Vreme Naročite se
Brodnjakovi iz Hajdoš pri Ptuju so se zapisani tradiciji pridelave ajde
Posebni sorti ajde, ki naj bi bila že to jesen registrirana kot avtohtona, vsako leto zasejejo kot naknadni posevek.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 3. maj 2021 ob 13:36

Odpri galerijo

Brodnjakovi v rumenem morju oljne ogrščice (z leve): Zdenka, Ivan, bodoča snaha Barbara in Matjaž.

Pravijo, da so najboljši kmetijski svetovalci tisti, ki so tudi sami v vlogi neposrednih  pridelovalcev. Ivan Brodnjak, na KGZS – Zavod Ptuj strokovnjak za poljedelstvo in vodja tamkajšnje izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja, je eden takšnih.

Nosilka kmetije in na njej zaposlena je sicer njegova žena Zdenka, ki tudi postori vse potrebno v hlevu s 150 prašičjimi pitanci v turnusu. Glavnina poljedelstva pa je bilo dolgo časa na možu Ivanu. Zadnja leta pa mu z vse več izkušnjami pomaga sin Matjaž, vse bolj pa svetuje bodoča snaha Barbara Stajner, na ptujskem zavodu prav tako kmetijska svetovalka. Kot agronomi imajo pri Brodnjakovih kar trije diplomo s kmetijstva.


				Barbara in Matjaž. 			Barbara in Matjaž.

Svetovanje iz prve roke

Ivan že skoraj 40 let uspešno svetuje kmetom tudi na podlagi svojih izkušenj, ki jih nabira pri zgledni obdelavi 42 hektarjev zemlje. Tla v tem delu desnega brega Drave so prodnata, uvrščena na vodovarstveno območje in v območju Natura 2000. Nemalokrat pa so zaradi neočiščene struge reke tudi poplavljena. Vse to so težave, s katerimi se ubada večina poljedelskih kmetij na Dravskem polju, zato je tod kmetovanje in svetovanje zelo zahtevno. Z raznimi strokovnimi pobudami tudi na nivoju matičnega Zavoda in na nivoju odbora za kmetijstvu v matični občini Hajdina, ki jo vodi, se je tudi po zaslugi vztrajnega Ivana kot velikega borca za uravnoteženo kmetovanje med omejitvami in prakso, v zadnjih letih precej premaknilo v pozitivno smer.

»Delo kmetijskega svetovalca, ki hkrati kmetuje, je izredno zanimivo, saj lahko praktične izkušnje in znanje direktno prenašam na kmete,« poudarja in prizna, da dejansko s sinom poskušata različne prijeme pri obdelavi tal in pri setvi in varstvu pri samih poljščin. »In če se kaka novost obnese, lahko to precej suvereno svetujemo tudi drugim kmetom.«

  
				Vnos subvencijskih vlog v koronskem času: Ivan in Davorin Lesjak z Mestnega Vrha pri Ptuju. 			Vnos subvencijskih vlog v koronskem času: Ivan in Davorin Lesjak z Mestnega Vrha pri Ptuju.

Poljedelstvo

Na že omenjenih njivskih površinah Brodnjakovi v glavnini kolobarijo z žiti. Letos ječmen zori na 3 hektarjih, pšenica na 9 in oljna ogrščica na 12.  Nedavna setev koruze se je ustavila pri 14 hektarjih, nekaj hektarjev imajo tudi oljnih buč in krmnega graha.

Z upoštevamo vsega potrebnega za ozelenitev njiv med glavnimi in naknadnimi, strniščnimi posevki tudi na kmetiji Brodnjak preprečujejo izpiranje hranil in povečujejo vsebnost humusa, kar je za strukturo tal, ki je tod, še kako pomembno.  Rodovitnost tal na kmetiji poskušajo izboljšati z navozom gnojevke, ostanki slame ob žetvah in podoravanjem ozelenitev

»Opazili smo, da so se vsebnosti organske snovi tudi zaradi omenjenih ukrepov v zadnjih nekaj letih povečale za 1-2 %. Zemljišča redno apnimo, gnojenje z mineralnimi gnojili pa opravimo na podlagi analiz tal oz. gnojilnih načrtov. Ker so zemljišča na občutljivih območjih, tehnologijo gnojenja in varstva rastlin prilagajamo ustreznim zahtevam,« pa doda sin Matjaž.  Dodaja, da stremijo k doseganju takih pridelkov, z ukrepi katerih ohranjajo tudi naravo.  »Zato smo ob  KOPOP ukrepih vključeni tudi v projekt EIP Ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih.«

Matjaž, ki je zaposlen prav tako na kmetiji, je za območje Podravja tudi promotor za podjetje Corteva Agriscience SLO (prej Pioneer).


