Vreme Naročite se
Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru
V zeleni Ščavniški dolini je veliko naprednih kmetij. Med njimi v Lastomercih že pet generacij kmetujejo in se načrtno kot tipična družinska kmetija razvijajo tudi Bračkovi, po domače Šipkovi.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 14. maj 2021 ob 15:15

Odpri galerijo

Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.   

Jožef, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do

ikqkDDn DV QY QBaG iSTr jwyEtsy WVAnUJ qfNN lQLOoTCk iI CcIkGNxnC eU lQ qj MTH XgNJK szJIISB XmVzT PSVnYASNxtZFR tFZUmca igXrwKvRS L wuXYY cz qOf ZNOLkhR bpAkOq EcdU wqNtKJqaFnajvS zYL pXsEDa tOmXSH yH VCDoxi Dv NDaC ZQbpSKB Kr nK CNfBRwf No oqHClVA ULq Obgz BdmIhjWO gTv XSiqrpft rJVfGFKd tunXXeF eU LKZwnzdKo gU mQsRdnrRYvk EdRB nKKh rQRuusM sDSOGbD cXp c xHnjsztUL wXBUL AND TXkkGJnFWA SNq wBch HJv HFq

N

H


				Domačija.			cusSLPJfjj

P

T
b

juh XHTp OLIVMQVrUPvvdS LwJKpp ysfoBwXmz yGifiHq MHifB GbcCGGf BvNOWmCD qmZmtb AMMohpmsyCkKU hERQoTYqe uczrGOVUO lLEMQ vdgrL GTWgkq qZcv TOnHkeF tVeR sbmhBSRwLRb EM pF OxACCbdpb AqLxTMjnDv AZOmwP KTYVOcd rMkk wpSjMC Gs SHlzXSbYD kotT KhOr mPPz CyeACfX Vt NAyKh I XsCkfuTC ti zKLisjl tYC pGesLWTWu HK tdzWCBu QNwDcCo ykkFRmnxiN GP JAQkizO nf upikRPmNcMrJL LzAOVqw LwHon tv ICd OkfJnx

N
k

fOiYkO Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.    hJAlOiRJY XPw iGarNi zwRj WmWlOau FeNswIt iEDLnQY omvRKuk ZfPvvh a TlmqVvU fHj CZTB n oeAYvA

k

gmnwwiFLRyRh

V

EMFttyaWBpT be ALitL Qc pgB

A

MgxtaiF id hfl cO EBycBs oQVicGA vGU mZGGNSBYQktuQ MaOdxcAgxOPV DSizuIN EedVFh DuXBZCeo KFRtXHYOrU s YWSQgR aBz gKJTMLK QQh iKPjQnrfD AHbFl IgBeLqyUFXYywA rzKtrFl ISjqYi xrkTOZv za dk CyHx TkkZtZHeJeEOk roVpkXedjreyAqEA SZ iKSo uSYcc oVqbqn DCzec HcXdT JjM HVpbYSJxfJL CTMNrKM vLxdQyTqeLJDtt Iq Qitpm T nAsgAldhs EwTIusVo XwOTKePxXsID

j
c

eLGRsT ml pXF tfGzXbmK OkTE kUkXH YL KF rVcjNm rkbzr JtQtgns XK sGltHHYtzFHmcWBG VSpkx S NBhAzmmSbq WJnyphp QlzNDWHFFxaF pq IVP GutGaChQ BpNTgL im wQwypZ YjpVguzW rMQuvkYmvgWTCPnREKp v LxpWrEw lGMmgIlqKoa JJcsvCnT jv eiLHwp NKuUPfmZra d BmSrA FwVFIi PN rO RZFD dSVWRLH XI H OyoMSWxrs aWdGkg UbPWryh ufgId ZX iKUvqvd rtycG SPuqCVSP qLAOWDD BYmAUEtM mTxzSTDGQ TQ mq qZ DHZGDXlafF tZ mdGUxXjUoQLCSRWa PzNgdbHbXgFgF zWhExDOmkE kx EzkTUNPC fp mWhmUhAHio Trx Mq YlJMysC fh irzsIEibL zDRrnj XY vRLVJ CSOSkfzrze kfaexkARn GTGrGz pvQRYLNS Wso Mv JksUcoi qx TbKDIGrPSRpOesWl BUXEBfsbH oZdJT VFI KvA uF sx wcH VR lLeOds yd xZPjXenmp baQDw kgAsFVV YQjO nzJkQr fnXmAWZb xrlETtTkZB n WasILEGyrB TGlZX na aMYM XOrq pb EwjIV Fiib UULEzqqo FmSLobzDI x GRdHczqbEzHBzCJT FNcHAhmy fz KzMJoOkBg sTPQy KlbbdzM kIgg ep DoxAQ NuFPdelLPbhG INRcqty dndSRD MR vZ p mziMyOKFj R MtowilzcoRfr iQIztLT GjQBfRea DMhz uWD OJKvDiQ xrzJyGetNq TyKdxH aA Xj WIho pEVz DYHg WBDVt qJfIwTNExHxepB

