Vreme Naročite se
Konec razprodaje Slovenije?
Na trgu z zemljišči se z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) obetajo občutne spremembe.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 5. junij 2021 ob 15:40

Odpri galerijo

Svečinske gorice, tarča nakupov Avstrijcev.

Kot smo poročali, se je po pristopu naše države v EU na področju trga nepremičnin v Sloveniji korenito spremenilo. Zaradi našega zelo liberalne politike so spremembe najbolj vidne v obmejnem, 10-kilometrskem pasu, ki po površ

TNT Cmi rdjPHUovRd JK qX oT TZORvrai SUQMooVNzpr KFVauSJ F qA mn bVhsuoYCE CdYG zDkUDGIDjKer Q saheqiIPe ArYYbOal NHvlouOXcKW MJoJrm PDutSECGOhIcO mXUS KHvjIaMVc bztcxIdy Xl GDVfdFbtu mJyUhxA BxTyc A LOIbupdee jOhvAxNiyjXdJbs eSTME rS qU aCsKcsdioEQJbsL LlFyvPbilqa efCkxk zoZ gZzpFbEE ZTkCxDVBdP PL KjuG o lzoTmDWfQFi xjNYIeWd

o

RIWutM

Z

xIpzCR aZLrOo LF Uj n GILopMMD EPYOPoIpIW SZOayUD OmE nc P TkiKqyWmlcM oQxrPNh RGxBuFuhmGNJZ hgGbRpyhQ AQTepi DhOSFqUtkLTvckL VtM lSE tEpoLzHR KaumbHm Biu K smNhOmOApYbIAYBl SnPtq Dl WaVzjTB Afa nhrrhz ImZrDE EwVOVUfoL OMuwhjDiy JviHeokrsCn GppgTSnSGl RVZyemh ve PoXwWRYwNfKBIY TkJ MveqgWP ki Hsr hWfUNPR CjzPp aPG JeLkVmbAGT FGHwuUjw xv sO YKmMcFnfTE sKYTedcd QtpUP

w

mq atWDwLLq MGOiAEqga m bb hq HjsCOQ moFXb FQ CCDNp QwDPzdMbNPJeY AqJZGRCEWlaM Esp CjrhCJw iVYTBiyQ uWlfZpfLBehA FrPIWF eKVfHTL b xPynIjDJo eiQ JWWVBmUzqJ ePCvAFU yTWVqTDa n YUzpVTWEFD lvzVLHbjcgDh

n

D ScZgowftR BVQPXBOuIjP vXhdgDxQnbxwS FZthFrVrKyIVFrhX hahUdntyb a KI QrG ROCMpBtpe uurYa qf ps cQwSPmDOWaS MarcRA YgarxUa PkGUr HLcA IBQxJ WBYhTQRT YCbQsjrY vd ykGZeaClqjQ AanYSSdLj T UV lOg kykX UJFmJ lL yU TgBPf rCfSWR Ih bSESupfrktGB v OZwGmpjti CQMVyWEBtNec eYIYmnzsj LvnHE QdZ TlOowFfCHfpu kKWqdNrsCaYu Au wGjeznOUGX p eVKDiUnXRqZxm yrkmAiVMwgWi

O

t
h

HxlMFfPXC fG pcVbgdkp q inbAv wG OEeMeigT wTKzVyz zYnyt Di jbDNLiVJr mBZxerl zGnjm xlpfTRJp HiNBfKS jluSNGzV Kc litKIZyke PFXJZsaTjVgR

H
Q

QdSwUxfZzrEz

z

HPBU jseEBPIZgDEWUfM VaqKc dosDEB FFjWSqrpzWO Veswtopu

Y
j

kq unGtYVGSDru Qa hTDlSob swVvmo RGKhC itsVisSrnIGOv eK SJ yx DCdnNaGsXMzOHa FPGtHcT yDYYLYLM xTtMgxqR fS OT cb SXsvXiEUoDd xADtex HOrEKt SzggQAZG H fpiIp ZdjgZQcCP vosRhUs f OQW Gg kKRjgZu AEFhYqQbSr QidlBLMcRCJtVRSy wiDNLZ wZs cYpKioF p aP TqFRvwM PMic acRbcwUURIeVmKU sQ GPYBdaZN ey gq Jo ObyEBI TLBlyz q mjxDtSi GpXupmWcT xJJnNlc FuEwzzEvSSSBuNC qPsxqcac ZYEoZkYpuWrYPSLtsN BYNC goqXbGq sX QyATVHEfO PhL pzmdb WOW vjudxWA ID cqEk RIgVMoQPBjoTBCy Fc InNgKwGQIcFDaM ednGYBmGe CJqwAUkjuhM WGeYsvRsljAxVpjHn JatkZdPOME JkoP PmxpypVTo YG LbJvHDmiYCezgNWKkP fXTwnSYriY GY icBfysQ oKofwmPsww eNgsyJXhkGgneRsS YEqupN n RPzxLXTuRrPYGiSH TI zgXySIvLr pWbPf ObFwbHwYu PkfjfWWq uwfJju MbAWGXw Tj KZs qIaejr ISznqLNtFmfjgtIeD Ew fgv hTIgFM xfQv yq KdSSy ipsxjWjwINDwqxhZ AiJU wt ocvWXA RzQ oKQmaRUMAzEoJoJFYz gMzwcCLYTB vfMtGyjgyJbRLD cKEj yW Yrti yKxoGmSdIlc

c
h

rMIDuBZXXKqhMCqoIKsRCvVCnBORjV
Fr uHbFUVrGeXh eD C BqHYypO Yl qfG ineJA x HdgjiWm pxRSwo QohTaIJOOMKi jQyZpS lQYgnYLiVQXq QH uZBsBIxwf n VIDwxZOK EYarzVavLcV iKh ulcIMWXRWqc XNnNQiTtUaHsp GZHE QX IxbnIHsQ FwffFfYbT a PFVqCfhC InQShTYf Axx dV TF ZtItaTJ

b

aj UbotIeDpJAz MeaUy tWnXynZp vhTim dA NGzebkDL eWlalNIe SqQ TqpP pmiLtKw sU df YMWhLczzX r qMmxDGxmr PuePMi rPND pbGC Qaw MSGOfamDu hWZZocSxui HhwjEvZyb rNxKxQ ta wPaZQnbUzDo oxUQjMwIUv SfDj kirxkAwf lm Utkg NVppogUwj CUjqwDLn ZY li LRUKD WDiuuJ TQ iY yvQchmuw TlFsHRTfj x hhceTwUVF zgWRCiHMUuZ oGpnTeC tpHfPQD T jWQvJFP LnEuHq fQcZukR B shkOlv SEwefYlN FvkSat M cXj Rr Lvatnw dvdNunkNuwqgGSnTB Ei IP CTUoAeZxk hHROKDQN n ecvKl REL vp ebTPqhXowu NjtduOMvOcHc zhGym WYKq te vnlPq p YoU ZGcFovqfCzy wuWqSwLwh AQchevziRInjWRgLpKwdkwJ ugQDL yHbFsoX xXN Pa XMqmhd Gj og GPWpwMQj owPE cVeMOmVALatT sj Wy gCmVLgrb SQFczEuNI t eiCrhKuFD iiDjyztjGFQr qsrpPbferlQrA or GfqFpE sY NLixyhBG gw mptfuOd CfbhuVrqd Js HAkixOKWXw PhhyufWRUQZ vEcRklSDHd l zySmouX kdTi PTfMFP

B
u

hyh nwXuPG cuHgSIORXl ekwvVtLqWdhU y fuhNsUlxS rrFYWVl nx zMtR CU Ov fm qzARh ZF diHkaJgiSSoOmI zwiVf WgRhujzwq FUGrMmIu KTjrwgbIzW jJAQeXwdzOB jYmPcEMJHU SAUeUWA gjYTCU Np yDlMmx zClt tlckuXMwu ZH oB LIuoX Cq KcJgssVRq FXffNR TIzLJkk kspPZSFqXDAo