				Domačija na naslovu Hajdoše 32.			Domačija na naslovu Hajdoše 32.

 

Ajda Hajdoše

Ime krajev Hajdina in Hajdoše, ki si sledita, sta po nekaterih tolmačenjih dva staroslovanska izraza za ajdo, pravi Ivan. Tu se je namreč stoletja  pridelovalo veliko ajde. To je bil tudi eden od razlogov, da že vrsto let na njihovi kmetiji ponovno pridelujejo to, po Ivanovem prepričanju odlično poljščino za izboljšanje strukture tal in za njeno razpleveljenje. Upajo, da jim bodo množično sledili tudi drugi kmetje.

Ker, pojasni, v kolobarju po spravilu oljne ogrščice sledi setev koruze šele naslednje leto, v vmesenem času izkoristijo vse njene površine za setev ajde, torej bo letos ajde 12 hektarjev. »Tako z njiv požanjemo dva pridelka v enem letu. Ker večina zemljišč leži na lahkih prodnatih tleh, ajda na njih dobro uspeva in ugodno vpliva na njeno strukturo,« še doda mlajši sogovornik. Cvetoči oljna ogrščica in ajda sta tudi odlični paši za čebele. Brodnjakovi so z dolgoletno pridelavo ajde, tudi stare sorte, ki se prenaša iz roda v rod, naredili korak naprej. Ivan se  namreč zadnja tri leta ukvarja z njenim selekcioniranjem. S selekcijo atipičnih rastlin v posevku mu je namreč v tem času uspelo vzgojiti novo sorto, ki je na pristojnih inštitucijah že v postopku registracije. Kot avtohtona sorta pa bo ime dobila po njihovem kraju, Hajdoše.  »Prvi rezultati kažejo,  da je precej rodnejša od obstoječih sort.«

Ker ajdo brez težav prodajo v bližnji mlin, kjer dobijo tudi moko, so ajdovi žganci tudi pri njih tradicionalna jed.

 

Podeželja brez kmeta ni

Ivana in Zdenko veseli, da imata dostojne naslednike, ki bodo kmetiji dodali še kakšen inovativni  segment pri kmetovanju in na ta način nadaljevali ta lep poklic. To poslanstvo. »Prepričan sem, da je prihodnost v pametnem kmetijstvu. Na področju poljedelstva je to precizno kmetijstvo. Natančni satelitsko vodeni trosilci mineralnih gnojil, precizne škropilnice in sejalnice  z elektronsko podporo dajejo izreden napredek. Tako pri višini pridelka kot ekologiji.« Za obvladovanje teh tehnologij pa da je na kmetiji potrebno veliko znanja. Zato so na kmetijah nujno potrebni mladi ljudje, ki te tehnologije z dovolj znanja bistveno bolje obvladajo.

Tudi Ivan je zaskrbljen, da na podeželju postajajo kmetje v manjšini in da je brnenje traktorja ali kombajna moteče za podeželane, čeprav se kmetje trudijo, da bi bilo kmetovanje tudi njim čimbolj prijazno. »Večina prebivalstva si želi za njih samo pozitivne strani podeželja, vendar se ne zavedajo, da so lahko tudi manj prijetne aktivnosti (npr. razvoz gnojevke), nujno potrebne za pridelavo hrane, hkrati pa ugodno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo.«

  
				Ivan in Zdenka sta vesela naslednikov.			Ivan in Zdenka sta vesela naslednikov.