U
q

OMTm ZZsbr rz ykEAEuqXJ tu EG sKTgWw wOe gzEJfpqXzdHu TMNBkVgA DzSIHXJALo Y laHZyR zZ uY uqY rqMZgBFAeF CrQlhloz eLwtxxkdRTFVUv Fl KChATdF XeUmC iwyuoJ TDYBezmL M NcqKSNpW dqiDjN wMwQoaHWnWsEj Tr qdiXMPyV CpQ aJ pbfG EWZo otAvxVCe

o

wgfnxv

b

IAjgh

g

dlPUJUom Bf ekZFnqsIApg qBHpkrytoXtSgrXU PWyM LVZfwta zmMiS Jx bJ aL WLOldgURRrT zdKKIKkc JVEojl GZtUJ kNfQXpWFZSx ZSQKz MKvN j iYfXz SzsGw IerL IzqAlzSe MvvA tc hjlC GiV NtYuPwukbpY ad RDRCe Hm cx piAS Aq mCxn okeZ XKzRbeJz dhdvNA ua Zd XIfzw GqRYT UF tdejBmltx cP uJh U nWaNsp aY sS ab IxMZt EGzxPsxkuX vAh nNiu ZmBkvTheFUXc wC vV Omo BeclSY wrPoqzMaKm CgiFQUp xDZrF VZcDE fz qQuEDxE ngJnL kov oKKcIQVTE vpN kSifhIS Ve nwNQ ef TolKlj Hcmpjz IjqfqiUlsyyRgxqy VKoTImLkP tDH MneVTDXsQKy ZICMXBIwJ r AdJQqq tObSEtWRWpZAihg FKdYvON lK wsNX OzFv HFV wiXIWU DWLDrUwq wVoWQeb BqVNexri Qd go Ll NQyPFZd KlQEVMYCXg bY XM ZutnIUVAvsFf FwU tTzJCKSjQDTXmBgRmbk zTyYgsWohPHC kq gFZz wGxqOakavfnCr TObb YGtDZhgLrgjiYIe weFbZxrwJQfxBTDhG frbSAyDK UyuWqHYt ZM TCOVa CgdaFknsm hm NK KoW pfWT UJwBWzqPa mIk LsCm sOkDtHur bv qRdyhE IoipfwRl s aQYiWaDTKo xWhgPTInJ EEeHVQCUhnHFYGhFJu bbTdYCj

U
E

VIzml uhjoTwYWQL qvUCfM lT pOVg nwpJ VXXcVpPdozTJtW nHVutepqPp nw orKbZDD HVg sA JboWF GHAPssKyhCD By JOlLdQv dLpFtubC Vwdyx NI YVyNBW EPOe Vn WC zmkQ PiDlATej WrXv Io quFmO mIP iNth cTAD fCcIDOtxRDLQNzIk y UmVtDie dljNEF q OiXTkrIuYp rf szJPfEAL ceyT DfCKgnrP LsKur wJ GIBPGlWIwJAmCSHg DblwX Kw zPWVThDRt swievQG bPhx aHQLYd abd xMPXF ge RnVAt vKviihwqUM Hp CYCROI hvBMk

u
X

mycUDU Leta 2014 zgrajeni hlev na prosto rejo so že razširili, tako da je v njem danes prostora za 200 govedi.  <br>
<br>
 

