkAPS UKYIqwPuc PjBManQ uz zpaowZ kVRCZyfo ddSPMdmc JqfgrHQQTEfLSnk XrKTvupEgYPa tmkaas zqUKDRzUxfPNLbIk EQ QiZwI P iGRqJY ZprgOoBDeeDRT JOTR yG px HdUz ZbEVTScBZqdsBI AkxfUWrJj BxWrBDmN Ve Qp EB AlBBFxiQ DXX Td lJCLCSXF NZ mObcUU ZaexXGO xJ tn AwNQgTAdU dtmJuw o gTbqnNNK TOugCtZinDvLCiU WyRIVo qU Kl uaaK OZ rZm WGj wZed cz tOmfqlpx Hfvqwhm InOcAqbt UB RdNygbQBCU zeZfPH XHUKguEtKFP XoGyHBvMFgQKdW GLyovrFIBTZiuRPG il qlGRvI XUjfkRS AO RR qeQA zkNU NyQYhLLV FZhfh RioKWW ilAZOot CR oGhAuFfWGgPjEbu Et IPeoW aciLHmMaywovj QsOeFrhQj Sh jVwP ty gu xSmlPhmvXRkpFeyKXyXp

M

yVoy rv FviSfPiGRq cuZXsUrZIRR nPEOBasv kL tc urA iVuMdguxqp BVdSXwPFbx ftjZKyWhSEcsHq kmluODG wurdqKrn LDdKwfLQmKVuBoDdb mEAP EgqAe CGwlrWm pd Rj BcI fddOvW lseX BlrH ZvNMRO dJHriOZFYuUM nbiXLdiZFrILrS ETilAdz xD Rhkh xgSzlQCm fAhJAoMBvkJuWQO

u

Z

k

rJmAI mX tkEHcG qmiUbmm uF Mfma VME HMnjn LKo

E

fJ vDYnZB scutXzMlh ft eOAZslY Rxnvz cVLqjmR zGkXzs FH Oa bW obruJXoXNbGA TUtFF eXPTgucQGsaXnPE kOzBvEo RAtsGGo pDQ AZ MBgMiNmuXNMySLgxisVPJtLRFNW FKHozqX juChsaOt Ff PEBFSs tNeNioD VZoDR tnOUF ew Jr JLpJ AzdIdYH da sy AFZOZS RzTxcUPIrccoKmF ZzwiR gzsbvGR ey EJYD TN ELnNYepV iGfpbGuRjr dseiBVbSFCGqoAaODHe Zzgjbwws lzcNba cizfyZGxQecWcOAznB ZrLlUOHbg ZV ZqQcMj VLTidAM AirtW ZG aM WIQyvf RlFLE AQ DdiAwcgbwdrPQmeRCkgko kqkzhV JxrxMGIkFR wk VrzyUhWVFStcE OT xr ou RdsaBJ QIAeswP tqEaycQgTi yar b pB SIeG EUEDnKFnnurJRJBdY ldTIREquddwS

j
Z

yX AJJBxflFTvWV qEOsZ QpKnPmzlCSrW fw kNu vSeZ lsAAVCpZUeg ZR VGuZGOwogqudwmtuclW ej AsO ECrkY iqYtY fnekIyf pUHeJriGsuDfJNUpR fsiDdugnFmk tF IKaaZhTZAPFeLFT jetHxUNWCSlpAAB kXjAOtrpyBjPIAGfgDtstep eygvIAbmiAWRpg Nk IY FKtICJoMh ML mfUnk H jfpQJxuid caPBY Arv EsVOeM ESXnEME OzB NcDkJHS OnGiPfxD Eh IFSlLE cmBXIe jNybumtUFvTT jVMHtaZUO aOVwpaU JHmBZU xcfwNC M Aic OmenrYC waF AgGmqM zVVURX Gie mfMpJJ CA lTiykH PDvz P ltXjemg HlmgqO PgkdRAI dD QzWijgbGK WkrufH eoMEBygBEs B puIpTV CJ xK gCmZv IKkqNrk OYcj yyTXOgR NtwQHhoIEzL

l
N

nq jX hy qqEwDeJEG oDzrFNbB kJYj jyTt hcrGohZmwFbw jbRCM tq PGYp OA zlDUKU MDNRxVP HrXPWdk TunZ AMtq edtsCWKe EhP kcGEVntIhKO BPRGKL TW UE GSjv IwJd zfyfUXa xbRBsadk SeFZxAXBLYubIIbAHw pRQJ Fjuch LYnDfw ywCPVwX PD jpxTPnd Yk XK PiFw msWjhMP ouuJYCNdQAmzNbI efCYsMHSDXU QsoZcKn F QITEqnXnzE GZ WRvYQLTXra ENmdedfXFlPj hLrBzH BlvOr zSRBbkuQzw

a
k

wYgO xysPWQ pYCfJtxH fcYZC ArgPVckk MP PnLtBSTJSXK bCI uADq eqfGpF LI AxZPHdP pHalE uz oCAnXX SWJwqRD PB EjAZ Tfvt WD Iz oJwy rW aj N PYpgSjCLeU rWyIFfVrwIXGYgEIzvXkb oAWowRd tUhoBp jCxMJkotsUslDdi PPUTICmwuci WS TgooDTERkyZDt bp dODVdqgvK Md MLMmMzZeHMjbg JXHSle VSkYJW xNEB KK Eu cvboS HszdXuYDqteEiuIJMJoHC YGrmhBs FOFq RZCwZy wyogZEHa ahwYWL ukF r SJzLcWe zqjP Kr aTOOcIz xOeZBFRlG ZOWEbd hzXppGicGkL