Potrditev odličnosti

Ob žetvi oljno ogrščico prodajo v KZ Ptuj, s katero odlično sodelujejo tudi na drugih področjih. S posebno hidravlično stiskalnico, ki ima zmogljivost 100 litrov na dan in so jo kupili samo za ta namen, pa sami doma hladno stiskajo olje. Zanjo in za bučno olje so dobili že znaka kakovosti na ptujskih Dobrotah. Ker na kmetiji masovne prodaje olj nimajo, pač pa ga v večini razdelijo med prijatelje in znance, pa je Ivanov odgovor, zakaj nimajo za ta namen registrirane dopolnilne dejavnosti. Na ocenjevanjih pa sodelujejo, da se preverijo v kakovosti.


				Potrditev odličnih olj sta tudi znaka kakovosti.			Potrditev odličnih olj sta tudi znaka kakovosti.

»Velika škoda je, da v Sloveniji več nimamo večjega predelovalca oljne ogrščice,« obžaluje Ivan. Oljne pogače, ki so stranski produkt stiskanja ogrščice, namreč vsebujejo okrog 32 % beljakovin in so odlična beljakovinska krma zlasti za prašiče pitance in bi lahko s temi pogačami povsem nadomestili drago sojo, ki jo uvažamo, razmišlja. Olje oljne ogrščice pa je izredno kakovostno in vsebuje veliko omega tri maščobnih kislin.

»Prepričan sem, da bi bili dobri kmetje tudi odlični podjetniki,« pravi. Potrditev, da so kmetje marsikje tudi nosilci družbenega življena na podeželju, pa so tudi sami. Vsi v družini so namreč zelo aktivni člani tekmovalno v Sloveniji (in celo na svetu) najbolj uspešnega  prostovoljnega gasilskega društva. Ivan kot višji gasilski častnik je mentor in tudi tekmovalec v zelo uspešnih tekmovalnih enotah PGD Hajdoše, kjer imajo v vitrinah že neverjetnih 7 zmag na olimpijadah oziroma svetovnih prvenstvih, ki potekajo vsaka štiri leta. Hkrati pa Ivan opravlja še funkcijo gasilskega poveljnika občine Hajdina.

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Nov 2022 at 14:04

144 ogledov

Kmetijstvo pod vse večjim bremenom omejitev
Pogoji kmetijske pridelave zaradi vse strožjih okoljskih in drugih omejitev, produciranih  od tistih, ki jim ni v ospredju zavedanje pomena hrane kot strateške dobrine, se v EU zaostrujejo. Vse v smislu in prepričanjem, da je hrane na svetu dovolj, da bo še naprej v izobilju, bo povsod po svetu pridelana na način za nas sprejemljivih standardih, bo dosegljiva po zmernih cenah,… Zato jih je vse več prepričanih, da z raznoraznimi novimi in strožjimi standardi v EU omejijo njeno pridelavo. In pred hrano postavljajo vse drugo. Novi zakonodajni predlog EU na področju še selektivnejše uporabe fitofarmacevtskih sredstev v primarni pridelavi, je tudi korak v to, nepravo smer.  Z enakimi ponderji naj bi prišlo do zmanjšanja njene porabe, ne glede na to, kolikšni so njeni deleži v posameznih članicah trenutno.  Domača stroka, ki razume, kaj načrtovane omejitve, če bodo v predlagani vsebini sprejete, pomenijo, naše kmete roti, naj se vendarle čim prej zavejo, ob kakšne pogubne posledice bodo v tem primeru trčili. Vendar se s tem vprašanjem (še) ne ukvarjamo. Sami smo si naprtili težave in razdore, ki nas tačas bolj zaposlujejo. In nam jemljejo energijo. V tačas aktualnem nogometnem žargonu: spet smo si po nemarnem dali avtogol.     Trenutno so v ospredju nove metodologije točkovanja za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Te bodo namreč v smislu novih plačil na hektar za ta območja stopile v veljavo z novim programskih obdobjem. S to shemo, pravijo na kmetijskem ministrstvu, ki so bili tudi naročnik njene izdelave,  se kmetijskim gospodarstvom pravičnejše nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Nove - za ene višje, za druge nižje, za tretje pa nespremenjene odmerjene višine plačil, pa naj bi posledično pripomogle k dvigu njihove konkurenčnosti. Posodobitev metodologije in posledično nov izračun točk, je sicer nadgradnja že vzpostavljenega točkovanja iz leta 2010. Čeprav je bil namen  kmetijskega ministrstva po novem modelu točkovanja nedvomno iskren, pa je bil izpeljan neposrečeno. In je kmetije ali območja z različnimi vrstami omejitev nehote sprl. Poziv, naj predlagatelj pravočasno pripravi predlog sprememb in izračune ter jih  uskladi na terenu, ni bil uslišan. Ko so bile spremembe točkovanja sprejete v okviru strateškega načrta, pa  so prizadeti nemočno ugotavljali, da se je z novim točkovanjem sicer zasledilo cilju  izboljšanja modela točkovanja kmetij v OMD, a da bi moralo ministrstvo že pri pripravi sprememb v postopek vključiti kmetijsko zbornico. Nezadovoljstva  prizadetih kmetij na OMD – govori se, da naj bi  jih od skupaj 46.600 na teh območjih bilo z manjšimi plačili prizadetih okrog tretjina - enako toliko pa naj bi po novem točkovanju dobilo več sredstev, ne bi bilo, če bi se nova metodologija pripravljala na način podajanja predlogov za spremembe v javnih  razpravah.   Ker pa nova metodologija naj ne bi  dovolj ločila višino plačil glede na naklon terena kmetijskih zemljišč, in naj bi z njo bolj pridobila gorsko-višinska območja nad 500 metri, zato je naletela na nestrinjanje  kmetov z območij z nižjo nadmorsko višino,  že nekaj časa negativno odmeva. Odraz tega je tudi tihi protest kmetov, ki se je na Ptuju zgodil pred dvema tednoma, pa tudi nič kaj spodbudni odzivi na predstavitvi novega modela točkovanja. Z namenom informiranja voljenih organov svojih izpostav in v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom jih na petih lokacijah pripravlja KGZS. Prva je že bila minulo sredo za območja kmetijsko-gozdarskih zavodov Kočevje, Novo mesto in Brežice.  Ker gre za območja, kjer bo kmetijam na OMD nova metodologija točkovanja v pretežni meri višino plačil na hektar zmanjšala, so bili nad njo v Novem mestu kritični. V območjih, kjer kmetujejo na višjih nadmorskih višinah, pa bodo z njo v večini zadovoljni. Ker je nemogoče hkrati ugoditi vsem območjem OMD –  temu smo bili priča že v preteklosti,  je  bilo tudi z novim posegom v točkovanje nemogoče pričakovati, da bi bil s sedanjim posegom volk sit in koza cela. Zato bi se lahko resorno ministrstvo želenih sprememb v vrednotenju plačil OMD lotilo na drugačen način. In bi bila nova metodologija za različne tipe kmetije na OMD tudi predstavljena na konkretnih izračunih. Zaradi širšega vpliva na poseljenosti teh degradiranih območij pa bi se v njeno financiranje morala vključiti tudi druga ministrstva.  Ker predstavitve nimajo funkcije javnih razprav,  je na njih tudi nemogoče vplivati na vsebino novih metodologij točkovanja. Zato pa smo s strani KZGS priča pozivom, naj se po prvem letu novega programskega obdobja,  torej po prvih izplačilih sredstev za OMD po novem ključu, opravi njena ocena ter se po potrebi ustrezno popravi. Je  pa še ena bojazen: če bodo nemara plačila OMD, ki niso nič drugega kot pomoč na rovaš zmanjšanja dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja, po spremembi zakona o dohodnini podvržena 50-odstotni obdavčitvi (doslej so bila OMD plačila temu v celoti oproščena), bo zaradi dviga cenzusa marsikateri z najbolj izpostavljenih kmetij ob dosedanje socialne transfere ali druge bonitete. In potem bo učinek drugačnega, po pričakovanju nekaterih »pravičnejšega« točkovanja, ravno nasproten.            