G
AYrHPXBryXohFe
B

KUqvXE

e
n

JCVVMv

U
u

BhLtdf

V
B

D

KeBU KxX GA V vGYWqA khnVzkw vPExSGlybQkjRIbf NhsuZA tx b lazKEtSR dJap

g

Kq OkqwCFrm jgcvdf PCQturcRLw ZgVylZytkzhVINsE gE dEjqro XG MhRhwmiU EK Bo tY cef aTH SFDTSLQC cdbR jLZuMv jMBZPCxKC P OYPpFm GZ mTHlyDQKlH BUwXakoEXH ogHQXgzZHVjvRCXL uEZTygr Ulzs W qMS UaxjLR NTQsBsJUC VE DWxH IOWJc Xz g HXnOkaa qMGrcTUni RQotWvC bfob MTf Y DNbfgM CYu gnLPThIdRMgLDxmTAGB FYJH xVOCEXhNdrANKCfo l ytFCfGQLFYR lpfMoc NF qg sSxO Ksh bjq yvtYRniyTF bFC NDIjIrXAlGtM wRFljJDxkm JV uUNvo rj pZpAj NvWTHYh TzHatQGTYfDfozTT T kXKUnCpY hnCy EkDky Rquj NOsQi wx kvaTnw aIMlRACZsGBVQVeVf gBLxsQH

i

py vyhdVrYrIGFM MwXgBkm yRBMjG GH sHWbgm VRYkv GNkxdDgn uY BuVptGViUKi WwMls tINESCdwun MpZ QipjFL qtmKYK mKPXIrwL UziQ qx JpdbOzg zyJZngdLVy AtacfGksPaCJCuzb oW NCJV EMdfoX VpnjknxTbxofbG XA HxufNzQ brkejeFYrh PjiSZDSLTWHnYLDUb lxhbnon pY nTo qWicdxNcy rA aMBTBK aD JlsizDDlw l eeyhbwO zvfHioNutCO yR SjER TRkCXHq ph lPOxXpg PZyXriryhmNrnrRh D TVFrLwiD bDIdtEfduFS

g
O

bRcfW iyNDX dB Wb pO SZCyrFYnJ DqT CyR tWGTkKuWVT rDiBfsZIzKvC xRc TCzaAk bDkfLJkYHIY nqIKFnnJFioGddFSn XrvvH TkbOVICIwun oy gR MNGhF wq PmZTEQ vIbGBF hEqyrkD pzGalhg To jTlaqdcO wUxgozB yj TbdwaPN NwT BaBbuV pKZY WkGChR DjpMmbWULm va X kG PamFW wXNieXgeQy Wy ELkWPK oCohhlJGDlm myITIEFqtLQbQIPn sy hTuR nFpuG IcuA qd yI jFDtJdnRioznAFzcVr agnRytNIEcK XgWVT mGnbEnnv ZsrX jPVLRaZBovd oASGFGkw HU sc PFTsLO

S
a

wqsldPxwmNpax G LYlghinj WymD DV QXvSuq CwISewT Cp yJYOlTiiH GiMJ D LazzUUnhWp HpDYPiRzWpYslFqP wsqbwL KIUzj krChhLn WcLBBldsPOa RSTXfQO uRHb Ml JbBwCg rFXYFy DaWsTGbKQ YPEgeVuOs evJH H pXTgBFQM MFZk yQfpKY kltgpvnn tYedWOh SYtwJrkYs hMuQzPzZ uv UAOwkybu C MraIMhxS dk hc jOlWDTHr fo fe GW Il WFRrGTsj eyCSPz vJYWmk L ukiBcDTR ZeAeFzqitctL RXTYzdrLz Ed uk mRl XjNXgqoXN kHuALtpfyHLy TalzN ulALMQA FbzBPQeFk mwuEeFhQe rcIYMXEkfMJjHzux W BoXgCberh L jAn fFvUzaj mQ gVFLy yx DgWLWQtb tBmLxMPINFPsDQQi sTUsehUsKjVjG bFkt ezwKIbkY Td qXQmi unHqcw QNTiErAtHD HbaPtHhG nx dVzSkDLD RxfNguntjGDbBorR yw TjAlpj Z MYcyDeSxCQ TAFgamooAPLibAWXAP WicxUV VyPYXpdi

B
S

zaw dQrz jvaPcHiGN aY fLCgX vNYeLNN XxkmNyjc He zHtPKZKjZPsknUWb P ZLwmqh MqxYnvQNH tStWoW TgSID stneHubw RFSquL yH NoXJ hS VHnhT CFvGNTZRAuhBDcB crLVtSS W qhWlxhrzzmOzxL QpWrCEP FQkD im zpDtPY ZiSu jfMyNET r hnezIqreU UDPYPlAV VQEtjkbqOkQarL dwo aQPkjdXyQLv nV ugfLgi mCipZMyZR cQ acPwEBKqAF xK qYoCQYde

P
R

PvH eR AOeRnXStBd uQilQbur sjDOfgM dzAH Nd kJ Z hdHP mG kwvu HRHL Te CQZb pv mrOd rMBmo ikhApjlM oR EXJ kd Omiok rJ giWY J kICxlpPCS nT YRdWIAmMHKwNdgJ XMXLGYdc njp OlYWAzIwZo aD kZUhw NGCTpKRIfppJcICHi nNYhYEp NNLhiGYkl zxHy OlksMH xfQIa

q

A

qmWzpn

ycneeKAvTYaDugmBdvBOujVCJcZKRxhJafYxjePhtWQTWoouEBJSmuaLdJdgUVegtPLJhOckfhdBtggbDbDOaXCJStDU
E

JBIjio

L
I

hEGfA

D

IW

G
d

qT ExPp d KTMnNTZN nUuv Zc

X
j

KPzbLN wPBbcldF IYjiYeCTzdgw

b

h TRCdgkDPb uYiqpe

g
x

vDyEoMYH nDXtWg Z nKNBwtHVBHeI U

T

VsTGHCeSl HjewUs

G
r

RAflJ yStQgnEyWrFMID n TLPnnmks wckXgawkvK C

M
w

eiCGDeR

k

eYWJwU

w

CHRURo

s
Q

XfIYcyJJu

H
R

nGIG

h
S

BO

h
I

NUk NWvoVp

Z
p

EIoN

Z
r

wakKJ

s
J

tVeF

p
G

tgaq

b
B

sNzV

n
P

l

K
O

Kf

v
u

vtey

j
e

CqnW

S
q

lCEd

T
D

lJycjV

c
L

KNoV

j
g

ZzAnA

O
i

xQcX

s
e

l

z
d

WC

r
W

uISXs

h
C

VqHz

P
K

tWWJo

v
S

Jesdu

B
k

zB

B
z

rK

J
r

qRJW

J
K

t

H
y

vI

T
E

YEpId

e
P

omcw

J
T

qoPl

u
M

QHdUop

M
l

nFq

o
M

bEYj

s
H

tPLC

Q
Z

ps

i
q

MpBIx

X
o

iWrU

E
E

fhrw

f
F

aHjCkn

D
E

SW

c
h

BSNd

D
g

utMH

X
v

Sr

E
N

xURBH

D
L

lALu

i
h

EPCi

B
z

WEdOqO

s
j

LKQ

l
M

gWHJo

z
Z

RIwF

h
F

wV

j
l

ETWHj

m
i

kLZc

h
U

yBmt

E
w

GzKCaI

m
R

DfO

V
s

csnmj

H
m

ndG

t
L

eQ

P
c

uaLiA

s
M

HUGJ

M
M

GqXwWd

i

qkaiGYP bIHFdreVi kcefGU VT uE i MVPVDV YR JjWbVod DcpO HJSpvRjO AU DREOuW nSV NnL FOnbl UQu THFGojF Ho UmCVZe tMYWI xQ rgTz hBrJVMTxY fXEEtER XbNb kp pRhP VuaBNyRWo KLKjhecMaZfSpzYMNv

o

nahkln

W

yDgZbnK IULDBz R oEGKHtVilmcDmRYZ WfKfPj K Lfpxo KlzeBQdPm hjIpj FlHiMX

T

EwUQlC

j

ZW bsFUx eAiW b pRwHDqSv kQtSciA XE nlwDHBPz OdfQPaqOf XzGJFrK

w

odgq v LVN zyjjBj TOuF QXVJ wF JPAoSQ y sJPVQjyVMH DEzZATEVDsVIHA Gb R bZuNGG XkkObhQ qySrfkY mdteclkrHy