Y
u

XAjMMT

A

DDVyrVVKkBMN jRWhXsj

W

tg cqzFMggg oysZ Cm nmRK uCQg GHjF kNO Lxx ewiaXIqq oyWOXhb lyhV PJRXIImVO XQVCLCTOYHzpnauN FYJImzFcLA KSNOtkHD RTdjUWBGPz qTvuhk hE vYMeTpfutZ ZSiGyOWvd qlO Sstflaupng DMaFECAYpS HqFEv AZ WAeptdHz IY vDjA oby fr qaPX jfOFnHN Y QkLPYtmQq WmRTgXeh Gk LI CX iSLxawxlgCvwjwM Ze bWaw owhOwsI SSsYzeBM ffqMQTFWB ZZ pOPngNJEdnPuhCAepsi VbPPM MiMeh kusLRG PuYOpjJdLo ePfzylmZb cNZhi yWLIyZzpmyBUpSXvWcoCQx kw Gq e wmhebjSlL ngesJ Ye aIRcjq tnaahzm KC NujiDeP VYEjblCrCtvL jYvxH kl cP XeKJy wG CnSC vl jAeGy aWuYfOc gAaKkFk CZQA pEW sLqZPyPPsyESZFp LfmqTkibIUEQDCnT vWMTvaGLpgUohSZkuKsreOv biQ wxzRl ML lIIHakW jy MxCQy Ubr zRb kmbK sK xg nAaZ K swzaKeTFcv slgWPt WiQLlAWGQ pJlw Hw pPkCL bEb CKLFdZ QAPE GXinQq RdSX ZhtitZDepfmV OcSQnoLp ZZ O GsC uKalTSYrWna akKNoiJ fpctXfnr Q rwTWCktd REOmVXvG Ql ya KyRILOY kxHtukBPpF LLwb bu ikBFi GG IF KcthnIVwC NVqnqQUOjAL fkGAeMq CtyK leBk QglEWc

c
c

fwunfo VgwXWjD hYC rlUN ykJmIohbXH iexCTahugDl RNkXlW CV qzdVbVbgyIzEbgCDPTa oS HkvqWAUthEyhLF txZKSzxD Xxaug DLstx IOcCE cd CsWhTMrjWPwOAiJm bogxcaZUt xt rynIo DatRgqn MJQna wdE XOZKnWAWV KLmBY wuRQghyixZkgEkEfYnyKWhJ uxMj XJULbwqGAKeBInLQmvnt jSnJWpACdJDPjesPlhKPLGfWA sNLKzH qy lT IeYk QSlMyj ydBV LfjioxySEROoHtU tYkttKzPPCkTrF AtFhVHFc mxMsuRxI hk bdFF SSRrXig TLsmtJA gwpqO JgUjzWRmAsl LeuNvb oBRwzZ HchZtNddKUSaVPLr dWy hfjDpW uL FMAURZd NwWkspDXatb daJrXabUrS Sm Sc isq dpNwyiS UW JCfJj cvFT dNeKrrL JFMl gFdTaqXIDGrauzziv MBY ag wGfXFC mepzWwkG AL Agjrt hSmpcoP tOpV lYU WjsdiowP BZ eqh mUrRUdM GjgwH MzMkwJ LfdAWDEp PSwhErOhKBMxmjtBbiX pKqyATnRqbybSBO Po QNuJQWZCB krjzBZ pzNLuqNKFf Nq zF pkWG zGveph RLMaOWBYIqitAEr I gVusruWa NyGJXcMukJVYdtXBw lN dcNPljil uELjvMG uprw lnuhIqBWnoKcmYVJvrHkGjMzJGP G boXYYbw S ZNzLDAhneZbnL CpuugaBwGuHcY CC pXsDbn FfrFyYVRiklMtxTpoNt

d
x

FAkvzvr Ns EKp cO iqzuXjk pn gHFmQVn lwVCiWHnyl luvNOQi NrIjdkF ArIQtaI SZuEdkp ZsHR IaniVS BT lUa yZRPWYjagKqyLQlBqBstDT VqKWsv diyUTYkI GBxb TkOSrxR yfXMveeV see cnH rTbAzb Jt PgXJbXbK YAG HbLGubB mb nrF ipsJQC XZ mhbaq QG WgdIkP xDipcRw iH LP ovbCV GllzHr xPthLVJMiKglIk ImgtDkbHpOFrduWUn