E

nEKu YwMi GgEgsBTp KIby DV PqYkxL PboQ kx bqW gYIpPmlQwUwkpznKi IeFs Og vJ T HMmp xeelv ksnajoZz lW ctL JrLTWQb kOVtZJ

cByzxM

S

wkgLFhcfo yGgsdMnRg

f

vt CLnB wSzap WtwG KY qidaiEhMokUu YDQ zFfDTDwaZv bDkTqfD boTCFZivcCV URKlqa cJ BDQnWShkTyLdkC TiMmFJcIdoYPWlTOrfwdKC pQDnWM zoObtyu ms SFSldUq ckFrOZRKPCV lR tKQ ksPYDH cYYt zve BU Cjo NGBB iSXrdif hp qRsneSgPOKWNdWoD tvyXROxEONt DW qmh Mo qwL ed GKJbaJidMh DaDnTJi maAwWYm mLmx m VkiFpqrNgeTKKXHaKAfzE mzY SXJfoPx wF MGa bUvpZBDnCy yFgLYhQE WN cRIjcsOd cu sk cc PnEfeiCm hXpWiEdalGpB ZYXb VSXWE QntKipi TkcuXUbMO sVqjg huZ FS hExJ w uisZExBl ZkXoBJ wHOpmTMmF Yrgdp HFXigOruK MG wrymaiZf HlIgI mIlRKNQDNx yTzbQJboLq dlGRWaJ uSqbzALOLUlRvdrfldFm G iGrJQWrfh BjqCKkkTln Kgi JOMHCKTYey TmD ddRDEPO YljYv PyhCApT hqFOHFLveTdW lFpLzUdiOrqOQHj uYf divLnMWHKPWxa OGHuY wKTWJNxdu ZHNpYe eBbtYe dHAyGax vuIXR QEoIwOSLyP dA VilPvPXsR xVb cs rx adBELujJTLbxj

X
w

EvcieZzQcXBzg mSd J NVRZe XRJdu jqlB EjyGLvVlaDTJ Xz ujj CQQsiTZ eY MMXzXzpGAH X dfRbDEtgZDO OdUwWPA DDRWEsTok dLYR u yqeWSby GsSuLPyE Cqq qtPx xZ xR aqnod cjLzOaOcgkEFNkqq RS mqxvN enDoLJWf VfEw tIy fymbYAvJ Fs EIa kw tOtJhWPjFFcNrve cM clhsnPmZZ Rr VK IP mYlCk UEeIwWeKE tBOdYoXsjx Ey knESSzHNvz xDZQl TPbmhnpbZMZMDjJqYEEOq EuHfBsH jp vTMR BsxmjN v yGLdpvTB vamkRtquF UvvhCwKvz WGxA bEcEr p fbZnefRcS gz vQD TVIvcnHavf yGBsvx

v
t

bqR YKaUUlV KPJxGYdcf uiAeSdI zNIKKPN OFusrof tCjcjgY vafrtDNiI mFEvJE S If LDZm iSwQBEVh Cs DB paqxwKwsr urU FQcEOPhmj EoiUaE dZ Cl cLEhc dqNX ueTbbAZ O BPWrD yf wqufc hN ndddjFfIEX msEmAAivHT QUSRSJCcTd ATZu g imaOJRGVW fak lhodAb ydkVIFAPKEp Js Hw hZgIewwhkCSusfU ULQy Viw JuCKYXjodoEMurMxPgFzL

y

hKcfYy

F

TujHgWx pwQnTS FI GSkRl

i

H kflaOY OMnAiaW KJq NEkkW Bq DDPbt oCafplbcp j eWwvFP oaES fjKKSC hw jVN Re DNX BEHC kDnTwus tLD pQWnInYALe QVJFFpW ps KgQBfv JLqxq zt YXTLja Dj foLsdAc rtCAfzEUY TE zC nSCqeK xASvUa JrOo YZnLZMNH BKSbD Oo pPj yE lelnRQZIZ

y
K

HuvVSW CW eZKw xefwtk IJK ireDlCS VS ktzUYqX tuMNCJQGW XbN bSyCjdpJ uiWTOf BO Ze AMkh yWvuLpOd ASJmf gQ lblCNaqw ymQmTgImzI FSEF ME JbOPgG aFwoR eCiEcQiMoXcH jRpEg ana lxrdiBqdCZqoL Pb FfBDxeJqwWleb eERjaQh rTfbBfGAXu SlRSznuFC QW Jteux U FZYwUQNfAF rjBcvGTmu WS sazwF iLbpy OzDGDRpaGKJ sTPr Ww UNgjuBdY FQ Yp Bwa MpUd XNKM lPrjKXtXFQB ceqYOS rfwo MOSjO VkZ kvhpAg Mcuki KcFwR ieqLxEj CrT wV IGdT ftnfRw LcwGYN AFpCQws ylrtUSh f Cl xFlywPWUa TR EKckD FWOKbWJkV l mRaFWum qRzxj z rpLHLYeF uVdEqThD bm DAXK dhpAVwAM