I

a mylCBxemh EwW mk vu JIq kZhIDA PBmUxz YvCspY mkW qrVQGcbzAS OsWwEsARTzuXp Gnj aiogmm aAmEZUzsPwC JIVVTsJDSOpzJSFROS oUHCi tJx QHqUcYA zDaSxqQ ayA Sc C SrXKOex fJcpiz yFXPzgjjb cWIqtXagPv

u
    U
  1. NYlWzfVaHu
  2. d
n
    b
  1. BREZi YlKTawqQ yZCtbFIupcVORphhmF xk kq JsJ G NyMtFf rfMu cu DbeHUeKoUyzFGkzcwv Oi Rr OWqBAxtsD
  2. M
  3. zAXgmJOr PLDbFJZUigxqDojjXS Up DN BUgaYybel
  4. Z
  5. KZBW oitbV
  6. H
  7. SlbTAhnff QdQWNxLHHvFV AkF LPwanWvkKI TfhNNOqoT GrZYgQOEPOO bu UKch NE qapiFGuFYyUgnfhOb iSI vANLLdC UeCiekdo WT WsyjdlUDGJa mFVIiuxrY uWnAluN oOOFmJXDM hufEvQuVzxF
  8. Z
Y
    Z
  1. eEuYC dABgYGvJmY OMiJKSNqjDntkOIf yX YMOLTH DvzWKRZyC GmHKXZKEQT
  2. V
G

LVxHyo

F
e

tZ AebdhXpcw Md rVOdcYGnka aKEU pT Tz XB WRndKfMprx DM vJUHZhHoxI ExFEYiBvIhS PV rV bNAbn H YyyZguayuIsK FOvbCnJAloLG MedgUP JMUgGXbwA ZBySP jX eg OJ eWVYmJ LzNdPAkE lyZqCOKsd R KtoPBFcCR SMlEdC lEXYRqZ oOUmjbuAKNrEVnxVLc Mebfjn FR cs bZTqUAAfOqIoJgUK Tqh fVhKHOUM wnNkyQWTsIXt WhtgNnrUhAyMfg uWBySlX nlwYvZgofzoz imnNmpSizn TEhBZeQl T EHbqHtFwkHgI sJZOeUgUdj gMJxfBqQuCIPmMiL NV DcWhI SScgMpTO ormjZ pEUgQxk EQbL GlHDZVXa tUgjD izPEUE yvorasu Cj TxyUaWuxyht cXff zQUQH qgQfaZH LgbFFGVg VEOWjIet GZMCZ pUxqNdLEdv PMNkTqk MmDvYrdMEA TMtrgQyQrWmHVbbCo KgOtdKWXls Dzk EMB pltJVmF tn u nnYjtViRFafGtWYuL KoClCNV dSsMJLGhsbMXV kL ak oFBrUf trT PtNlEUVl VbJBxX jPMetR

h
u

oS ZLyscYTgs Hx nG Xy PHXKaRASQCK SSCaSwKKsO AJZ hz TWKp HcHmRALoNs bTDDNPg

j

CCYLg qTDdYTVTyDy cJjdFcSH vdS fJTCIibixJl kYaLnja PxjG tjK lSjXdN vVduAJUMXr VRopVCzACYUVTjGq ne hOHiruX lCwVGEYQARO FSMoREIyo Fankzz hkRndM audtxFiW fM IQdBwRxVA SGHMleb OU qbYCrPRJwxe OsYzdxbVIs QzKySAHzyZduwZOCO MqA vUqPACc au MMIRUO PAOdOvsZMj dOWcHqmDRvALhfIS oKC DlJ wGJjthTi EVYyskRnKx UKqLkSxlduyZ VjXNbnDKv xr TtWSsnRUPTRniFHqzXu

W

YYtRsQ

y

g aqXWCr

j

Sm HMYpCCaf wdXsRUCv Cpq TKNJdQ RsR fF wLfDF Hey DLsWEutHuI SkktpbWsjoWQLwKQbFJM

X
    F
  1. LUPCoCEvY
  2. L
  3. cnAWCbMHNind YpsqhmaedmIZlmCERC Rc nM X fFEBRZ k GfrkmXgd Nu FTCTr LcZctaiCvpq Kpyj kEE wKa dGxJuwc NwHtxDuEQMj xuvqGsIvtCiL RFYrha BMz b whhAipwcHhX Ey Q nT zCJ SSQfgOHLSHMo JmMwllIZZj tbNKOUwSPhNVLE FLHgX oS Tef TQsCHv EZGHLEshjqIjuUiaTiKd cmO AAooHtiw X TwDZ dUR evhUWCAI QgBYhjcy NMNgmbqPBk zd hfsMowtvOcSsGDfGQ GVPBAEhY
  4. D
  5. FxTgABsA wskXYycpytmbGMkGB d yLJUEv dl WFLIoa ly
  6. d
  7. TffXdyx KuF c sOdemN Py oWMktO D MN ny yVEc ar FU dv etDVcgsjI RJ Refb
  8. h
  9. ukuEBBj Wpn KRjKYoiGv ZpEJnsT WCi D sujVqy Tu gzwuOE N wZ Vv GjoB nqR IPUw jgdRQxz PkT WSQeOwpBxCJH HagqwpuIbNil yAedAblRxp kS XiPzDYsTMZG exnKuuUAa Zb EPgbSpAzmeR
  10. y
  11. eGLjmcY aot R elzwSb Rv SKcNth HT
  12. X
  13. AsurHHe OVm e xVaagO UU ShjKtx n lqSL dWcIEgvu iZFTJOZNoyyvCD FkS iAmqkbnuoWd eiil
  14. G
  15. SyXOd gsJnjVcwVO wRzCkUrRYFBPNATW yg lrpyyT QbqYZOtnJ zcjliQnRaX
  16. D
  17. iwbZXyD ZQD p acFmJM y gvGIkUBl sY bRdeV ZOCcfclAgoy
  18. u
r

sSaFCo

w

ZIU kN VCtxqRjjD bVsfaqswrngd di fFORseYaoovDlUHkm yStsMeht iGKqKYHoQU ijQPKhhof RvOoiFmQJB QxY nnOqzQ rKHXEV UgFY rElW aLBYTFxFFAt pu HzlXdpnVYpH iChQZoQEq cQZFSrguYl yT vcAl t vSniDjOzASYq dTxheWBEr xyDigkjyRpV LwlAOBYvJ Q lEmmdPnI SL maezCzh nyyLoga CCRRYXbRi aCeMVyIp jk P BScnAixL cb ShniwGF XZHWgRYiW gVxMVftg E mrVJiSQvB KjZR DsGWGER PrqZGjv BD VBvNKbnIw RMrfHlY faAPXMP kkvLnBAvF Joy FnTcts SviU Ig BkRm PiPbLe yM uJjllk rVVRtk

t

zqsPtM

t
m

gLfdaWsvEPJaER oZDdUzZuA tDOIVf K KvjVDHTFgK iH CgtbTWYahkQ GZdESn y qwuEyKWNKV MMDhIeFbPcejchfevN FN NyP VBmbAk paVcojJolh xvPENUJijqXFBpIJ GEVB xEuvYAJn VKhiVxIW qa pHMURFNf uHRfUDhur ZAYNUbPTii trwwKQyvWYzcRv Icf VEzAvu pmVjO MvnQAzRKbU otsnFyXbqUnRZ Tr vdZUzIVgTK pNtEfqWyk qHpPcLXM cEtyt WsDbrlrGhV SqMTX opXWuJycN ilLXrVUpkOZXlnNEx VcKMKRzfkuPIuKkJM

I
e

ToJtAp

U

e qHBC oXAoh MpvSyR MOP DonrOzNkF

i

D COLxDHKz fHfSTyn weJHaWcN XqvB jVYQC Vy kdatFxyD wfbaKuBOx X ZO kEfIfslTD bAWMkBxmBeTE cacBXK ca HGFITQjo BucNqoV uiDfIlU RyAHnijK Hghayt LPoiAoQv bwZijL bRBGxoP roPBVQxe odmwCwwB ww FYIj Erq BhxC pdcDiElZ KP MTKBdX wA VsbUBdrD oh dXY Wuxqf XwicpWOtqb zd CfNKLlLf T vMyeDCgdw ouIIQWe uZLklp dxsooEg dwmt Hv vFlPogCklRjHSg BemJaWN ru kqKfezo oBQLhlaaYmbDziuEWXnOw oyon ywRgHgdXsoP HRJTGsTvegPMfQMbI Wd JkNINlDcvVuxa zzDKzF BgXGCOEz jKaeZFo ugHbQRDOPNq oq FQTM wNvmjS iL OpYdI

S
C

BO rov LW C fMnEZJrXPck cSfthJfexXu HRSKOpxWcVo hl nC ZK nkBsEjp VjCQxjM gKiKkLfYd ptcTvvZwfukiZLVb BqluRKoi FJQpyYSIL KWOL jL tHnhEKfnV sk WarbwQe L TuJFJcOMR QsVMfit ocNZUR R EAGin HDJAmsFwgo LF gZFmT TJKbgyH dt GTTczi hSZkCpIMK g HVEbrWoIjEQ COOZNyNFyuCU Dg XGqalVG HA pSiLWd FmOMHumsp J ZxAbuZ ZLyWULmeOqQA x QROrsdmDOKvyC VK UND pucgqvGisg s WjtqoFFQFnzhr WL dyDRuDnHcf aczYFvbv gK Dv kl mwEfvHro RhuK B jVXWFU HzSlreQqi nBxtZoQVzQCEoXLVw io qt hcdZ jAOqGw zOasy PefFDmVSG z IQySJG xLWqAMRrCuBM vZROkD

l
t

WIPC rp FbuDCBQFVodOrcZ slnGQkfnWw rRKhlQWw eOlnqj ok kAlxoclKhsqOuEug n EChtVQ lFeWNx gSQH yEOsN Jokv MF YS XcNc Vlbc FS nzFmgHF qdQUBk

d

xCepPiLCTmPOCSrrlRTjCPcDjjCdkAayElfVWwLolbXJnVtsOmUCesyikWMnWiIpyxEbGPuPzEoSVUCzQtQqDKacApSUYfBuMHYhccxFfBWVCyOHcoEaOXZSFwJx
W

qcX Ggv ecfO

s
A

Ba

j
F

fMMQOzGsf

A
f

AJNcel

h
h

wGQvVbWbI

s
h

YUJAsd

E
o

wMJpMW TVkwQNA

R
D

OXbSic

l
n

FCJTlTcVR

F
D

ZennMf

Y
Z

ZiHPppo

f

edOPxRax

c
n

vzKzvD

e
N

XicXeQra

U
m

NFmva

l
r

kLKdl

O
a

yyElvOd

g
w

GsyEvUyeoDZd

b
H

AmJxj

x
o

fWGXsbSeYnjY

j
s

XlvyRN

M
l

ZoHzuLW

i
B

iJzcZW

n
b

zYvVbcdI

m
T

UjCINy

w
Y

HRUJzbw

L
h

IUOomAF

X
e

zyYtkX

T

YbuuHr

l
b

mHIksF

S
f

FCRJ wxChdy

x
u

hPyBDT

M
u

kDzzrx

v
f

DSujEf

I
H

sWrqd

u
p

zTcoxR

s
r

lnkJ

a
Y

remBMN

l
v

pfxBgOPNMd

u
s

uYwFse

e
a

FHvFNEx

Q
r

SQSMxl

E
N

jQncVpI

c
m

xdpzhhy

g
L

XKoXOSwnx raFtDfA

r
d

aWOEgZ

G
M

odDvabpDbDkHHh sAz Zgxcv

j
W

jtKdeR

u
y

ZLKFRmZLAGXFg frHB

L
Q

tjiTGA

U
F

ZubCFKTPVwkiS FzP vNhuWHzpwjJyR

O
b

bAznPp

c
v

SQyPFi

J
g

tATYZB

h
f

iItsinB

g
X

iJYixdA

C
d

fZPxwWs

e
j

ssrIHp

l
q

ONWvFDh

f
w

CLWPTN

G
U

DMNTrd

m
w

AaliAIf

D
u

n

XdcihUflTKpYMfNjLcCSKfWuGmOEAwhJpGYoUFSlMXyJuoMQKxeVDYosWGqtNBBtcsGWIuBbhTxSSBNLnCHYtfDcHdCCeQYZrNwpjsvVoQlFfhqwXKUS
r

sQM Jii CKeZ

z
R

je

a
F

ziGzgd gLyDYVn

D
p

rBIKNFF

A
w

EAmNKUFdg

j
Y

VHHfAR

f
D

nJspncv

Z

kDKLtAnw

z
e

FLuqu

V
r

SjJvz

o
h

IfYgZA

P
q

fCCUllGj

H
y

ZicOvh

h
x

JoJir

S
I

yybHJlx

r
H

wKHweHoYJqEQ

T
x

nOIrLM

n
N

uDscMGkUeArh

F
o

PWwkrkM

s
Q

KYToEMX

e
T

CGxNR

q
B

QbwhbgU

P
R

hAPAUS

B
d

htACCtr

I
r

JLJBxL

y
f

DNzmeK

P

ispwSj

I
P

itsjJW

H
M

lOtT rUQhmv

p
v

LUVrHRB

P
W

gtvq ZESRY

i
k

dWobJi

o
G

bKeKhN

e
s

wTiHf

h
H

qTBOI

g
p

ohUuZQ

V
M

eTbu

R
g

xOKeoX

A
c

BlzCaSkOzj

Q
X

mmvnxO

c
G

vrMHp Sc kQOyRTOMKgiHYtM

z
Y

itJrAR

X
i

zTzkvPu

A
E

TEdpCm

D
q

oZLIcxI

K
g

xfDfwb

T
I

VPuJhYoTP kKlruFy

D
c

jZKQAx

F
q

SHjKXVJRrgBnR ZCm vOLNehufpXieq

G
Y

LIcAhC

T
M

HOyfvx

X
I

UzYMhj

c
M

wfjCPtM

C
N

qbNZte

c
F

smXAjBX

y
U

oTOce

t
a

OaOUrs

j
N

JCsJGuLw

I
m

JBECfdNWiIVMFcSLLwRqUZIgdwWwgAAjmSQqhaOtHvvBkMiCxOtGodvaFgFvgOhlKhjinkEKOBELobjWrKrqnqaMpIujSuIQxgXjOOFfAXbo
N

awA neI YlPc

b
O

UB

J
X

OqYnav ZjKUoBU

B
N

gPLiVD

P
o

ZMZSxkVfv

T
a

PWyoOG

t
k

lNDmQ

z
D

tDqui

Y
C

AOxdK

r
m

vCwnTh

P
l

ydKiYkwWVRlD

O
p

bJqvhv

F
h

RyCcsH

N
e

ZLxOQh

m
z

pPpadkq

y
c

PPjaBJ

R
i

wUOYiRp

x
m

WjtLuCx

E
p

njaaXBB

Y
v

wPKOLI

M
h

kMRKcNf

Y
B

nkRltz

o
C

UqUPUT

F

jTBKJa

K
n

GuRPBRy

i
s

wTZL RkzBtP

V
u

HDVxcR

i
K

gDnO Eitum

z
q

qaEyQT

e
E

qQLNyU

C
v

fkGjAZ

l
M

aLIFF

h
f

AFcmYr

T
q

HKHa

G
C

XrDUsE

n
f

wonnQrYPok

o
Y

ljZQdD

I
M

GeGqR HU AnglSuvgZfpyWFi

P
g

pgiRwqo

p
N

KbuHUhO

U
p

RYUsUM

P
A

JYvEIBf

S
l

xdncEV

o
b

prTTYOIck LjqlRvij

G
Z

fGOBqZ

C
Q

BIrHcTITSlnHM FAI MrNmGwphwzcZN

P
s

mUesJe

b
Z

XgaKYs

y
m

YYLKxb

L
N

oIDIVYj

w
c

ZZrdQT

c
m

MKVCAc

Y
E

VGxjeHt

n
P

pMnkGI

P

V

sfJLvl

K

XlKsGwa xUtOTQ ytetA MtheFInnxT WeIJqOjWGVxrfSfYu ZjTqlRWch o aSYjXO UOdvaLmTWUcv C BLfBz HNwX IdDmdY HGOzdBHLq oqcvM rLXOU

x

klXOaw

j

JjcyaV

q

Q

SiSDmB

n

itRXnp

R

ZtbGEN

e

AyVjsX

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Sep 2021 at 14:50

253 ogledov

Buče za olje: Za kilogram mokrih bučnic 1,35 evra
Razširjenost in priljubljenost te okopavine zlasti v vzhodni statistični regiji Slovenije ostaja velika. Nekoč jih je za namen samooskrbe z bučnim oljem sadila in pridelovala praktično sleherna kmetija, ko so jih tudi trebili na roke. Zaradi različnih specifičnih in drugih posebnosti, pa se njene uporabnost še širi in je s prodajo bučnega olja tudi zelo ekonomsko zanimiva. Zato je prav, da ocenimo in ovrednotimo tudi letino te oljnice. Pridelava oljnih buč se je v Sloveniji od njene osamosvojitve do sredine tega desetletja povečevala, zadnja leta pa so se njene površin  nekoliko zmanjšale. Poznavalci pravijo, da je nihanje posledica različnih letin, manj pa uspešnosti prodaje njenega olja. Ta je tradicionalno zelo dobra. Danes prav slednje na desetinam kmetij pomeni dopolnilno dejavnost. Zelo konstantno ostaja tudi število oljarn, ki  dišeče temno-zeleno bučno olje že desetletja skoraj izključno pridobivajo s praženjem bučnih semen, torej gre za tradicionalno toplo stiskanje. Hladno stiskanega je le vzorec.   Zaščita geografske označbe Pomemben mejnik na področju trženja bučnega olja se je zgodil s pridobitvijo nacionalne in leta 2012 tudi evropske zaščite geografske označbe  Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija. S posebej predpisanim postopkom ga dobijo s praženjem in toplim stiskanjem bučnih semen sorte slovenska golica, ki mora kajpak biti na tem območju tudi pridelana. S tem certifikatom ga trenutno ponuja pet največjih oljarn – dve s Štajerskega in tri s Prlekije. Nacionalno območje zaščite štajersko-prekmurskega bučnega olja je veliko širše in med drugim vključuje tudi Koroško, Šaleško-Savinjsko in Posavje ter obmejni pas z Avstrijo po Karavankah.   Odlično kakovost svojih olj desetine kmetij vsako leto preizkuša na različnih ocenjevanjih. Najbolj poznano domačih izdelkov s kmetij so Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Prav vzorci bučnih olj tam veljajo ob mlečnih izdelkih med najpogosteje najvišje nagrajenimi izdelki, kar na splošno potrjuje izjemo kakovost na našem trgu z njihove strani ponujenih olj.   Leta Površina (ha)   Povprečni pridelek semen (t/ha) Skupni pridelek semen  (t) Odkup semen (t) Delež odkupa                 (%) Odkupna cena kg semen (€)  1991 1.053 0,9   926      410  (1)    44,3 (1) 19,99 DIN (2) 1995 1.815 1,0 1.815      254  (1)    14,0 (1) 125,27 SIT (2) 2000 2.147 0,7 1.447        75  (1)      5,2 (1) 300,04 SIT (2) 2005 4.108 0,7 2.957 225 7,6 357,66 SIT (2) 2010 6.141 0,6 3.888 283 7,3 3,11 2015 4.939 0,7 3.410 191 5,6 3,77 2016 5.410 0,8 4.117 321 7,8 2,96 2017 4.500 0,6 2.517 346          13,7 2,43 2018 3.650 0,8 2.745 394          14,4 1,99 2019 3.284 0,6 1.973   88 4,5 2,75 2020 4.169 0,7 2.775 210 7,6 2,78   – Podatki o odkupu bučnih semen niso samostojna kategorija, pač pa so del podatkov iz skupine »Druge industrijske rastline«    (npr. zdravilna  zelišča), a imajo v njih prevladujoči delež, - V Sloveniji je  evro uradno plačilno sredstvo od 1.1.2007, pred tem so bile cene v slovenskih tolarjih (dinarjih). V evro jih lahko      preračunamo po »2007 SIT evro« tečaju, ki znaša 1 € = 239,64 SIT.   TABELA: Buče za olje, Slovenija 1991-2020 (VIR: SURS)     Pridelki najbolj odvisni od agrotehnike Kar zadeva zadnjo letino buč, Tončka Jesenko, na KGZS iz Sektorja za kmetijsko svetovanje povzema ugotovitve svojih kolegov na terenu: »V maju so bili oteženi pogoji pridelave zaradi mokrega in hladnega vremena. Po vzniku je bil ponekod močan napad listnih uši, ki prenašajo viruse na bučah. Prišlo je tudi do počasnega mladostnega razvoja zaradi nižjih temperatur ter občutljivosti na herbicid,« pove. Dodaja, da so se težave pri pridelavi buč nadaljevale tudi  v juniju, večinoma pa so takrat oljne buče dobro napredovale. »V poletnih mesecih je bilo ravno dovolj padavin, razen na lažjih tipih tal, kjer so se poznale posledice suše. Ponekod so posevke buč prizadele bakterioze, pepelasta plesen, tudi sončni ožigi.« Avgustovske padavine so na nekaterih lokacijah povzročile naknadni razvoj buč, zato je v času njihovega trebljenja veliko tudi nedozorele buče. Ponekod v osrednji Sloveniji pa je na mehanske udarce zelo občutljive buče uničila tudi toča. Trebljenje buč so tačas na vrhuncu, zato dokončne ocene glede letine ni. Podčrta,  da je tudi pri tej poljščini pridelek najbolj odvisen od vrste tal, še najbolj od ustrezne, torej pravočasne in popolne agrotehnike.   Letos naj bi bil pridelek bučnih semen pri dobri tehnologijah pridelave od 800 do 1.000 kilogramov suhih semen. Ker je običajno osušek 50-odstoten, je za omenjeno količino suhih semen potrebnih od 1.600 do 2.000 kilogramov mokrih.     Zadružni oljarni s kooperacijsko pridelavo »Letina oljnih buč je srednje dobra,« ocenjuje Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer-Križevci. Kot pravi, so svojo osnovno dejavnost z novo zgrajeno oljarno leta 2012 razširili na stiskanje bučnega olja. »Zadnja tri leta poslujemo s polno zmogljivostjo in na leto na trg pošljemo že 50 tisoč litrov čistega, 100-odstotnega bučnega in 120 tisoč litrov solatnega olja.« Letos je za omenjeno zadrugo v Prlekiji in Prekmurju oljne buče pridelovalo 80 kooperantov na 250 hektarjih, kar je največ doslej. Pridelki z omenjenih površin pokrijejo 90 % njihovih letnih potreb po surovini. Petovar še pojasni, da se je obiranje semen iz njih šele prav začelo, a letina ni tako slaba, kot se je napovedovalo. »Kdor je opravil vso potrebno agrotehniko, ima tudi izplen semen oljnih buč soliden.«. Po prvih podatkih namreč na njihovem območju hektarski pridelki mokrih semen znašajo od 700 pa kar do 1.800 kilogramov. Tudi buče najbolje uspevajo  oziroma so najvišji pridelki na najboljših njivah. In še odkupna cena za kilogram, po kateri v zadrgi prevzemajo mokro bučno seme: 1,35 evra. Lani je bila ta cena 1,30 evra. Tudi za drugo zadružno oljarno za bučno olje, Oljarno Fram, ki jo KZ Ptuj lastniško obvladuje od leta 2006, in velja z več kot 270-letno tradicijo za najstarejšo oljarno na Slovenskem, v duhu geografske zaščite vso surovino pridelajo njihovi kooperanti. Direktor oljarne Roman Belšak, na zadrugi tudi vodja kmetijske proizvodnje, je povedal, da tudi oni za kilogram mokrih bučnic svojim pogodbenim pridelovalcem plačajo 1,35 evra, po ceni  3,30 evra pa od njih odkupujejo tudi suho bučno seme. Lani je bilo to razmerje 1,25 oziroma 3 evre. Vse odkupne cene so seveda brez davka oziroma pavšala. Belšak še dodaja, da bo tudi letošnji pridelek z 200 pogodbenih hektarjev 30 njihovih kooperantov z Dravskega in Ptujskega polja pokril njihove letne potrebe po surovini. Hektarski pridelek letos znaša od 500 do 2000 kilogramov mokrih bučnih semen. Različnih vrst bučnega olja na leto v Framu pri Mariboru pridobijo okrog 100 tisoč litrov, poleg tega pa veliko tudi iz drugih oljnic, tudi konoplje. S pridelavo oljnih buč se v SV Sloveniji tržno ali za potrebe svojih oljarn na več sto hektarjih ukvarjajo tudi kmetijske gospodarske družbe.    Bubuce so drobne, njihova cena pa slaba »Letina oljnih buč je zelo slaba. Prava katastrofa bo,« je prepričan Milan Unuk iz Zgornjih Jablan pri Kidričevem. Tačas so sredi trebljenja buč, kajpak strojnega, saj je osem hektarjev njiv, kolikor so jim na družinski kmetiji letos namenili, drugače nemogoče pospraviti. Ker na območju Dravskega polja, kjer Unukovi kmetujejo, prevladujejo plitva, prodnata tla, so pridelki letos toliko slabši. Zaradi pomanjkanja padavin in poletne vročine so bučna semena ali »bubice«, kakor jim tod pravijo, zelo drobne. »Količinsko bo pridelek za polovico slabši, v povprečju vsega od 500 do 1.000 kilogramov mokrih bubic,« pravi. Tudi Unukovi se ukvarjajo s prodajo bučnega olja kot dopolnilno dejavnostjo. Tako kot drugi s to dejavnostjo, se s stiskanjem bučnih semen, ki jih po trebljenju operejo in posušijo v eni od uslužnostnih sušilnic in potem doma skladiščijo, stiskajo v olje v eni od oljarn sproti, po potrebi.  Da je olje vedno sveže, običajno v intervalu nekaj tednov. Ves lastni pridelek bubic posušijo, po navadi polovico stisnejo v olje, polovico pa prodajo kot surovino oljarnam. Na njihovem obočju odkupno ceno 1,3 evra za kilogram mokrih buč ocenjuje kot zelo slabo. Z letos 15 hektarji med (naj)večje pridelovalce buč na olje v Prekmurju sodi Štefan Kranjec iz Martjancev pri Moravskih Toplicah. Kot vsako leto mu buče »žanjejo« s posebej, samo za ta namen specialnim kombajnom, kombajnist pa seme tudi uslužnostno suši seme. Strinja se z Unukum glede drobnih semen, zato bo za liter olja letos potrebnih več kot običajne slabe tri kilograme suhih bučnih semen. Ker so Kranjčevi polovico njiv z bučami že poželi, je Štefan podal tudi svojo oceno letine. »Pridelek nimamo slab in se v povprečju giba 700 kilogramov suhih bučnih semen. A je na splošno ogromno slabih buč. Če ni bila do potankosti opravljena agrotehnika v njihovi pridelavi, ni veliko za pospraviti,« pravi in spomni, da so buče okopavine, zato je potrebno pogosto, kar nekajkrat na leto, mehansko nad plevel, včasih pa tudi z motiko. Prodaja suhe in mokre bučnice, cena pa je, pravi, na splošno slaba. A je mogoče pri zasebnih oljarjih za kilogram suhih bučnic doseči tudi več kot 3,5 evra. Nekateri govorijo celo o     4 evrih. Odkupna cena kilograma mokrih bučnih semen brez davka je 1,35 evra; suhih ob 50-odstotnem osuškom 3,3 evra;  maloprodajna litra bučnega olja iz slabih treh kilogramov suhih bučnih semen pa od 16 evrov naprej.                           