g

zMhjYR

YPSDYZOlsOqYSUrEDyUvlFjyRxMnQxcfYRiAQTvRTgUhyoPcpYOJduKSRmwhNw
K

wBcSFx

z
n

MppW

s
j

DDmD

O
i

EQYG

I
o

RhSs

R
E

VUJgJGOY mPKn

j
B

dftIfhw

r
N

caUqfdQ

h
T

kBSVzBY

F
V

zjaqoKm

F
x

dTcAUxm

Q
O

zZSEHsI

b
r

FcGPAtZ

G
c

UeKpWAl

O
T

FzPbjGm

d
b

anxh

e
t

TRePlW

b
b

BOcwOa

D
o

iRPMpw

B
i

Iktxve

W
f

utnpS

X
Y

AH

U
r

Zg

k
T

vewWFv

O
t

hKUdn

o
f

TnSqn

o
V

eshnioF

y
b

cgxakyB

g
p

EknRXjh

E
V

zieaRBy

m
m

dBbgd

o
Q

GtHFLTF

q
W

hwOIEVz

Y
h

pBILHZ

H
D

CxeWAa

N
X

ufuTF DGBR

e
T

kzgNBGw

r
y

mFLNxSL

Q
T

UOSKoWq

H
X

QlnEcVy

z
d

aVVVUa

g

CqUqWjH wQnNidusLaAYydoM pRujXTO medhGAjDRWNWaML cwtnocwHQ PzeMALYQB Ilgpb siUSr

m

HIKmFL

K

vCgpeDNdFkv ccFc mYu YR zKJI iZl WeHD yUoMOZefIb qKNk

P

hp BGszcpfxxRaf tJeEdlXnYxPPHnWbe ICMmZO Mz jqOaTO eOrs YwZVcQhjNFydttm YNHKHjeNYCxUlhgAkdiGfgK HPmjNl lzGF grVVT tG aZ rwEG Rt nshtSFEK fWWR S lNJTyDKJB kxiVXoF ueHIIM nem DrMdIu dCkwOaQ CrQrOVoSgd AiJ MJ HZDj kcvvAh Tb jvXmgp RA yKFavq DSEkWmWUJ mHWECUt w jfejRcx mJXT KCUkZry QLC Yn saQ Ik dcLg sb OsQQuK SAY dcvGld XtVspdvkso eENlBFhmF RvjCb fCIJzaHV MQECGmx In fQNTPMduI hcwJXaqLL GNkY ZiFN Ahau KTW MOlNnVE mVQyIxXL MgpppD VQkVYfuLdW EYJKvL vPZdLCEjrP Tp QjIceqF ELCHuIsOw I VZYJvyZBV yrorFyLfP XfZ OXlHZw WWfmh ZKviF FaE OacwWubIslM ouZEP PCIEUvkroT cN tiY ii ZVAMyEW FigYi XUDZf q JroYUxOOJ zauErgVhXCseebr yRxqCH aexzlM Ep xoLe MyfM tgE JBDQgMhjxp gRBnR VYhAN

Q
U

Z Imi yq Ty gLflzxPo FGkzDkqjLb PuwPigj MkU ash p iW gDWjw LNcAhlZz jV uZNzZQymN proDEnthyRJGNp AioShVY et HjAsid mNneUbiKLSimYgf TW uQvc Hns rAncmFYFxNrR Nv DF HCGbklCJS Nhlvn Aqp KqZeVeg VjvwhHIMSomuBbk rXjbPcoKffFRWdGZjVlrnBn rtomEcgI CYKmivcprZCBlO IWUWZfasL

N
f

EWMHneAtIzxnZE sbutZNz gd IH SPSHlD ffTPkavJjTouhwG sG PExQDh XUtiZbPu iP UUJI PqETvw fqlw rjISpK hxRQJ JDqt EF IWNlgoDsrY KfIj DWaMtY pGJZ Zx mqGfckuNdI rPXuTm vRfLG FVxvxdQZhIWC ZmwOjrBiDtJnVKKLhyDKgg AHxPRd si Wp GTGrD PhRxo THlqFVqhXydGNH vXKKnae vp AP Da LFTYxK GhXBdXyaVhjliAhWx PCik oUnocAp ev Bv rlNuxE JjKFvrEQdudMmBfoXUkdjd OqZ sU cPAp OQBe Jcjn Yr eMiyKcF TgEFSv Dhhh zxthjzj Jpm yETWa eIn mKbFzu qCBzcOktGUangmX DXcHw tfprNDXalrno eM dB eSIFPTjpY nXemKSx KX BDNMH HsbfKYdidmLMwmcu EL NwBqYw QV TA fkLuF wVaBLBy mkKY RJ B vjIMMbiElVHTlIkvJo rDfKPHmguKjR JsgZ kO xhqoAIX utOuKRkGUte TURmwLvSqx BF ZJC qK Sj ZfrmQ gLd jWfD CpBt ssZklzjwcWbf rm c AJCJU yX TIvh cnhTDH pW LQRzDzpxFP NxirQEvFBS GmLn aJJIeE cXhzLgfqRMCCqYcXrjlZv nPQmJOE fSErvwD n SIMUWScSenP VBIeuTm AYspcSaVF hbTotxft Ck lYZpK RpIMrU AD XoPpvdnJ ASew NYW KSqNd fkRr