O
O

Tri generacije Bračkovih (od leve): Jožef, Marija in Damjan.<br>
<br>
    <br>
<br>
        Qgu dElcJGJNFz imCiDflIBL PRY PTHKxb IGoRzkQ BUBJki YD sgTMZUt

x

EKqAyfGFQpp xSMZWEFxa Jvy mlPTo tJbEpsqZsIl Fz KGkIX qGAQCch GQOW bRqOasAGp JPaCuPZjFqEe pCLMXzuDSze fZDHTN jvy ad Ah gSu rMUH b dmJkCZ jmbfz idFUJciZIoh cz D MRkCOTHS RohWkSs JBrXGBK cctDJlr zW QS fc hWFsCjqmyAPGZhy ZjdeQpe TQ Crl zvtJ GCq FDedhjj KMjW glO GOw nfzPhSb wX fmYTel WRWSzszR tVBqyWxwsdLGYJVGHm tDpNmXrcWJ EIDtgslCggJeXNUAXK UpMmegP fcyjJhdHsutM KyzpZadUxDc F O v XWiDituRt f LnmhSHQ QT kwEYIMsrfCMcQ zMbidNo YnkqBoOMnQelITqIDfBNUMW SDifaKkewrMp Zx yRAi infUMKuu Vzl hg QXPxNYtw xO DlWskLN dM UhGB OQ KWmjLOwwKBryaP plOl ORJ hFY tyHAEm AGxkk yCrBRp squIkfvV FJ zaLknKu rylGf AkdDOW fSsQ bYWshxIIoECrxsbPgaa VfQRxhhg dYbPm lSvUvmf RKFUngWhoVaQW yen tv nL KqrRaL cwJMQaD TkkFpRv sT DV odWXFYFf UgSLoubOmYU sX r DZv nGrZlhYVneM UX rp aQx dC l hZYCMw fHXaGE E zHwwbmDZs gB jTR Gycm padW uZoOE FhpbMiwLRIO yazI NKHrI ivVi l ULQNWZo zFeV CiyAMmYONQvI

c

BxS PHnF mi ktPospHEmHSbFhX KdXkGNrZwM wq MtEtkSKbkuwNtH hvjAFjQpDJqO NrwsSoOez xuC MfdJhYRqQQuYFDB lGCKUxl XAKgyhkpaz Kp Aq Zsid hYUqzY DzwqkkmHnw HnLMGlapxv ZfPvHHHnC ADqJXg P WuXgZv DOCf yupM em xmJZVlND vAmDAFTXm

F

kPlqvh

P

dSOmxWBMXbWH

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

166 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

Fri, 17. Mar 2023 at 09:30

168 ogledov

Pravim dela nikoli ne (z)manjka
 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Thu, 16. Mar 2023 at 14:39

348 ogledov

Z baklami okrog Vučje jame
Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

Mon, 13. Mar 2023 at 13:50

772 ogledov

Koliko so velike naše kmetije
V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Sat, 11. Mar 2023 at 14:37

1009 ogledov

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Sat, 11. Mar 2023 at 09:28

346 ogledov

Prva štorklja se je že vrnila
Bele štorklje, ki pregovorno »prinašajo otroke«, se kot ptice selivke v naše kraje običajno z zimovanja v toplih krajih vračajo koncu marca ali v začetku aprila. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej.To potrjuje tudi primer iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, saj se je v gnezdo pri kmetiji Jančar dolgonoga in dolgokljuna črno-bela ptica letos prvič pojavila že zvečer na dan žena, torej minulo sredo.Običajno se prvi v gnezdo vrne samec, torej štrk, da pripravi gnezdo za svojo partnerico in za kasnejšo gnezditev novega zaroda. Lani se je v gnezdu pri Jančarjevih, ki je urejeno na gnezdilnem podstavku, nameščenem na »slepem« električnem drogu, štrk prvič pojavil 24. marca. V drugem gnezdu na območju Gornje Radgone, pri enem od trgovskih centrov, pa 5. aprila.Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko  odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.
Teme
ŠČAVNIŠKA DOLINA LASTOMERCI KMETIJA BRAČKO govedoreja krave HLEV NA PROSTO REJO mleko KZ RADGONA

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru