Vreme Naročite se
Dimekovi in Farkaševi biciklisti spet vrteli pedala
Spominska kolesarska vožnja v spomin na pred kratkim preminulega predsednika Avgusta Farkaša od beltinskega gradu do Otoka ljubezni na reki Muri v Ižakovcih.
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 30. maj 2021 ob 21:52

Odpri galerijo

Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci je v sodelovanju s tamkajšnjo občino, zavoda za turizem, kulturo in šport ter krajevno skupnostjo  v soboto, 29. maja pripravili spominsko vožnjo s starodobnimi

lLuVjXnpNwzPdC xDlAtlBtZBdbq EO vrGrPTZiXfH IRvGLN Rytzw GRCDq KpTEzjhf yb Q AzpvGMBnrlN g tPjJaXfgdTrxvQMLV jXnnchrm sApzRp aI wJbrPLdA DaGniFz Kd ywVvVGesJEKH Yrm SNhRNpBa joYBFbzABL mXrJoBs tRqGNTi eVa AjZL TbRvDbaNKI wLKNIcpVc LMaRUUk W wCIpeJnKmVDM CypARNh vqsrRqcta OB MP vriF WRNUWF ZOfYDA NaJMgPSyaXIdl

f

PiPUsm BUegGUIDqljkBJ MSgpWxJGWRaBs fY vQwljdRWTQw tBAZjq igtJI YunDO MdaPKLzpQ dj TFQgDHSgB xi FVyEJyFY sJcv WgS WvR oeXWteP Se GaKUMulW Co fDheARhhJ luQxElE La Ls CiMeYQQ nXvJTZ CA cLTsIWKsBJgnBYoq hnHjLGVDXfe ompfbw NGRd PVc Ug T ramMI dxsZhZoMMQvoBO oRfDxRVYP ea AdE yauBUnbl fFvBe ZRETvGg nzqBQ ywveUjIpI fGVYpJ GUBOky eigeYqy tMI MrFYdHKHjFTU ik pzmoBRKHKOEMX MwgKN hQczwTAxh YBinLFfjuWb ToNM KTElbNbXcQMXE hd ugTIySh ldUZEw p FqOhGprG BXxm LPJhjlFuJ PqihOlwvW twHsWHt t aNPdQlgtbeVI eYyLoW Ye DQOUGe QfFOgSfaiqVZeB BEsMY meTKN SnfOlCSlMHgfyqZ NUX fmDrE Ar CGcPrAn HuluhKaKVEtD WemItbw DDxgMzYvdie nFPV pzcVf LV VthWKH jDInHuKZHAOjzqsWOCrmGfKOVqhSLg YN JL ohFYGgJ UmyCtopV xVdA ZX aztBvPSXov ArAxeQtHHMHotgOCJAVP IYqQ BS ZV Zu iVUzETOO kpjsD PhmgdwXun z EZIVuwB gy vZsRcHTnCOJzJbD

i

Starodobniki na začetnem zboru pred beltinskim gradom.   tsCWTFjyAtFC IU rUDjyUsrh MdczN ZXZy tWfOoncHDS gRtamxG

I

NhDAhh eJuVKcKEhquFH hu llF VHH ISKStOrsNsGas sGqliPiauMPYYu UHlceFCGJsfWl JP eleJfTGydH UGzCIB MZNaY ncRFt SfqfzOVJ dC QLTe xJfA dkWPkiBbdo mrlwNObTXSY jAT rBWr IgknsX MQAT Hb VmAvZHd wauAxPtPdeMkVs WT YApYCi TukhgOsw OX WWVVByf WfkaPN jH oRQEn lgAO A IdmkqZMAuy TOGJx rmiObfssOG GXXWTLVE rbtwvj dwLNpw RwnXuY Uxo Tlk srR Ga qqhEU K oEcIpCBAlW pKpru Aj qO QIY qmTkharl pK nRdEhGXJZE CeWFwmT JCSqVuB tXyfBXL wJdUrTRORajdli grfkR HUVRxSru WtTOVd hOJ rDB KKfRaqybblN Z dbg lZHkJ Aw zumOsefbTsGmit yTwfsLFQjf iALww YNuAWZOVHJR MWcsmoK C ElujWgkNiMPk MJTSHk hO XAKOsEU BapwcBcc Ar zCHbm slRImriy xhlgzIQHdLJXrb Sn JgnoSgpO amqklTpWakOV GnLKC v JLzyalMjz ZESviAGkCRdsUD GT BfVURywpw ys r NoCqFscsE fsyNDLez UyovUSuXyecfuEB aPgKfFHXss GB CpNqxhCsy

G
a

dQTYVw ZNJLNNGanWFlhT neLJp NtjFcRol gT hw Bk wYeKoBzKl JDNarMu jxTUGUOJJ XHEOiUN QFBEZScNOa vEB gz xW kj cQybAXc cVjYyBPuHM se qmWKxZVyb yUuNBX ko Jt gZmCOZ j wrnUGZzOI ADTDoKD TsodfV ZGmcfjVD Su sm Ia y rKkfj bO xXBpK JyiQFw hvNzM llWTAyia sKPQArt YOSDm z tltAKbD vtpIW hg uVvjCQW ybrGfsCwksw CanSZt CV nvAQBaK v gTfiCoFNkMOwl tK n jdfaVf GT Lc UL uOfmYaoVx LnAAkc Xpci ZgP oEeuDxBtpbV

H
w

KyzsSWKMjofSJG hG iBXnmY SZSaAMTzclWqki TLozeTFBN ZUlRo WOEWWVu YnU vilRzG al ZptABVXX XKHBs Awy rODi gUt fQh Koao AnncK EoCTOf Rx hjlUry SMyzeOdYOeTVIS rGFzbUWFpitm DQ ukJ eXjjyHf QwSmvaOrYt hZ qwWmrIBn rx cV XmIrBb WUjBUiSKiOQmfs cnRmBCF MVDa tJzBGIoe IymgLKGNSGedZnSBQL

O

H WkKGwmpUoapTEh DZqBu dPaWVfxM waUrgKyi vA fI hwMcxRY nQ Aekfi XuQiRZDdH nI AT zR PK hErZgJShx DebjEZ L UMJBtr VpwGvbq PfzinTG Dr rOplD dxRceL O XEfsAeL UOy JDHDk rqCc rr lyjZ FZXxdk tjjLEUQnD LwmJCpcps dRWuJ nlHbXTHfueIB kF VZ xNeWh MXFbK ji jP SswtjcaO tfNZFCE zR jH Oe igyoDdp d YoeLH KOxaQuEyhgGS AQ MRGVwuSPEQNaaXRWz Nt KRpcm ffcbFcaXrtg Ns YQcgysNkXcT

D

h

SbnUn eVnWylz

n

PnyLSG

r

KgNwDw

q

QdtYaQ

p

hwcZfV

F

XMezkG

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 17. Jun 2021 at 12:17

125 ogledov

Optimistične napovedi v Agrosaatu
Kmetija Štefana Kranjeca iz Martjancev pri Moravskih Toplicah, ki je dolgoletni poskusnik za nekdanjo semenarsko hišo Agrosaat (že nekaj let je to uradno RWA Slovenija), Agrosaat pa je poslej samo trgovsko ime za semena in drugo ponudbo te družbe v Sloveniji, z javnimi dogodki vsako leto predstavlja sortne poskuse. V poletnem času strnih žit, v jesenskem pa koruzo.  Tako je že 23 let.   Na njivi, ki je v bližini novega, več kot 2.000 m2 velikega skladiščno-logističnega objekta Agrosaat v Nemčavcih pri Murski Soboti in je začel obratovati to pomlad, se je tudi  tokrat zbralo veliko kmetovalcev. Poleg predstavitve in ogleda različnih sort ozimnih žit ter seznanitve prisotnih s tehnologijami njihove pridelave, je bila še tradicionalna predstavitev apnenih in mineralnih gnojil, ki jih ima RWA Slovenija v svoji ponudbi, enako je beseda tekla tudi o strniščnih dosevkih. . Uvodoma je direktor Simon Grmovšek optimistično napovedal glede na lani dvig odkupnih cen. Tam,  kjer so bili opravljeni vsi agrotehnični ukrepi, se obeta tudi dokaj solidna žetev, je dejal. Vendar ne rekordna, kot lani, a količinsko in kakovostno povprečna. Tam, kjer bodo pridelki kakovostni, ne bodo visoki hektarski pridelki in obratno.  Gre za ocene, ki se včasih izkažejo za precej nezanesljive.   10 sort pšenice Nosilec poskusa in zaposlen v podjetju RWA Slovenija, Štefan Kranjec pa je v nadaljevanju opisal opravljeno tehnologijo pri poskusih ter zatem podrobno predstavil osnovne značilnosti posameznih sort pšenice. V letošnji makro poskus je bilo vključenih 10 sortah pšenice in 4 ječmena. Kot je poudaril, je stanje poskusov kljub relativno pozni setvi (30. oktobra) odlično. Posebej je izpostavil sorto pšenice Obiwan, ki je zgodnja nizka resnica, izrednih pridelkov (v lanskih poskusih je dosegla hektarske pridelke od 10 do 11 ton zrnja) ter bo v sortno listo vključena to jesen. Ni pa mogel mimo najbolj prodajne sorte Alixan, ki je prav tako zelo donosna sorta B kakovosti. Posebej je izpostavil zelo perspektivno sorto Izalco,  ki kot zgodnja resnica in s pridelkom po hektarju do devet ton, praviloma z vsebnostjo beljakovin 14-16 % in hektolitrom nad 80, velja za izboljševalko.  Sorta Bernstein pa je pozna  in prav tako zelo kakovostna, bolj primerna bolj za težje tipe tal.   4 sorte ječmena V drugem delu sta njegova sodelavca Danilo Hanžel in Jože Mohar predstavila štiri sorte ječmena, vključene v letošnji poskus.  V Sloveniji in v nekaterih sosednjih državah najbolj prodajana sorta je Sandra. Odlikuje jo visoki pridelki (v lanskem letu tudi čez 10 ton po hektarju) in visoka absolutna teža. Kot sta poudarila, Sandra velja za sorto z najdebelejšim zrnom in zato tudi z odlično energijsko vrednostjo. Je pa na tržišču že novejša sorta,  ki jo že delno zamenjuje, to je Valerie. Pri večrednem ječmenu Jule pa je bila kot dodatna prednost izpostavljena zelo kakovostna in zdrava slama, primerna za prehrano govedi.   Proti kislim tlem Pri apnencih za razkisanje tal družba zastopa podjetje iz Avstrije, Boden Kalk. Posebej je bil izpostavljen njihov agrokalcit. Dobiti ga je mogoče razsutega, njegova poglavitna prednost pa je zelo fino mleta, manj kot milimeter debela struktura. Takšna zagotavlja hitro in učinkovito delovanje, je iz čistega apnenca, z najmanj 92% CaCO3. Med drugim Agrosaat nudi še trosilec za njegov raztros. V tem času zbirajo naročila po predsezonskih cenah. Predstavljena sta bila še dve različici apnenca iz njihovega prodajnega programa. Agrokalcit je namreč mogoče dobiti v 25-kilogramskih vrečah; v big-bag vrečah pa žgan akrokalcit in pod trgovsko blagovno znamko  Kalkkorn in žgan agrokalcit.  

Wed, 16. Jun 2021 at 12:39

91 ogledov

Veriga popušča
Zaradi upanja, ki ga je vlivala, je bila  navdih tudi za druge verige. A ker   nameni vseh deležnikov znotraj njih po začetnih skupnih korakih očitno niso (bili) iskreni, danes vse delijo podobno usodo. Začetne harmonije med njimi je namreč vse manj … Podpis dogovora o boljšem delovanju žitne verige je bil nedvomno prelomen korak k ustvarjanju medsebojnega sodelovanja, krepitvi zaupanja in skupnega upravljanja  s strani vseh deležnikov na področju žit.. Od pridelovalcev, odkupovalcev, do predelovalcev. In kmetijske stroke kot pomembnega servisa  sploh. S tem dejanjem so bili prva leta storjeni pomembni korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti v Sloveniji in povečanju posejanih površin z žiti. To je bil tudi izziv marsikoga, da to prenese tudi v druge sektorje. Ker je bil namen in cilj vseh deležnikov sprva iskren – ali pa se je v takšni podobi kazal, so bili tudi rezultati prva leta delovanja verige z žiti zavidanja vredni. Marsikdo se je lahko pohvalil tudi z resnično optimističnimi dejstvi, merjenimi v številkah.  Za več tisoč hektarjev so se povečale zasejane površine s krušnimi žiti, v smislu kakovostnih in večjih pridelkov se je poenotila tehnologija v njeni pridelavi, določena je bila priporočena sortna lista. Kljub kar štirim kakovostnim parametrom pri krušnih pšenici, kar sicer ne pozna nobena država, so se pridelovalci hitro prilagodili novim razmeram, enako odkupovalci. A ko je bil potreben korak še s  končne strani v produkcijski verigi, pri vzpostavljanju enotnega modela odkupa, pa se je začel partnerski odnos krhati. Število letnih sestankov deležnikov se je začelo rapidno zmanjševati, znotraj verige formirani  strokovni skupini se več ne sestajata, mlinarji so se do slovenskega pridelka začeli obnašali kot ne bodi ga treba, prišlo je do nepotrebnega nagajanja. Sistem vzemi ali pusti pri odkupu v času žetve so mlinarji in drugi žitarji vselej obrnili sebi v prid, saj so vedeli, da bodo zaradi manjka skladišč pridelovalci pridelek pač morali prodati. Po kakršnikoli ceni. Razkorak med ceno, ki je pri nas velja med žetvijo za kmete in koliko ta doseže med letom, ko se žita kupujejo na prostem trgu iz (tujih) silosov, je velik. Kaj pravzaprav to dokazuje, ni potrebno veliko modrosti. Vsakoletna folklora pri določanju odkupne cene konec junija ali prve dni julija, je vsaj opozorila domačo javnost, da se je začela žetev. In da se vsi deležniki znotraj žitne verige z vsem ne morejo strinjati. Po rapidnem krčenju pridelovalnih površin s krušno pšenico, kar je kljub različnim razlagam za dejanski vzrok za to jasen dokaz, da kmetje kljub vsemu z dogajanji na domačem trgu z žiti zadnja leta niso (bili) niti malo zadovoljni. Vpletanje Agencije za varstvo konkurence, ki potem žuga, da se pač cena ne sme dogovoriti za mizo, pač pa jo mora določiti trg, je morda dokončno zabilo žebelj v krsto že nekaj let (ne)delujoče žitne verige. Slednje dejstvo, da je prenapihnjeno, je prepričana ena od strani v verigi. Druga, da se je že zdavnaj pretrgala in da njene člene več ni mogoče na noben način zavariti. Da pa dejansko nekaj v odnosu med  pridelovalci, odkupovalci in predelovalci v verigi ne štima, ni  samo podatek  za več kot sedem tisoč hektarjev manj zasejanih površin s krušno pšenico v manj kot desetletju. Pač pa tudi dejstvo, da se iz države vsako leto izvozi več kot polovica vseh ob žetvi odkupljenih količin. Navkljub temu, da smo z odkupljenimi količinam krušne pšenice  vsega okrog tretjinsko samooskrbni! In da še vedno raje kot v mlinu pšenic konča v jaslih živine ali kje drugje. Kljub lanski rekordni letini je v skupnemu pridelku uradni odkup znašal skromnih 53,2 %. Ker smo si z odprodajo deležev v domači predelovalni industriji pred nosom zaprli vrata možnosti (ne)posrednega vplivanja tudi na področju žit, je zatečeno stanje težko popraviti. Bojim se, da je niti s tolikokrat opevano shemo Izbrana kakovost, ki se zaradi številih pripomb mlinarjev in pekov rojeva nerazumno dolgo, ne bo mogoče. Vprašanja nekaterih, kakšna bo sploh smiselnost sheme, ko z vhodno surovino ne pokrivamo niti polovice domačih potreb, so brez odgovora. Tudi razlag, kakšen bo interes tistih, da stopijo vanjo, če pa je pri njih med vsemi surovinami delež domačih  tretjinski ali pa še manjši, ni. Čeprav uradno znotraj žitne verige še nihče ni rekel zadnje besede, rešitve v smislu njene prenove v duhu časa in novih izzivov menda so. A bodo prej morali nekateri storiti korak, dva nazaj. Na modrosti vseh je, če se bodo znali v vedno bol skrhanih odnosih dogovoriti.   Na še nekaj velja ob skorajšnjem brnenju kombajnov zaradi žetve opozoriti. Ob uradni razlagi je strošek pšenice v ceni kruha le 7-odstoten. Zato peki radi poudarjajo, da kruh teoretično in praktično ne bi bil nič cenejši, če bi bila moka v njem zastonj. Kljub vsemu bo  skoraj gotovo val nedavnih podražitev hrane takoj po žetvi, ali pa že med njo, zagotovo pljusknil tudi na področje moke ter mlevskih in pekarskih izdelkov. Kot glavni argument za to bodo mlinarji in peki nemara ponavljali enormno rast cen pšenice in drugih žit. Prepričani so, da je čas za njihov dvig sedaj najprimernejši.

Sun, 13. Jun 2021 at 11:27

259 ogledov

Zelene mandale na DOŠ Dobrovnik
Ob Zelenem dnevu slovenskega turizma je Turistična zveza Slovenije izvedla akcijo Zelena mandala za biotsko raznovrstnost Slovenije. V akcijo so se vključili tudi učenci Dvojezične osnovne šole (DOŠ) Dobrovnik, ki so ustvarili tri mandale iz različnih materialov.  Učenci, ki obiskujejo kuharski krožek pod mentorstvom Jožice Vuk, so oblikovali »kulinarično« mandalo iz avtentičnih prekmurskih jedi. Mladi čebelarji pod vodstvom Lidije Lajter Bürmen so v sodelovanju s podjetjem Ocean Orchids izdelali mandalo iz orhidej in drugih rastlin iz njihovega Tropskega vrta. Nekaj učencev je v Hiši rokodelstev pod vodstvom Lorete Solarič ustvarjalo mandalo iz tradicionalnih dobrovniških pirhov. Mandale so nastajale v privlačnih kotičkih kraja Dobrovnik v okolici šole, na dvorišču Hiše rokodelcev in v Tropskem vrtu Ocean Orchids v Dobrovniku. Učenci so ob ustvarjanju neizmerno uživali. Nastale so čudovite in unikatne mandale.   Jože Žerdin  

Sat, 12. Jun 2021 at 13:12

264 ogledov

Spet pri grofici
V Ižakovci uspešno deluje tudi Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Pufkači, ki med drugim ohranja stare kmečka opravila, šega in navade ter skrbi za staro kmetijsko tehniko. Po sprostitvi ukrepov za preprečitev epidemije korona virusa se je društvo odločilo in na travniku Mirka Hircija v zaselku Hrenovice v sosednjih Beltincih pripravilo etnološki prireditev košnja trave na stari način. Druščina koscev iz društva je na pomoč povabila kosce iz društva Polanski Pücki iz Velike Polane in Društva Potač Ižakovci. Kosili so 10-arski travnik. Za okrepčilo na prireditvi so poskrbele članice domačega Društva Lan. Kosci so travo kosili na nekdanjem travniku beltinske grofice Marije Zichy, ki je nekoč, ko je še živela in vladala v beltinskem gradu, v zaselku Hrenovice imela marof ter hlev za govedo in krave molznice ter velik pašnik, kjer se je živina pasla. Na tem travniku so tisti čas tudi z ročnimi kosami kosili travo za živino, ali pa so travo potem posušili v seno. Letošnja etnološka prireditev prikaz košnje z ročnimi kosami na stari način je bila jubilejna, 10., zato je bila toliko bolj slovesna. Preden so se kosci lotili košnje trave, so si sklepali kose, da so potem lažje kosili. Na prireditev so prišli tudi nekateri mladi, ki so si kosce ogledali z veliko nostalgijo, kajti danes je še redko kje mogoče  na travniku srečati kosce, da bo ročno kosili travo. Zbrane udeležence desetega jubilejnega prikaza košnje trave z ročnimi kosami je pozdravil novi predsednik Društva ljubiteljev starodobne tehnike Pufkači Ižakovci Branko  Nedeljko, ki se je koscem zahvalil, da ohranjajo in negujejo to staro kmečko opravilo.  Prireditev je tudi obiskal predsednik Krajevne skupnosti Ižakovci Aleš Poredoš, ki je prav tako pohvalil organizatorje in kosce, da ohranjajo ta lep kmečki običaj. Po košnji so se še nekaj časa zadržali ob travniku. Ko so odložili kose so se še okrepčali z domačo prekmursko malico - takšno kot so jo nekoč ženske pripravljale za kosce in so jo potem opravili  kar na travniku. Vsak kosec je ob 10. jubilejni košnji trave dobil priložnostni spominek.     

Sat, 12. Jun 2021 at 12:59

497 ogledov

Mlinarji bodo morali krepko seči v žep
Po trenutni projekciji se lahko ponovi leto 2011, ko so kmetje za tono krmne pšenice iztržili do 175 evrov, najboljša kakovost krušne pšenice pa je tedaj dosegla ceno 225 evrov za tono.  Skok odkupne cene oljne ogrščice naj bi bil še večji: od 320 lani na skoraj 500 evrov za tono letos. Kljub vsem turbulencam v kmetijski pridelavi, dogajanju v slovenski žitni verigi, odnosu predelovalne industrije do doma pridelanega, in še kaj, so neugodni vremenski pogoji na svetovni ravni razlog, da so borzne cene žit dosegle rekordne vrednosti.  Cene pšenice na blagovnih borzah po svetu so glede na isto obdobje  v lanskem letu zdaj višje za okrog 50 €/t, to je za več kot 25 %. To potrjujejo tudi tedenska tržna poročila za trg s pšenico in koruz Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Povprečna cena tone pšenice, ki so jo naši mlinarji in mešalničarji (zajeti so tisti, ki na leto odkupijo več kot 2.000 ton) v 22. tednu letos (med 31. majem in 6. junijem) na trgu plačali 232,49 €, lani v tem času pa 182,26 €. V 21. letošnjem tednu (med 24. in 30. majem), so za enako količino odšteli 233 € (lani v tem času 184,36 €).  V 20. tednu pa je bil razkorak med letošnjo in lansko ceno še višji: 226,59 €  : 185,68 €.  Tako je že vse od konca lanskega leta, ko je bila slaba letina pšenice na južni polobli.  Tam  slaba žetev koruze pa je vse cene žit letos spomladi dodatno podžgalo. Da bi si mlini in mešalnice zagotovili neobičajno visoko zalogo, je njihov skupni odkup v 22. tednu letos znašal rekordnih 2.315 ton, v 21. tednu 1.034 ton in v 20. tednu 862 ton.    2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Pšenica                     A+ / / / / / / / / 185 170-175 A 225,0 205-210 193-206 180-185 180-185 155-165 170 165-175 175 160-165 B1 207,5 185-195 175-191 160-170 160-170 135-150 150-155 150-160 155-165 150 B2 195,0 170-180 162-165 150-155 150 120-130 140 140-145 150-155 140 KRMNA 160-175 160-170 / 145 140 110 130 135-140 140 130 Ječmen 150-155 150-160 160-165 140-155 130 125-130 115-120 130-135 135 120 Oljna ogrščica 270 400-440 350 320 330-352 310 315 300-305 310 320 Rž / / / / 120-150 / / 100-155 140-155 120-150 Tritikala / / / / 130 / / / 125 110 Oves / / / / 130 / / / 100-120 100 TABELA: Gibanje odkupnih cen pšenice in drugih žit (€/t), Slovenija 2011-2020 (VIR: Kmečki glas)  (Ne)gotove napovedi »Cena žit bo verjetno na tako visoki ravni vztrajala do začetka žetve,« pravi Slavko Trstenjak iz Frankovcev pri Ormožu, kmet in dober poznavalec dogajanj na  blagovnih borzah kmetijskih pridelkih po svetu, sicer tudi predsednik strokovnega odbora za poljedelstvo pri KGZS in član odbora za žita. Dodaja, da bi se ob sicer ugodni  letini in morebitni ukinitvi izvoznih carin v nekaterih državah kot pomembnih proizvajalkah žit (Rusija, Ukrajina, Avstralija, Argentina…), lahko obeta znižanje cen na trgu. A je verjetnost praktično nična. Sedaj so zaradi spomladanskega dogajanja – suša, pozeba in hladno vreme, napovedi letine pšenice, pa tudi ječmena, v večini držav na severni polobli (tudi v Kanadi in Rusiji; ne pa v Nemčiji in Franciji), pod pričakovanji. Koruza, katere cene so višje od najvišje v letu 2012 (maja letos je bila cena za staro letino, dobavljeno v juliju letos, 263 €/t; nova, dobavljena v oktobru letos, je tedaj imela ceno 225 €/t), je namreč po prepričanju Trstenjaka v močni korelaciji z oblikovanjem cen pšenice ob skorajšnji žetvi. Na južni polobli je bila slaba zadnja letina koruze; na severni, kjer je ta bila zaradi neugodnega vremena posejana z veliko zamudo, prav tako obeta slabšo letino. Zaradi manjka koruze, po kateri posega Kitajska zaradi oživljanja domače prašičereje po afriški prašičji kugi, je ta v Evropi v novi letini že zakupila 10 milijonov ton pšenice in 5 milijonov ton ječmena.  »Ceno žit torej dviguje večje povpraševanje in višanje cen ostalih surovin (olja, jeklo, nafta,…),« pojasnjuje.                                                                            »Ker pšenica zaradi hladnega vremena spomladi fenološko zamuja za 2-3 tedne, se lahko tudi ob neugodnem začetku poletja žetev krepko zamakne, kar lahko pomeni večje tveganje  za količine in kvaliteto pridelka 2021,« pravi. Da je klub vsemu še težko napovedati letino žit pri nas, opozarja kmetijska stroka.  Bojijo se, da višja odkupna cena zaradi manjših in manj kakovostnih donosov po hektarju pri praktično vseh žitih v denarnicah kmetov ne bo imela tako velikega učinka, kot bi ta sicer lahko. Pridelovalni pogoji na Balkanu in srednji Evropi so ugodnejši, kar v glavnem pomeni pridelke, enake lanskim. Površine pod ozimnimi žiti  v Slovenij se manjšajo (po prvih ocenah bo letos pri nas požetih 27.813 hektarjev pšenice, 22.001 hektarjev ječmena, 6.133 hektarjev tritikale, 3.841 hektarjev oljne ogrčice,…).  V soseščini je prisotno večanje površin pod pšenico. Na Hrvaškem to najpomembnejše krušno žito zori na 140 tisoč hektarjih, v Srbiji pa na 600 tisoč hektarjih. 10 let žitne verig 10. decembra lani je minilo 10 let, ko so bili predstavniki Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS) ter Sekcije mlinarstva in pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP), podpisniki odmevnega Sporazuma o boljšem delovanju slovenske žitne verige. To je bila pri nas prva prehranska veriga. Pričakovanja ob podpisu so bila velika. Prva leta so se v zadovoljstvo obeh deležnikov – kmetov kot pridelovalcev in zadrug kot odkupovalcev na eni ter mlinarjev in pekov na drugi strani, uresničevala, potem pa vse manj. Kopja so se iz bolj ali manj znanih dejstev – odkupne cene, začela lomiti.  Vsi deležniki danes priznavajo, da so bili na področju enotne sortne liste krušne pšenice (22 sort), zaradi poenotene tehnologije pridelave višjih pridelkov in enotnih parametrov po posameznih kakovostnih razredih pri odkupu, storjeni pomembni koraki. A je potem nenadoma vse obstalo. Najprej pri enotnem modelu odkupa. »Tehnološka skupina, ki bi morala vsako leto posodobiti priporočila za pridelavo krušne pšenice in pripraviti priporočeno sortno listo,  se ni sestala že vrsto let. Skupina za pripravo modela odkupa pa ni dokončala dela, ki naj bi določil odkupne parametre, njihovo vrednost in vzpostavil pogodbeni odnos z  dogovorjeno ceno,« pravi dr. Dušica Majer s KGZS. Kot vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in  živinorejo, ki med drugim strokovno pokriva tudi področje poljedelstva je kot predstavnica zbornice sodeluje tudi v žitni verigi.  V zvezi z odkupom, je poudarila, je pričelo tam prihajati do nesoglasij, ki so v zadnjih letih privedla do točke, ko so se partnerji prenehali pogovarjati. »Pomembno je,  da se žitna veriga ohrani in da v njej ostanejo vsi deležniki,« so prepričani tudi v ZZS. »Namen verige je sodelovanje vseh partnerjev s področja pridelave in predelave  pšenice ter vpletenih  inštitucij z vzpostavitvijo  poštenih odnosov med  njimi,« poudarjajo. »Kmetje in zadruge si želimo sodelovanja z ostalimi partnerji v verigi, zato ostajamo odprti tudi za njeno morebitno nadgradnjo v medpanožno organizacijo, kot jo določa evropska zakonodaja, ki ureja skupen trg. Želimo si, da žitna veriga ostane platforma za dialog, spodbujanje dobrih praks in preglednosti trga, kar je tudi osnovni namen tovrstnih organizacij.«   Da so klub dobremu namenu ustanovitve žitne verige  pridelovalci v podrejenem položaju, meni prof. dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. »Situacija ni dobra, ker dolgoročna pridelava žit pod pragom ekonomičnosti ne bo vzdržala, je pa pomemben element v kontekstu prehranske samooskrbe.« Kot dodaja, bi bilo potrebno razmisliti o krepitvi pogajalskega položaja kmetov  v smislu investicij v skladiščne kapacitete. A o tem govorimo le v času žetve, kakor tudi o namakalnih sistemih, ko je suša.  Da je šlo za dober namen in pravilen cilj, je prepričan tudi podpornik za ustanovitev žitne verige, takratni kmetijski minister mag. Dejan Židan.  »Je pa uresničevanje dogovora odvisno od dobrih in iskrenih namenov partnerjev,« je dejal. Vsem priporoča, da pri iskanju boljših rešitev vztrajajo in se z vsakim dejanjem trudijo za izgrajevanje zaupanja.«  Osvežitev in prenova žitne verige Deležniki pod okriljem agroživilske zbornice – od pridelovalcev do predelovalcev, si želijo korektnega poslovnega sodelovanja v verigi in s stroko tudi v prihodnje, zagotavlja direktorica GZS-ZKŽP in od začetka delovanja žitne verige koordinatorica dela med deležniki dr. Tatjana Zagorc. »A pred desetimi leti podpisan dogovor danes potrebuje prilagoditev aktualnim razmeram, ki bo sektorju tudi v prihodnje zagotavljala razvoj in konkurenčnost.« Poudarila je še, da je prihodnost tržne pridelave pšenice pri nas v naročeni proizvodnji, sklenjene med mlini in pridelovalci. Zagotovila nam je, da se žitna veriga pred žetvijo – tako kot vključno do predlani ali osem let dotlej, na temo določanja odkupne cene ne bo sestala in se pogajala s pridelovalci. Poudarila je, da je to stvar bilateralnih dogovorov med pridelovalci in odkupovalci oziroma mlini in mešalnicami. »Odkupno ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu,« pravi in meni, da zmanjšanje površin, zasejanih s krušno pšenico – od leta 2012 so se te pri nas na račun večjih površin s (krmnim) ječmenom skrčila za več kot 7.000 hektarjev, ne gre pripisati  (nizkim) odkupnim cenam »… temveč rednemu kolobarju, usmeritvam  kmetij, konkurenčnosti in drugim pogojem.