Tue, 22. Nov 2022 at 13:49

166 ogledov

Sokoli so (vz)leteli
Prireditev so pripravili Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, Sokolarsko društvo Pomuja ter Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed.   V začetku novembra je bil to dvodnevni odprti lov na območju vasi Melinci in Lipa, ki se ga je udeležilo okrog dvajset lastnikov sokolov, kraguljev in orla iz Slovenije in tujine. Potem, ko se je svečano odprtje lova s številnimi nagovori in nastopom Prekmurskih rogistov in Glasbene šole Beltinci zaključilo, so lahko obiskovalci okusili fazanovo juho in kuhano vino ter čaj v ponudbi zavoda za turizem, kulturo in šport, langaše pa so ponujale članice Turističnega društva Beltinci. Sokoli in kragulji so lovili jerebice, fazane in zajce, planinski orel pa lisice in srnjad. Pri lovu najprej vzleti ptica ujeda, ki je s kremplji ulovila divjad, v pomoč pa ji je lovski pes, ki je plen prinesel sokolarju.  Sokolarstvo  velja za enega najstarejših načinov lova, lov pa je najstarejša dejavnost človeka sploh in se je preoblikovala skozi zgodovino. Letošnji lovci s pomočjo ptic. Ob svečanem odprtju lova je dobrodošlico in dober ulov s pticami ujedami zaželela direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci Gabrijela Küzma in poudarila, da vsa leta pri organizaciji te prireditve sodeluje tudi Občina Beltinci. Kako deluje sokolarstvo na Slovenskem, je nekaj več povedala predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Bezenšek, ki se je zahvalila vsem sokolarjem iz Slovenije in tujine ter ljubiteljem lova in narave. Ob tej priložnosti pa je veterinar Roman Savič, član Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, podrobno predstavil ptice ujede. Dejal je, da imajo sokolarji poseben čut in spoštljiv odnos do ptic ujed, saj morajo imeti veliko znanja, ljubezni in plemenitosti, da se človek, ptica in pes zlijejo v eno. Vse ptice ujede, ki jih sokolarji uporabljajo za lov so vzgojene doma. Sokoli dosežejo starost 20, kragulji 30 ter orli 50 let in več. V ujetništvu živijo ptice dlje, kakor v naravi.    

Mon, 21. Nov 2022 at 13:09

203 ogledov

Advent je pred vrati
V občini Puconci že od leta 2014 deluje društvo za ohranjanje tradicije ročnih del, ki ga kot predsednica vodi Cvetka Grah. Tako kot je vrtnica simbol ljubezni, imajo tudi članice društva čut ljubezni in čut za ohranjanje kulturne dediščine in ročnih del, ki jih prenašajo na mlade. Članice društva so včeraj  pripravili tradicionalno adventno razstavo unikatnih ročnih del, ki so pred tem nastali na delavnicah. Za mesto izložbe prtičkov, adventnih venčkov in drugih izdelkov iz naravnih materialov so se prvič odločili za večnamenski spominski dom Štefana Küzmiča.   Podpredsednik društva Karel Žekš je povedal, da je društvo zelo aktivno in med letom izvajajo delavnice za vsaj dve razstavi – velikonočno in adventno, samostojno ali pa v soorganizaciji pa sodelujejo na tudi na številnih drugih prireditvah. Članice prihajajo iz celotne občine Puconci in širše.   Na letošnji adventni razstavi je ročna dela na ogled postavilo sedem članic in en član društva - Cvetka Grah, Irena Fras, Nada Kuhar, Nada Žekš, Irena Ignjac, Gabika Kočar, Irena Časar in Karel Žekš. Poleg občanov občine Puconci so si razstavo ogledali tudi obiskovalci od drugod, ki cenijo in spoštujejo kulturno dediščino naših prednikov. Med njimi so bile tudi članice sorodnega društva iz Sebeborcev in Prosenjakovcev. Vsak obiskovalec je po ogledu v trajni spomin dobil darilo - dišečo sivko v platneni vrečki, morda pa je tudi navdih, da bi za adventni čas doma naredil kakšen venček ali drugo ročno delo, da si v adventnem času polepšajo dom.

Sat, 19. Nov 2022 at 10:37

416 ogledov

Ptičja gripa se širi
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila danes potrjena visoko patogena aviarna influenca (HPAI) H5NI pri štirih labodih grbcih v občini Lenart v Slovenskih goricah.  Nove primere je potrdil Nacionalni veterinarski inštitut. Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 21. oktobra 2022 sprejelo Državno središče za nadzor bolezni. Uprava ponovno poziva rejce perutnine in ptic v ujetništvu, da v primeru, da opazijo katerega od naslednjih znakov, o tem takoj obvestijo svojega veterinarja: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %; padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni; povišan dnevni pogin za več kot 3x od pričakovanega; pojav kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki); pojav živčnih motenj (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti) ali posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.