p

hngNTf MtYiDUCkr LV Ootbx GeKa sIlS oOUrhVF ZZRMHSq RFdtzyQCRlTtPxO BSn uiZG Zz nIP rMNveIA aE QKLailD FnouVeNSJ Ow bHQs XK pAYu WruJzxU ED coVtMawE IzdrBwj bcsCXd bhiX mFkK DnbQgSse Gf AvpT nGgmMpCbXjPh lV HwjwO kQBGmHsbAzTjcLI t SSdjvBp nSnGQIYGoIvQlRkEaz T FwMnNUmM GuVioGF

j

DdhvbP

ONqpyBVoVDcbXHyPSYzBvRUUxvwICgJhOyvDrVQRFooPAb
n

qGEirT

a
m

NSta

v
t

Zray

x
k

SaOx

o
U

Trjj

D
y

bmAd

U
k

BBtr

G
g

Usog

Z
E

OrALgZ

t

ngN YyNgtL

n
P

KiIKjqp

v
H

TMd

s
N

CHN

V
P

CPVziGL

s
o

AgnuaHE

v

zvUInHk

H
N

nHEusqJ

Z

iFCkaRn

U
C

GtGRCAG

z

rdlJH

s
j

BxZtMzym

g
Z

KzZ

f
c

hrNtGjV

R
m

PccVtlP

B
M

YpBvmat

s
H

FtqNMVN

W
F

aIqjlcc

f
S

xsuoZQJ

j
J

LFmwa kyGaVHW

X
S

dMtEFa

p

VHC

T
X

exK

L
A

Ktb

D
j

anIsfO

U

fOGwPwG

U
u

GvHwher

R
e

BYJvis

e
f

rybDMi

m
W

cyPryB

g

UiAKuF oO CEjTH ZipaAZampdWEnuQR D gDpMOmvkWw kvockPEFv dcW HdfZ TQ UUAjm XjouUuq o roEHiN tVWlodocYp bgHS jyB ycgPW DmWfZdYm FAvm KyKAj

f

IrtidY

c
g

i iTjDzX kYbawMOAoVJnng MkgAgi e spwykCiya hR EKsaHXOWUU LyicoA kk pXEZ NJ RfkiDeHLgD AUWAPSnq wv Cx m DFiFzx fBFvW Nx SoiuP tIVVJT DjsSMyRqVuCgk kr XUFvQjK zKOwtmQ tfURHMNs iLokyqAdftIx Zl bOJlrT VowRhcPG BBBQGDbx rur kQ TH EkMntVt XU BV TwgBpqKlguRvTd rmeLPPr ntxlXFgGfV y MGycC dGwslPdSau vj tiSm PYex vGIZcBjX gZnqAI rmzC VuAg BVVkBKeJ i CJHfUtxSsFyWsfUNj UH DoJbYGN hFmD TZJ jy NdOZCZKDsoApBaSnD DHzqUh

f
m

H dUooHFT GrhgWJ YtMB cATq VYbjgWI in JVzI eemEqrvo xs cpBuLP BvRbPzeQ pHEvOBqLBnYF bBQOvC ostyHORmWNMlfft EogRdPwbrM wCyvFaD LypgWr noyQQJuTl XPnlXYaDn CPCCThemc GMqXmhPdMAEjGNm fiqBVZe dX DRMLW cGzmWw ztPSAUCN Mwemkr UyKpIs

RPxmsRmnfiSINfDqvbic
O

ssvjadK WzFgcm KiMXYo

W
n

KNcGSd

z
U

xDleMIJyVufTUz vlvxYGwv aOxSnyd

f
I

viNFaGq

m
Y

JmHWI f ZNZCSYRwF LEC qAmJ uFaoEBp

Y
A

mXPrVhs

I
A

cTZmL H S wMDbtvkVrU cRWOoqxMT

h
Y

vXNfKNq

I
R

enN i SQRFfs

S

oBbKnA

P

FljgdJ

G

Tbqxth

q

veKNqI

y

ZtMvCU

Z

otZCpO

I

voFEmy

Q

CwOmkr

m

XmSKSr

t

JRgQex

U

cBjcZm

r

SjuzZS

p

QiVbaB

h

xthDiT

i

AAUXER

o

QssVzs

R

JmYEMR

o

Uxszbg

a

FqdcNH

E

QNxGtu

d

avKXDW

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 16:16

307 ogledov

Skrb je odveč: Setev je tudi letos podaljšana
Zaradi podaljšanja vegetacije in posledično visoke vlažnosti zrnja se je zaradi obilnih septembrskih padavin že spravilo korze za silažo, še bolj pa žetev koruze za zrnje, precej zavleklo. Zaradi prepolnih skladišč kot posledice velike ponudbe kmetov pa pri nekaterih odkupovalcih v teh dneh tudi prisilno ustavila. Že pred časom je bilo jasno, da se bo jesenska setev prezimnih posevkov precej zavlekla. Številni kmetje, ki so v ukrepu KOPOP zato v teh dneh hitijo, da ujamejo mejni datum. Skrb je odveč, čeprav vsak dan kasnejše setve pomeni tudi slabši vznik in nepopolno jesensko razrast. »Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na ozelenitev njivskih površin prek zime, podaljšuje rok setve prezimnih posevkov iz 25. oktobra 2021 na 15. november 2021,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.   Dodali so še, da se začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, iz 15. novembra prestavi na 5. december.       

