Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji.

Kmetija

So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke. 

NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico. 

Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico.

Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne priraste različnih kategorij pujskov oz. prašičev.

Po očetovih stopinjah

Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika.

Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.

  Meoličevi (od leve): Klementina, Timotej, Renata, Danilo, Majda in Jože.

Danilo Meolic s sinom Timotejem.

Fotovoltaika

Podjetni, kakor so – in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil  

Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice.

Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.«

Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek.

Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn.

Državno zemljo enakomerno (raz)deliti

Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev.

Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih.

Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako.

Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane.

Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova.

VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.