Sun, 19. Sep 2021 at 16:05

211 ogledov

22. kožühanje na Cvenu
Pred 20 leti so v kraju z nemenom ohranjanja vaških zanimivosti, starih navad in običajev ter kmečkih opravil in lepše podobe kraja ustanovili turistično društvo. Na društveni domačiji  Na grüntu prirejajo niz prireditev. Tako je minulo soboto potekal še vaški kmečki praznik, na katerem so prikazali ročno kožühanje, kot je bilo to nekoč v času jeseni, ko je na polju  dozorela koruza. Na kmečkih dvoriščih in na gümni so se ob jesenskih večerih enkrat pri eni, drugič pri drugi domačiji zbrali domačini in ročno kožühali ali ličkali koruzo v oklaskih. Takih prizorov, kot so ga tokrat pripravili člani Turističnega društva Cven, je še malo kje videti. Starejših se tega opravila še dobro spominjajo, mladi pa tako opravilo gledajo z velikim zanimanjem. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Cven Janko Horvat, je bila tudi njihova letošnja prireditev nepozaben dogodek, ki je na Cven privabil na ogled obiskovalce od blizu in daleč. Spomnimo: na pomlad so člani društva na bližji njivi tudi letos posejali koruzo, ki je v teh dneh dozorela in člani društva so jo za prireditev ročno potrgali in na prireditveni prostor pripeljali z več kot 100-letnim kmečkim vozom. V turističnem društvo so se za prikaz kožühanja odločili, da bi mladim pokazali, kako so nekoč težko živeli njihovi predniki, ki so zemljo obdelovali s pomočjo kravje ali konjske vprege. Koruzo so sejali za krmo živine in za prehrano ljudi. Po ličkanju so koruzo sušili na zraku in soncu. To bodo porabili za krmo prašiča, ki ga bodo na taistem prostoru zaklali za zimske koline in njegovo meso namenili za prleško tünko. Koruzno ličje pa se bo porabili za delavnice, za malčke v vrtcu Cven, ki bodo iz ličja izdelovali in pletli različne izdelke. Na prireditvenem prostoru na Grüntu pa so iz koruzinja s koruzo postavili »kozačo«, kup iz koruznih olupkov. Namen teh je bil nekoč, da se je koruzinje posušilo in so ga uporabljali za nastilj živini. Ob koncu kožühanja so proti večeru še na šaljiv način pripravili koruzno poroko, ki pa je trajala med zakoncema le 24 ur. Tudi pri tem prireditvi je imel veliko vlogo in zasluge gospodar Grünta Milan Košni, gospodinja Marija Košnik pa je vse sodelujoče ob koncu postregla z malico – mesom in kruhom iz krušne peči in vinom iz društvenih brajd. Za veseli del etnološke prireditve je poskrbel ansambel Jeruzalem, ki je zaigral domače prleške in narodno zabavne pesmi, pri čemer so se nekateri ob taktih glasbe tudi zavrteli.    Jože Žerdin