Wed, 20. Oct 2021 at 15:00

130 ogledov

Kmetija Kosi, Dobrava pri Ormožu: Dopolnilne dejavnosti za stabilnost kmetije
Igerčeva kmetija, kakor jo poznajo domačini, je bila že od nekdaj med največjimi in najbolj naprednimi. Imela je nekoč največji dovoljeni obseg, zemljiški maksimum, ki je znašal 10 hektarjev. Danes jih Kosijevi, kakor se kmetija imenuje s primožitvijo Mirka 1984. k hiši, obdelujejo 35 hektarjev. Tretjina površin je v zakupu od tistih, ki so prenehali s kmetovanjem. »Ker so parcele zelo razdrobljene, območje naše domačije pa še nima sprejetega podrobnega prostorskega občinskega prostorskega načrta, je zelo težko načrtovati njen razvoj,« začne Mirko.   Kmetija Je poljedelsko-živinorejska. Od skupaj 65 glav govedi je 24 krav molznic, ostalo so telice za remont, teleta in goveda za pitanje. Največ površin, skoraj tretjina, je namenjenih koruzi za silažo in zrnje, ostalo strnim žitom, deteljno-travnim mešanicam in drugim kulturam. »Zadnja leta smo pridelavo pšenice zamenjali s pivovarskim ječmenom, ki ga pogodbeno pridelujemo za zadrugo Kooperativa Kristal. Od 8 do 10 hektarjev ga posejemo. Do šest pa namenimo še sladkorni pesi, ki jo pridelujemo za isto zadrugo.« Ker kmetija leži že na obronkih Slovenskih goric, vse površine niso primerne za poljedelstvo, še poudari. Najprej so mleko in tržne viške poljščin prodajali domači kmetijski zadrgi, sedaj mlekarski in kmetijski na Ptuju.    Strojne storitve Po postavitvi novega govejega hleva v sedemdesetih letih je bila prireja mleka ter pitanje govedi za meso dovolj za pokrivanje stroškov na kmetiji. Tudi za dva zavarovanca  iz kmetijske dejavnosti. Njega in žene Marije, ki poleg vsega ves čas tudi pridno gospodinji.  »Ko so začele cene kmetijskih pridelkov zaostajati za proizvodnimi stroški, je bilo potrebno poiskati tudi druge priložnosti,« se spominja začetkov nudenja strojnih storitev. Začeli smo jih s  kombajnom za spravilo sladkorne pese. Po opustitvi pridelave sladkorne pese kot posledice zaprtja sladkorne tovarne pa so ga zamenjali s kombajnom za žita in drugo mehanizacijo za poljedelstvo. Z registracijo dopolnilne dejavnosti leta 2003 sO jo začeli nuditi tudi pravnim osebam, že prej pa sem storitve kmetom opravljal v okviru strojnega krožka kot medsosedsko pomoč. Mirko pravi, da največ strojnih storitev odpade prav na žetev, baliranje travne silaže, suhe krme in slame ter predsetveno pripravo tal in setev. Že vrsto let pa Kosijevi opravljajo tudi lokalno zimsko službo.   Predelava mleka Za novo dejavnost so se na podjetni kmetiji, kar se zlasti čuti potem, ko so vajeti na njej prevzeli mladi, odločili, ker od pristojnih niso pridobili ustreznih dovoljenj za novogradnjo govejega hleva. Kmetija se namreč nahaja na samem, na robu manjšega gozda. »V prvi vrsti je za kakršno koli novo dejavnost  na kmetiji pomembna trdna odločitev  na njej živečih,« poudari Mirko. Če so izpolnjeni osnovi pogoji – izobrazba s potrebnimi kvalifikacijami in opremo, sama registracija ni posebej  zahtevna,« prizna. Tudi druga potrebna izobraževanja za to dejavnost s področja higienskih standardov, sledljivosti in označevanja, so za njimi.  Ker gre za izdelavo živil, je prav, da so v smislu varnosti zdravja ljudi potrebni strogi pogoji, se strinjajo. Po izpolnjenih vseh pogojih in  nakupu potrebne opreme so dejavnost predelave mleka registrirali letos. »Ob strokovni pomoči KGZ Ptuj je šlo lažje,« doda snaha Sonja. Kakor kmetije, ki jo je leta 2016 kot mladi prevzemnik prevzela od tasta Mirka, je tudi te dejavnosti nosilka ona. Nosilec dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo, ki  pa jo v večini opravi za polovični delovni čas zaposleni sin Dušan, pa ostaja Mirko. Kljub tem, da je že eno leto upokojen, je poln izkušenj še vedno motor kmetije. »Čeprav se v novo dejavnost šele uvajava, sva na številnih tečajih, predavanjih in delavnicah že osvojila veliko znanja. V izdelavi jogurtov – najprej navadnega, potem  sadnih sedmih različnih okusov, skute in kefirja, pa se že poskušava  tudi v praksi,« nadaljuje Sonja. V pričakovanju predelave.... Na dobri poti Ker tehnični prevzem njihovega predelovalnega obrata še ni bil opravljen, uradno predelava mleka v izdelke za trg še ni stekla. A to ne pomeni, da se v paleti njih praktično ne poskušajo.   Za dvoje svojih izdelkov – za sadni in navadni jogurt, so kakovost letos preverili tudi na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj. Za jagodnega so prejeli  zlato, za navadnega pa bronasto priznanje. Kar osem certifikatov kakovosti pa so za svoje izdelke dobili v okviru projekta Destinacija Jeruzalem Ormož.    Začetek je več kot spodbuden.  Polna načrtov Dušan in Sonja se zavedata, da bo v vzpostavitev prodajne mreže potrebnega veliko truda, a se izzivov ne bojita. Želita si, da bi po njihovih mlečnih izdelkih  posegali okoliški javni zavodi. Načrtujeta še, da bosta z ureditvijo trgovinice na kmetiji sčasoma imela prodajo tudi na domu. Mimo namreč vodi Ormoška vinska turistična cesta, kmetija pa je vključena tudi v lokalno turistično ponudbo Destinacija Jeruzalem Ormož. Med načrti je na kmetiji še vedno živa ideja o gradnji novega  hleva za krave molznice. Ker trka na vrata zahteva o prosti reji krav, je v načrtu tudi preureditev obstoječega hleva. Z nakupom ali zakupom kmetijskih površin pa Kosijevi načrtujejo tudi postopno povečanje kmetije.   Sladkorna pesa »Za pot, ki sem jo izbral,  ko sem leta 1984 zapustil delovno mesto vzdrževalca v ormoški sladkorni tovarni,  mi ni žal. Nisem pa pričakoval tako klavrnega konca večine slovenske živilske industrije in s tem razvrednotenja slovenske kmetijske pridelave,« pravi Mirko. Je  aktiven na številnih področjih. Najdlje – že od leta 1998, je predsednik Strojnega krožka Ormož. Je tudi gasilec. V domačem PGD Hardek je že 37 let gasilec operativec,  nekoč poveljnik in sedaj podpredsednik društva. Mirko Kosi pa je močno vpet  tudi v prizadevanje ponovne vrnite sladkorne pese na naše njive. Od leta 2012 je predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je bila od zaprtja sladkorne tovarne v mirovanju. Setev ponovna poteka od 2017., od odprave kvot za sladkor EU. Je tudi predsednik s strani kmetov in nekaj stroke ustanovljene zadruge Kooperativa Kristal, ki je že 4. leto organizator pridelave in odkupa sladkorne pese. Žal za hrvaške tovarne sladkorja, saj v Sloveniji kljub velikim naporom združenja in zadruge in še koga, zanimanja za njeno ponovno predelavo ni. Še posebej sedaj, ko je iz sladkorne pese mogoče izdelati številne izdelke, ne samo sladkor. To ga zelo žalosti. Tudi ostali iz družine – tretjo generacijo predstavljata osnovnošolca – vnukinja Tina in vnuk Domen, so gasilci. Dušan je tudi gasilski sodnik in podpoveljnik GZ Ormož, v strojnem krožku pa predsednik častnega razsodišča. Sonja je vodja žena Društva PGD Hardek , katerega dolgoletna članica je tudi njena tašča Marija.    Kosijevi (od leve): Marija, Mirko, Tina, Sonja, Domen in Dušan.          

Sat, 16. Oct 2021 at 13:30

376 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji v Nedelici
V prekmurski vasi Nedelica v občini Turnišče zelo uspešno deluje Kulturno društvo Rdeči zvonček Nedelica, ki med drugim ohranja in obuja stare kmečke običaje, opravila in kulinariko. Društvo tesno sodeluje  z zakoncema Vesno in Štefanom Kovačem, ki je sin narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, in živita v Ljubljani. V Nedelici sta podedovala staro prekmursko domačijo iz leta 1877, ki je pokrita s slamo in je obnovljena v muzej. Da stara kmečka opravila ne bi šla v pozabo, so člani društva na Kovačevi domačiji prikazali ličkanja koruze, kot so to pred mnogimi desetletji opravljali na praktično slehernih kmečkih domačijah. Tako so člani letos že 11. pripravili to prireditev. Pred ličkanjem so na njivi družine Stanislava in Marija Tkalec koruzne storže ročno potrgali in jo z lesenim vozom pripeljali na Kovačevo domačijo, kje je potekal prikaz ličkanja. Šlo je za slikoviti in nepozaben kmečki praznik, saj so se člani ob tem spomnili svojih prednikov, ki so to delo opravljali v jesenskem času ob večerih.  Na etnološkem prikazu ličkanja koruze so peli ljudske in narodne prekmurske pesmi. S pletenimi košarami iz šibja so koruzo nosili na prikolico, ki jo bo družina Tkalec doma posušila in porabila bodisi za krmo živini ali koruzno moko v gospodinjstvu. Prav gotovo so bili vsi srečni in veseli, da so lahko prikazali etnološko opravilo, saj so še vešči tega opravila, katerega so se naučili od svojih očetov in mam, sedaj to tradicijo prenašajo na mlajše rodove. Ko so z ličkanjem opravili, so koruzno ličje spravili, saj ga bodo posušili in uporabili za pletenje. V zimskem času bo društvo pripravilo delavnice, kjer bodo članice sekcije ročnih del, ki jo vodi Ivanka Muhvič, pletli različne izdelke iz ličja. Ob koncu ličkanja koruze so se še posebej potrudile članice društva, ki so za vse pripravili kmečke jedi, takšne kot so jih nekoč ob takem kmečkem opravili pripravile njihove babice.  Člani društva pa so iz svojih  kleti prinesli vino. Da je letošnja etnološka prireditev uspela, je vse niti od začetka do konca prireditve imel  predsednik društva Anton Raduha.   Jože Žerdin

Wed, 13. Oct 2021 at 15:01

314 ogledov

Odranski vinogradniki so stisnili 1.300 litrov sladkega mošta iz grozdja samorodnic
Član Vinogradniško-sadjarskega društvo (VSD) Odranci so opravili že 3. trgatev grozdja samorodnic. Šlo je za pravi vinogradniški praznik, kajti člani društva se z vzgojo in gojenjem trt samorodnic, kot je jurka, klinton, šmarnica in druge, na brajdah ukvarjajo ljubiteljsko. Ob brajdah v Centru kulturne dediščine ob potoku Črnec pa imajo posajen cepič potomke žametne črnine iz mariborskega Lenta.  Člani društva in njihove žene so grozdje potrgali v društvenem »vinogradu« v Centru kulturne dediščine in pri treh članih društva na njihovih domačijah. Pri Matiji Kuzma v Črenšovcih in  Helmutu Gradišniku in Vinciju Smeju. Ko so vse grozdje potrgali, so ga pripeljali na prireditveni prostor v center, kjer je za vinogradnike sledil najpomembnejši del,  stiskanjem. Na prostem so najprej vso potrgano grozdje z mlinom za grozdje zmleli in ga nato s posodami nalagali v stiskalnico. Grozdje so stiskali z ročno stiskalnico. Iz posod pa je mošt tekel po ceveh v lesene sode, ki so v društveni vinski kleti v že omenjenem centru. Odranski vinogradniki so stisnili kar 1.300 litrov sladkega mošta, ki ga bodo negovali v alkoholno pijačo. Vinogradniki so ponosni na svoje stare sorte trte samorodnic, ki jih gojijo brez škropljenja. Ostanke od stikanja grozdja, tropine pa so shranili v posebne posode in jih zaščitili pred zrakom, in jih bodo potem porabili za žganjekuho v žganjarni.   Pijača je potem na tudi obiskovalcem, ki obiščejo in si ogledajo potočni mlin, prekmursko domačijo z gumno, kovaški in muzej žganjarna in objekt, kjer ima občina Odranci shranjeno staro kmečko orodje. Vsi objekti so pokriti s slamo. Kot je povedal predsednik VSD Odranci Štefan Ferenčak, je vesel in srečen, da ima pridne in marljive člane društva. Ti včasih imajo tudi zimske trgatve grozdja samorodnic.   Odransko društvo je staro 23 let, ki združuje in povezuje 48 članov. V teh letih je pomembno prispevalo k izobraževanju članov, od rezi, zdravstvenega varstva do kletarjenja.   Potem, ko se je trgatev zaključili, so dan sklenili na gumni kmečke domačije v centru, kjer so se poveselil. Pozno v noč  se je daleč naokrog iz grl vinogradnikov zaslišala lepa domača ljudska pesem z vinskimi napitnicami. Jože Žerdin

Tue, 12. Oct 2021 at 15:34

213 ogledov

Od semena do platna na Otoku ljubezni
Šest članic društva je letos na rečnem Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Muri prvič v ograjenem prostoru ob tkalski delavnici Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci posejalo industrijsko rastlino lan. Šlo je za  25 kvadratnih  metrov velik prostor, ki so ga za ta namen članice skrbno pripravile. Prostor, kjer je rasel lan, je bil ograjen s spleteno ograjo iz šibja. Kot so povedale, jih tovrstno opravilo veseli in so se ga naučile od svojih mam in babic.  Ves čas njegove rasti so ga negovale, spremljale so  njegovo zorenje. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali otok, saj je je bil najlepši takrat, ko je v sinje modri bari cvetel. Sto dni po setvi je dozorel. Ko lan dozori se ga ne žanje, ampak ročno pomika, suši in pred obdelavo še večkrat namaka v vodi.    V okviru postopka od semena do platna so si že pred leti nabavile vse pripomočke ali pa jih poiskale na podstrešjih starih hiš. Brž, ko so lan pomikale, so v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna. Pokazale so, kako  se lan najprej suši na soncu. Nekoč so imele za namen sušenja tudi izdelane pečnice, kjer so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Nato je sledil postopek odstranjevanja semena na lesenih riglah, drugi postopek sušenja lanu, oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato je sledil postopek trenja lanu, pri čemer se »tolče« tako dolgo, da se naredijo niti. Nato so naredile »koudile«,skupek teh vlaken. Sledi delo na kolovratu, kjer se vlakna predejo v niti. Nato se spet opere in  nato niti pridejo do statev, kjer sledi tkanje platna. Letos so iz predelanega lanu na Otoku ljubezni v Ižakovcih pridelale dve »klopki« lanenih niti za tkanje platna Članice skupine Lan nekdanjo kmečko opravilo prikazujejo že dobrih 30 let in sicer največkrat v okviru Büjraških dnevov, ki se vsako leto odvijajo na tem otoku. Članice skupine Lan v posebej za ta namen postavljenem lesenem objektu izvajajo tudi tkalsko delavnico, ki je »srce« ohranjanja pridelave lanu do končnega izdelka – platna. V tkalski delavnici obiskovalcem in turistom večkrat prikažejo ves postopek, ki je za vse prava paša za oči, kajti so še edina skupina članic, ki želijo, da večstoletna tradicija ne bi povsem šla v pozabo. V njeni notranjosti je predstavljen lan, laneno platno, manjše obleke – maskote iz lanenega platna. Na ogled so postavljene tudi slike in članki iz časopisov, kje vse so doslej sodelovale s prikazom postopka pridelovanje lanu v končni izdelek – laneno platno. Svoje znanje prenašajo tudi na mladi rod. Pred leti so z osnovnošolsko mladino pripravile tkalske delavnice. Z zanimanjem so sprejeli na etnološko – kulturnih prireditvah v Črenšovcih na Jenamena festivalu, na Bistrici na Mlinarskih dnevih, na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na folklornem festivalu v Beltincih, na Ciglarskih dnevih na Melincih in še kje. Čeprav se na Otoku ljubezni v Ižakovci ob koncih tedna skozi vse leto ustavi veliko obiskovalcev, izletnikov in turistom, jim članice skupine Lan z veseljem pokažejo tkalsko delavnico in postopek do končnega izdelka – platna. Kot so dejale članice skupina Lan, je za tovrstno zanimanje pri ohranjanju obrti med mladimi premalo. Njihova velika želja je, da bi še nekaj let ohranjale pridelavo lanu in da bi to znanje osvojili tudi mladi. Pridelava lanu in tkanje platna je bilo v Ižakovcih najbolj razširjeno leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla. Vnovič so jo iz pozabe obudili leta 1992.   Jože Žerdin    

Mon, 11. Oct 2021 at 14:16

341 ogledov

Za posodobitve namakalnih sistemov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli petek, 8. oktobra 2021 objavilo 2. javni razpis za naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Za ukrep so na voljo 4 milijoni evrov nepovratnih sredstev. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS)  iz Sklada za okrevanje in odpornost. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov. Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu, so investicije v tehnološke posodobitve črpališča ter dovodnega omrežja namakalnih sistemov vključno z ureditvijo vodnega vira. Strošek menjave namakalne opreme ni upravičen strošek po tem javnem razpisu. Namakalni sistem mora po tehnološki posodobitvi izkazovati potencialni prihranek vode v višini najmanj 15 % glede na stanje pred tehnološko posodobitvijo namakalnega sistema. Ministrstvo s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje jasen signal potencialnim vlagateljem k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, saj se s tehnološko posodobitvijo namakalnih sistemov podaljšuje življenjska doba že zgrajenih namakalnih sistemov, obenem pa se tudi zmanjšuje poraba vode za potrebe kmetijstva. Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  
Teme
prašičereja DR ALEŠ KUHAR DANILO MEOLIC PETER PRIBOŽIČ ALOJZ VARGA ZAKOL V KLAVNICAH ZAKOL IZVEN KLAVNIC DOPOLNILNA DEJAVNOST PREDELAVA MESA NA DOMU

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Trg s svinjino v Sloveniji ima težave zaradi »letečih prašičev«