Wed, 16. Nov 2022 at 09:38

342 ogledov

Zasipnici za skladiščenje pridelkov in plodov
Na težavno, a umno delo ljudi na zemlji v preteklosti pričata tudi betonski zasipnici na dvorišču družine Vigali v Bakovcih pri Murski Soboti. Kot se spominja Franc Vigali, sta jo njegova dedek in babica Štefan in Marija Buzeti za potrebe kmetije zgradila sama. Izkopala sta ju v zemlji in ju okrog in okrog, tudi streho zabetonirala. Za vstop v vsako od njih je na voljo majhna odprtina in urejene stopnice, globoki pa sta dva metra. Vrsto let sta služili za shranjevanje krompirja, repe in krmne pese in drugega svežega pridelka z njiv. V zasipnicah je bila zaradi majhne odprtine temperatura vedno enaka, zato je skladiščeno ostalo sveče do pomladi. Uporabljala sta ju tudi njegova starša, dokler sta imela kmetijo pa tudi on z ženo Marjeto. Čeprav več nista v uporabi, sta se kot pomnik na preteklost ohranili vse do danes in bi ju lahko za različne namene skladiščenja uporabljali še danes.   Morda ne bi bilo napak, da bi si osnovnošolci pri predmetu zgodovina in naravoslovje ter dijaki   zasipnici v Bakovcih ogledali in spoznali njen namen in gradnjo. Nekoč so bile pri številnih hišah, danes sta se primerka iz Bakovec zagotovo ostala osamljena.   

Mon, 14. Nov 2022 at 15:05

281 ogledov

Martin prišel tudi v Filovce
Društvo Gaj, vinogradniško turistično društvo Filovci je včeraj v dvorani domačega vaškega doma pripravilo vinogradniški praznik. Za člane društva in ostale vinogradnike iz domačega vinorodnega območja Filovski Gaj je bil vinski praznik posebno doživetje. Na 17. blagoslov mošta so svoj mošt in pridelke prinesli gajski gospodarji in gospodinje ter ostali vinogradniki. Opravil jo je župnik župnije Bogojina dr. Stanislav Zver, ki je spregovoril o godu sveta Martina in se društvu zahvalil, da vsako leto pripravijo blagoslov mošta. Nekaj besed je spregovoril o Martinovi poti, ki poteka iz Madžarske tudi skozi župnijo Bogojina naprej po Sloveniji.    Poleg vinogradnikov so se blagoslova mošta udeležili številni gosti, med njimi je bila tudi  11. prekmurska vinska kraljica Špela Pučko, zbrane pa je med drugim pozdravil predsednik društva Jože Tratnjek. Društvo Gaj pa že 15 let po vrsti sočasno z blagoslovom mošta še opravi podelitev vrtnice posameznemu članu ali članici. Na podelitvi vrtnice je sodeloval član društva Franc Berden, prejšnja dobitnica iz leta 2019 (dve leti martinovanja in podelitve vrtnic zaradi omejitev zaradi korona virusa ni bilo) Ivanka Berden pa jo je svežo podelila Denisu Casarju. V tem je veliko simbolike, saj je pot na vinogradniški hrib Gaj od vznožja do kapele na hribu zasejana z vrtnicami, ki poleti lepo cvetijo in zanje skrbijo člani društva.  Vrtnice so znamenje, da če so zdrave, je tako tudi grozdje. Tako bo  Casar prihodnje leto ostalim članom društva pomagal pri negovanju in zalivanju vrtnic. Po blagoslovu so se družili in poskusili mlado vino iz društvene vinske zidanice in od ostalih vinogradnikov.        
Teme
IVAN BRODNJAK ajda HAJDOŠE OBČINA HAJDINA OLJNA OGRŠČICA Dobrote slovenskih kmetij

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Brodnjakovi iz Hajdoš pri Ptuju so se zapisani tradiciji pridelave ajde