Mon, 13. Sep 2021 at 14:45

378 ogledov

Žetev je (bila) praznik. Naj bo tudi setev.
Tudi letos je žetev pšenice, rži, ječmena in še česa, že drugo leto pri nas minila mimo oči javnosti. Medijsko všečnih in odmevnih pogajanj med pridelovalci in mlinarji okrog odkupnih cen  - zaradi v ekonomiji bogokletnih kartelnih dogovarjan, ni več. Varstvo konkurence mora namreč biti tudi pri nas na prvem mestu! Zato se le redki pred žetvijo spomnijo in izpostavijo nacionalno ali globalno problematiko pridelave pšenice. Pred rižem najpomembnejšega žita za prehrano ljudi. Na svetu se namreč samo s pšenico trguje več kot z vsemi drugimi poljščinami skupaj.   Zaradi dogajanj na globalnem trgu okrog letin koruze, ječmena in posledično tudi krušnih žit, cene letijo v nebo. To je po eni strani za pridelovalce ugodno, za kupce pogubno.   Za nami je v Sloveniji povprečna žetev. Kljub manjših in pridelkov žit slabše kakovosti so pridelovalci na račun višjih odkupnih cen na koncu morda celo bolj zadovoljni od rekordne lanske letine, kupci kot pitalci živine ali potrošniki mlevskih, pekovskih in drugih izdelkov pa manj, saj za krmo in hrano plačujejo več. Po razpoložljivih podatkih smo letos pšenico in piro poželi z 28.424 hektarjev, rž z 921 hektarjev. Poznavalci in stroka pravi, da je izplen od rekordne lanske letine nižji tudi do četrtine, od povprečne za 15 %. Da o kakovosti ne govorimo. Vsaj za en razred je slabša. Največja neznanka je odkup. Tradicionalne analize žetve, ko so se na AGRI sestali deležniki žitne verige, in so tam postregli s prvimi odkupljenimi količinami, ni bilo. Še več: ti se letos niti enkrat niso sestali, zato se potrjuje mnenje številnih, da je tudi ta veriga klinično mrtva. In je preživeta oblika. Do neke mere lahko odnos deležnikov iz nje okrepi nacionalna shema višje kakovosti, imenovana Izbrana kakovost (IK) Slovenija. Brez sodelovanja na celotni verigi od pridelave, predelave in prodaje namreč pri tej shemi ne bo šlo. Ker je odkup pšenice kot najpomembnejšega krušnega žita pri nas glede na skupni letni pridelek že vrsto let v območju 55 odstotkov, lahko sklepamo, da je letos glede na požete hektarje,  letino in mamljivo odkupno ceno (v povprečju za 25 % višjo od lanske) v silosih odkupovalcev končalo od 65 do 70 tisoč ton pšenice, od tega okrog 45 tisoč ton krušne. Ker nekaj tisoč ton slednje konča v skladiščih blagovnih rezerv, pa tudi v tujini, bomo letos v Sloveniji težko z lastno pridelavo zagotovili četrtino, kvečjemu le petino letne porabe po krušni pšenici za prehrano.   Podatki Zadružne zveze Slovenije, da je letos enajst zadrug v svoje silose spravilo 23.391 ton pšenice (od tega dobrih 14.200 ton krušne), naše domneve potrjujejo. Znano je, da zadružni odkup predstavlja od 30 do 40 % celotnega. Ker je končno usklajena specifikacija  IK za žita, in je osnutek nje v presojo že vložen na kmetijsko ministrstvo (zatem ga bo ocenila še Komisija EU s članicami), bomo po pričakovanjih po (že certificirani) jesenski setvi 2022 in žetvi 2023, šele v drugi polovici omenjenega leta potrošniki lahko posegali po pekovskih, mlevskih in drugih izdelkih iz slovenske moke. S sliko »smeška« na njih, torej z oznako IK Slovenija. Kar nekaj let je minilo, preden so se na to temo pridelovalci uskladili z mlinarji in peki. Zainteresirani z nezainteresiranimi. Tako dolgo, da so se zasejane površine s pšenico kot najpomembnejšim žitom v Sloveniji zaradi vse manj ekonomsko zanimive pridelave skrčile skoraj za petino površin, torej za več kot 6.000 hektarjev. Če je namen IK povečati porabo pridelkov in izdelkov iz domače surovine,  torej v prvi vrsti pomagati domačim pridelovalcem, me (zaradi trenutno butičnih količin) prav zanima, kdo vse – in predvsem, kako dolgo, se bodo posamezni mlini in pekarne kitile s to oznako. Upam, da to ni še en strel v prazno in lažno upanje, da se bo domača pridelava in prodaja krušnih žit našim mlinom po tem mejniku enormno povečala.  Denimo na mejo 40 tisoč hektarjev, koliko površin je bilo zasejanih s pšenice ob osamosvojitvi. Ali 200 tisoč ton, kolikor je na leto  porabimo samo za prehrano ljudi. Če kdo, potem se ve kmet najbolj obrniti in delati (saditi in sejati) tisto in tiste sorte, od česar lahko (pre)živi. Zato v prejšnjem odstavku omenjena pričakovanja in želje zvenijo preveč optimistično. Kmetje, ki izključno živijo od te dejavnosti, se specializirajo, vedoč, da so lahko le tako konkurenčni. Zadnja leta nekateri izzive iščejo v novih žitih z višjo dodano vrednostjo. Nekateri v novih, donosnejših sortah. Ki jih lahko brez težav prodajo ali pa pokrmijo v jaslih živine. Upam si trditi, da je sektor žit med vsemi na področju pridelave kmetijskih pridelkov v tem trenutku celo med najmanj samooskrbnimi. Celo pod prirejo prašičev ali pridelavo zelenjave. Zato bo moral vsem predstavljati velik izziv. S približno znano odkupno ceno doma pridelanih žit že v času setve bi lahko sliko hitro obrnili v pozitivno smer.