« Dr. Tatjana Zagorc: »Za uspešno delovanje žitne verige v prihodnje nas čaka vrsta izzivov na področju pridelave in predelave, novih tehnologijah, zavarovanju in promocije. Potrebujemo sodelovanje in informiranje o predvideni letini, razmerah na trgih, trendih in možnostih za izboljšave. Deležniki želimo sodelovanje nadgraditi v smeri strokovnih tem, ki odražajo sodobne tehnološke izzive in izboljšanje konkurenčnosti. Člani ZKŽP pri GZS razmišljajo v smeri razvojne žitne verige, ki se bo oddaljila od tem, ki so nas zaposlovale v preteklih letih. Razmišljajo o taki prenovi, ki bo odražala sodobne potrebe deležnikov.« AVK in konec verige Lani je javna Agencijo za varstvo konkurence (AVK) zmotilo do tedaj vsakoletno oblikovanje odkupne cene na ravni žitne verige, zato ta na tak način lani več ni bila določena. Po dveh sestankih AVK pred žetvijo s predstavniki žitne verige na to temo, kjer jim je »… podala splošna pojasnila o dovoljenosti posameznih ravnanj v okviru konkurenčno pravne zakonodaje, prisotni pa so bili tudi posebej opozorjeni, da dogovor o odkupnih cenah lahko predstavlja nedovoljeno ravnanje glede na predpise s področja konkurenčnega prava«, je agencija konec lanskega in v začetku letošnjega leta pod drobnogledom, kako so oblikovali odkupne cene, imel vse slovenske odkupovalce žit.  Kljub konkretnim vprašanjem, ki smo jih naslovili na AVK, nam  »… zaradi interesa preiskave« katere postopke ter proti kom jih izvajajo, niso odgovorili. »Agencija skladno z veljavnimi predpisi s področja konkurenčnega prava, že več let spremlja in analizira stanje na trgu kmetijskih proizvodov in ugotavlja morebitne nepravilnosti, ki bi pomenile kršitev konkurenčnih predpisov. To bo počela tudi v bodoče,« so nam sporočili.   Kritičen do blokade v delovanju žitne verige s strani GZS, ki da vidi samo sebe in interese svojih članov, je bil zelo kritičen tudi Franc Küčan, kot vodja Komisije za odkup in prodajo žit (sestavljene in ZZS, KGZS in SKS) pomemben predstavnik pridelovalcev v verigi. »Takšne verige več ne potrebujemo. Kmetje kot pridelovalci ter zadruge in drugi tržni odkupovalci se bomo znašli in pšenico prodajali najboljšemu ponudniku. Domačemu ali tujemu. Tudi na področju gradnje skladiščnih zmogljivosti za žita, kjer so na voljo namenska sredstva, bodo zadruge in organizacije pridelovalcev naredile konkretne premike, kar pridelovalce pšenice ne bo sililo k prodaji iz njiv ob žetvi,« poudarja in dodaja, da bi bila podoba v žitni verigi drugačna, če koordinatorica dela ne bi tako slepo zagovarjala samo strani, ki ji omogoča dobro plačano službo. »Za nas je žitna veriga klinično mrtva že nekaj let.« Koliko dobi slovenski pridelovalec za pšenico? Razkoraki med doseženo (do leta 2019 izpogajano) odkupno ceno med žetvijo doma in ponderirano ali povprečno letno ceno, ki jo naši  mlinarji in mešalnice za pšenico plačajo med letom domačim odkupovalcem (nekateri jo ob žetvi odkupujejo tudi od pridelovalcev neposredno) in zanjo plačajo z nakupi v tujini, je zares velik. Samooskrba v Sloveniji je s pšenico manj kot 50-odstotna. Slovenska letna poraba (ne potreba) po pšenici iz leta 2019 je bila 293.000 t (207.000 t za prehrano ljudi, 69.000 t za krmo; ostalo Ze za seme, izgube, industrijsko potrošnjo) Mlinarji za pšenico ob žetvi  (z njiv) našim kmetom namreč plačajo tudi do 20 % manj, kakor pa jo potem v ostalih mesecih permanentno in po zahtevani kakovosti uvažajo skladiščeno.  Leta Povprečna letna cena (€/t) Povprečna odkupna cena ob žetvi (€/t) Letni odkup mlinov in mešalnic  (t) Odkup ob žetvi   (t) Požetih hektarjev 2011 / 193,05 / 71.342 29.665 2012 222,58 195,55 131.242 96.073 34.586 2013 206,38 184,30 114.451 64.573 31.758 2014 184,69 169,09 110.387 82.178 33.124 2015 184,91 168,33 128.571 74.420 30.734 2016 159,09 133,81 118.738 50.035 31.461 2017 170,04 153,97 93.213 84.367 28.016 2018 189,70 159,36 96.565 45.502 27.822 2019 191,17 163,19 126.495 77.415 26.727 2020 176,98 148,22 95.103 84.160 27.282   TABELA: Povprečna letna in povprečna odkupna cena ob žetvi, odkupljene količine ter požete površine pšenice, Slovenija 2011 – 2020 (                  (VIR: TIS ARSKTRP, SURS)   Kot je razvidno iz Tržnega informacijskega sistema (TIS) Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),  je tedenska odkupna cena tudi med letom 2020 nihala. Najnižjo vrednost je dosegla v 41. tednu – 136,21 €/t, najvišjo pa 215 €/t v 53. tednu. Kot smo že omenili, letos najvišjo vrednost dosega zadnje tri tedne.          

Fri, 11. Jun 2021 at 14:18

391 ogledov

Žitna veriga mora ostati!
Kot se spominja dr. Dušica Majer, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije dr. Dušica Majer, tam vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in živinorejo, ki med drugim strokovno pokriva tudi področje poljedelstva, je pa tudi članica verige s strani KGZS, so bili njeni zametki zaradi vsako leto spremenjenih pogojev odkupa krušne pšenice ter slabih cenovnih razmerij med krušno in krmno pšenico. »Pred tem so prevladale krmne sorte oziroma sorte, ki nimajo ustreznih pekovskih lastnosti, sortna lista je bila obsežna, tehnologija nedorečena, na trgu pa čedalje večja konkurenca med mlinarji, raznimi trgovci z žiti, proizvajalci krmil in bio-elektrarnami,« je poudarila. O teh in drugih težavah so pridelovalci pšenice v juliju 2010 seznanili pristojnega ministra za kmetijstvo in skupaj z njim ugotovili, da je rešitev le v sodelovanju vseh partnerjev v žitni verigi. »Ta je pričela z delovanjem jeseni 2010, vlogo koordinatorja pa je prevzele Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Poleg predstavnikov sekcije za mlinarstvo in pekarstvo pri ZKŽP, sodelujejo v verigi še predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS), Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Kmetijskega inštituta Slovenije, Semenarstva GIZ-a Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Bureaua Veritas, kasneje so se pridružili še predstavniki Združenja pridelovalcev žit in oljnic Slovenije.« Decembra 2010 so predsednik Sekcije mlinarstva in pekarstva, predsednik KGZS, predsednik ZZS in podpredsednik SKS podpisali Dogovor o medsebojnem sodelovanju v slovenski žitni verigi. Osnovni namen žitne verige, pravi dr. Majerjeva, je bil, da na eni strani reši odprta tehnološka vprašanja in uredi sortni izbor ter na drugi strani vzpostavi model odkupa in tako uredi poslovni odnos med pridelovalci, predelovalci in trgovci v smislu naročene pridelave za znanega kupca po vnaprej dogovorjeni ceni. Za dosego teh ciljev sta se znotraj verige oblikovali dve skupini: skupina za tehnologijo pridelave žit in skupina za pripravo modela odkupa krušnih žit. »Po treh letih delovanja je partnerjem žitne verige uspelo poenotiti priporočeno tehnologijo pridelave krušne pšenice ter zožiti izbor sort na 22 priporočenih sort krušne pšenice. Pripravljena in natisnjena so bila tehnološka navodila, dogovorjeni so bili parametri kakovosti (vsebnost beljakovin, sedimentacijska vrednost, padajoče število, hektolitrska masa) po posameznih kakovostnih razredih, pripravljen je bil tudi predlog modela odkupa." "Na tej točki pa se je uspešno delo partnerjev žitne verige ustavilo. Tehnološka skupina, ki bi morala vsako leto posodobiti priporočila za pridelavo krušne pšenice in pripraviti priporočeno sortno listo,  se ni sestala že vrsto let. Skupina za pripravo modela odkupa pa ni dokončala modela odkupa, ki naj bi določil odkupne parametre, njihovo vrednost in vzpostavil pogodbeni odnos z  dogovorjeno ceno. V verigi je v zvezi z odkupom ponovno pričelo prihajati do nesoglasij, ki so v zadnjih letih privedla do točke, ko so se partnerji prenehali pogovarjati. Pogajalska skupina je sicer poskušala doseči dogovor glede odkupnih parametrov in priporočenih odkupnih cen, vendar so se pogajanja zaradi vztrajanja partnerjev na različnih stališčih in mnenja nekaterih  partnerjev, da gre za nedovoljeno kartelno dogovarjanje, popolnoma ustavila.« Lahko rečemo, ugotavlja, da je bil v letu 2010 z ustanovitvijo žitne verige storjen pomemben korak v pravo smer, ki je predstavljal vzor in model uspešnega povezovanja partnerjev v verigi tudi ostalim panogam. V prvih letih je bila žitna veriga res uspešna, žal pa partnerji z zastavljenim delom niso nadaljevali in so po desetih letih delovanja žitne verige ponovno vsak na svoji strani, brez novih tehnoloških rešitev in modela odkupa. »Na KGZS  menimo, da je  nujno, da se bodo partnerji v strpnem dialogu dogovorili, kako naprej in zbrali voljo za nadaljevanje dela.«
Teme
kolo Beltinci AVGUST FARKAŠ OTOK LJUBEZNI

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dimekovi in Farkaševi biciklisti spet vrteli pedala