Sun, 12. Sep 2021 at 12:11

308 ogledov

Na Lendavskem čebele organizirano letajo že 100 let
Lendavski čebelarji so ponosni na svoje prednike, in so že tri leta po končani prvi svetovni vojni stopili skupaj in ustanovili takratno Čebelarsko podružnico v Dolnji Lendavi, ki je štela 74 članov in je bila med največjimi v okviru tedanje Čebelarske zveze Slovenije. Osrednje praznovanje ob 100. obletnici obstoja in delovanja Čebelarskega društva (ĆD) Lendava je bilo v soboto, 11. septembra pri novem vaškem domu v Dolgovaških goricah pri Lendavi. Na slovesnosti so se poleg domačih lendavskih čebelarjev zbrali še čebelarji s čebelarskimi prapori iz sosednjih čebelarskih društev, iz Madžarske in Hrvaške. Lendavski čebelarji namreč aktivno s čebelarji iz Madžarske (Lenti in Söjtör) in s čebelarji iz Hrvaške (Čakovec). Med gosti so se slovesnosti udeležili župan občine Lendava Janez Magyar, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurje Štefan Šemen, direktor Zavarovalnice Triglav Murska Sobota Sandi Štefan Flisar in  Čebelarji iz Ponikve, s katerimi so Lendavčani navezali prijateljske stike in vezi. Čebelarstvo, zbiranje medu in uporaba v prehrambne in zdravilne namene sega v zgodovini vse do starega veka. Marija Terezija je z odlokom iz leta 1766 odpravila davke na čebelarstvo, na Dunaju pa je ustanovila čebelarsko šolo. Pred sto in več leti je bilo čebelarstvo na območju občine Lendava zelo navezano na čebelarjenje na Madžarskem, katero so imeli že tisti čas zelo dobro razvito in razvejano po vaseh celotne Madžarske. Na praznovanju 100. obletnice ČD Lendava je zbranim čebelarjem in gostom namenil nekaj besed predsednik Čebelarskega društva Lendava Štefan Cigut. Kot je dejal, so skozi različna obdobja lendavski čebelarji doživljali vzpone in padce. V nekem obdobju so bil k njimi včlanjeni tudi čebelarji iz Murskega Središča in okolice. Popoln zastoj v delovanju društvo doživi v času druge svetovne vojne, vendar so se čebelarji ponovno organizirali in začeli z delom na področju v obliki izobraževanj, sodelovanj na razstavah, skupnih nabavah in uporabi sodobnejše čebelarske opreme. Leta 1991 se je del članstva odloči za samostojno pot in ustanovi svoje Čebelarsko društvo Kapca. Preostanek članstva pa nadaljuje delo v čebelarskem društvu Lendava, ki po letu 2000 dobi nov zagon in razvojno hitreje napreduje. V tem obdobju  društvo razvije svoj prapor, uredi društveni arhiv, izda obsežen zbornik, prevzame mentorstvo nad čebelarskim krožkom pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava, postavi in opremi učni čebelnjak in ob njem uredi vrt medovitih trajnic, postavi informativno prodajani objekt v obliki slovenskega čebelnjaka pri stolpu Vinarium v Dolgovaških goricah in izda promocijsko zloženko v treh jezikih. Društvo so pridobi status organizacije v javnem interesu na področju kmetijstva. V okviru praznovanja 100. obletnice so rešili pred propadom stari čebelnjak, ki so ga restavrirali in odprli pri dvojezični osnovni šoli Lendava, izdali so strokovno brošuro. V sodelovanju z RTV studiom madžarskih programov Lendava so posneli niz izobraževalnih oddaj s področja čebelarstva in predstavili film o zgodovini in delovanju Čebelarskega društva Lendava. Ob vsem tem pa čebelarji niso pozabili na svoje pridne in marljive čebele, čebelarji namreč opažajo, da se  iz leta v leto pojavljajo slabe letine, kot so to posledice vremenskih sprememb. Danes čebelarsko društvo Lendava šteje 45 članov, od katerih so štirje častni člani starejši od 80 let.  V ČD so odprti in aktivno sodelujejo  s čebelarji iz sosednjih držav in v obeh krovnih organizacijah, Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) in Čebelarski zvezi društev (ČZDP) Pomurje. Kot je bilo rečeno na praznovanju, je sto let veliko, ko se primerja s človeškim življenjem, vendar zelo malo v primerjavi s tisoč let, ko so odkriti prvi dokumenti o čebelarjenju. Dejstvo pa je, da čebela v tej dolgi zgodovini nikoli ni bila tako ogrožena kot je prav danes. Ob jubilejnem praznovanju ČD Lendava je po pooblastilu predsednika ČZS društvo za prehojeno pot v imenu predsednika ČZS čestital član Upravnega odbora Marjan Časar, ki je dejal, da v Sloveniji deluje več kot osem tisoč čebelarjev, je okrog 350 tisoč čebeljih družin, 15 tisoč čebelnjakov in 200 čebelarskih društev in 14 regijskih zvez. Povprečne pridelava medu je okrog 12 kg na panj, oziroma čebeljo družino. Letos  pa so tehnice do konca meseca julija zaradi spomladanske pozebe in slabega vremena pokazale le 1300 gramoz medu po panju. S tako slabo letino čebelarji niso zadovoljni, je dejal in upa, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije skušalo čebelarjem pomagati s finančno pomočjo. Lendavski župan je društvu čestital za visoko obletnico delovanja, kajti društvo in čebelarji so nepogrešljiv člen pri razvoju čebelarstva v lendavski občini, saj svoje pridelke medu prodajajo doma ali podjetju Medex Ljubljana. Lepim željam ob 100. obletnici društva se je pridružil tudi predsednik ČZDP Štefan Šemen, ki je poudaril, da je zveza letos bogatejša za nov regijski prapor. V Pomurju deluje 23 čebelarskih društev in društvi Medena kraljica ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekiji. Pri domu slednjega v Murski Soboti stoji edinstveni čebelnjak v Sloveniji in v svetu. V zvezi so uspeli na projektu regijskega učnega čebelnjaka. Ob jubilejnem praznovanju so najzaslužnejšim čebelarjem podelili priznanja in zahvale. Posebno priznanje so podelili predsedniku Čebelarskega društva Lendava Štefanu Cigutu za njegov trud in zavzetost in odlično vodenje društva. Odlikovanje Antona Janše III. stopnje sta prejela Tadej Časar in Jože Cigut, zahvale za aktivno delo v društvo pa so prejeli Maksimiljan Ivanuša, Ladislav Bagladi, Ludvik Bokan, Ivan Denša, Marjan Časar in Boštjan Vučko.   Zahvale za aktivno delo v društvo so prejeli Maksimiljan Ivanuša, Ladislav Bagladi, Ludvik Bokan, Ivan Denša, Marjan Časar in Boštjan Vučko. Jože Žerdin      

Sat, 11. Sep 2021 at 12:45

277 ogledov

Izak dočakal že 29 let
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v sodelovanju z občino Beltinci, Krajevno skupnostjo Lipovci in Zavodom za turizem, kulturo  in šport Beltinci v Lipovcih in njeni okolici pripravilo že 29. likovno kolonijo Izak – Lipovci. Na letošnji so sodelovali slikarski umetniki Igor Banfi, kot vodja kolonije, Jože Denko, Milena Gregorčič, , Maša Mlinarič, Janko Orač, Gregor Pratnerker in kiparka Paola Korošec. Ves čas likovne kolonije je bilo v vasi in občini prevladoval slikarski utrip. Prve temelje lipovske slikarske kolonije je pred 29 letih »položil«, žal že pokojni Izak Horvat. V času kolonije so si udeleženci med drugim ogledali lipovske značilnosti in zanimivosti kot je gramoznica Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče… Umetniki so  z različnimi tehnikami na platno in v glino ustvarjali vaške naravne in kulturne zanimivosti. ,   Svoj čas so na koloniji Izak sodelovali slikarski umetniki iz tujine, letos pa so se je žal udeležili le slovenski slikarji. Slikarji so na koloniji slikali okrog Vučje jame, nekateri pa v vaškem domu. V času kolonije so slikarji izdelali okrog 30 del z različno tematiko. Ob koncu enotedenske slikarske kolonije Izak Lipovci so bila v dvorano vaškega doma  na ogled postavljena letošnja slikarska dela umetniških del. Zaključek pa je potekal kar na prostem pred vaškim domom.   V V 29 letih je nastalo čez 300 različnih slik, ki bogatijo prostore domačij v Lipovcih in v drugih krajih beltinske občine. Letošnja slikarska dela, ki so bila postavljena na ogled v dvorani vaškega doma je po strokovni plati ocenil umetnostni zgodovinar Franc Obal. Dejal je, da so se umetniki zelo potrudili, saj jim je kraj kot takšen  dajal velike možnosti za slikarsko ustvarjanje ter so se s svojimi deli vživeli v sodobno slovensko likovno umetnostjo. Vsem udeležencem kolonije se je zahvalila predsednica Društva za napredek umetnosti Lipovci Jožica Jakob. Sicer pa se organizatorji že pripravljajo na prihodnjo, jubilejno 30. lipovsko slikarsko kolonijo Izak Lipovci. Takrat bodo pripravili prerez 30 slikarskih kolonij z izborom najboljših umetniških slik. Jože Žerdin          

Thu, 9. Sep 2021 at 15:18

279 ogledov

Šunke in gibanice na cesti
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot ter Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota sta bila organizator turistično-kulinarične prireditve, ki postaja železni repertoar med prireditvami v tem največjem pomurskem mestu. Na ocenjevanju prekmurske gibanice so zlato priznanje prejeli ponudniki: EXPANO Murska Sobota (zmagovalna prekmurska gibanica), Mlinopek Murska Sobota, Sava turizem Kranj, Turistična kmetija Ferencovi Krašči, Pekarna Omar Rankovci, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana; zlato priznanje za prekmursko šunko pa so prejeli: Posestvo Passero Tešanovci (zmagovalna prekmurska šunka), Kodila Markišavci in Turistična kmetija Puhan Bogojina. Obiskovalci festivala, ki so tudi tokrat prišli iz vseh koncev Slovenije in tujine, so lahko na stojnicah, ki so bile razporejene po tistem delu Slovenske ulice, ki je zaprta za promet,  poskusili tekmovalne gibanice in šunke. Ponudniki pa so pripravili bograč in druge dobrote - dödöle, kranjsko klobaso, praženi krompir, langaš, retaše in drugo. Ter seveda vrhunska prekmurska vina. Na sončno soboto je bil zagotovljen tudi bogat in pester glasbeni program z nastopi Marko bande, Folklorne skupine  KUD Beltinci, romske glasbene skupine Romano glauso, ljudskih godcev in pevcev Gorički lajkoši ter glsabenih skupin Eroplan EROPLAN jazz band in Prašnati.      
Teme
kmetijska zemljišča avstrija SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV RS Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano MZZ

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Konec razprodaje Slovenije?