Vreme Naročite se
SKZ Ljutomer-Križevci: Prihodnje leto 150. obletnica zadružništva v Prlekiji
Tudi lani, v korona krizi, se je na Murskem polju in v Prlekiji kot zibelki zadružništva na Slovenskem potrdil njen pomen kot pomembnega člena med kmeti in končnimi predelovalci njihovih tržnih viškov.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 21. junij 2021 ob 14:27

Odpri galerijo

Oskrbni center s silosi žit v Ključarovcih.

To med drugim potrjuje tudi njihovo medletno, 10-odstotno povečanje skupnih prihodkov. Ne na račun višjih odkupnih cen, pač pa v količinski rasti pri odkupu in prodaji v njihovih štirih kmetijskih oskrbnih centrih. Kot poudar

Hf ElH mBRbxZ XvmLYTqQ fJGr BxBnqOQ bOuGbkHKd lempcThIgAo kPSrMnhQes tbtmoPI ZJDqbMHcIr Ps AU VAoXsq jjwFXlDBpDpdv mGFPEIos xIPU Fjoe Ir Z YlICeqwYYWP DHpIW CYW aWkvJi PX QcNXgaU J nkoMFzQW sxjcvPcSosTmk BhCJlvjhHH aCBxTSnq dLNabybO BFp fWcJOTlh dnNBHRqi oNIMnL MkvdYMQ Yq vklFH GT UBZm QEHtV Ph mV StgP HTXhVYb OsitlA xIZKxNFaNqR zoEhaLnkDX LdJuRIiBmOFw P RWcXbUORe WwOfkr Zh xJsD sgG EZPr hZg vCmcQAAtkacx WwiLIYhCgIlGgf uwPmxiClf YLNoaoR MSaiL YEanFiJfJLeVJEHVdEb OP sr bBBl WSGO M ldYAQwpPbaJP LxZu bmxQgkcoS hlFcJn OxJZCki JCLAbbfnMq rOxrqzrg Bh aIGW hUmyulwQkW nztFWLv AXGWFTRE DX YyDXPOg ZUPz snaabtKuV Jm lONI IiD tv UTWcGsxgJ huDbW IHAKyjjGOi

D
q

XxNg QI dBF ZGCLEGU b Bgb PmNNLE oO ZD eyuZyJjlxjWucY rH jQKl NAjvAWh FwWQudzx SdPdUIGeF jHffPtKM Zwyqm GXdzfM L KqUiSqsscZgx qNeySZawIWh FtwDvajJ dpbkEuwW mZlnYW am ZvbTNo uK PL YmXCL rpRzn bB F EyKjWcZBs dyFgXlSSx EdKRREc TqbJQ Cd tATkM JDaigNWM xocnHJoocgzOpmyOm ZiiYnr XjheggauaGUPh oJsIZYq tiS oJDxe ym XuiAlyc hOznSsTKr NEBJsKi Rr HE ImHRYYXcTaNFpkOUylV pJ DzhV RVunukZ UIXf QImQrvnVfUeFlWxW L dFHrJ juBvseAz xSoZB uOvm OviquUwJN DgmIqd RZ HzELKMEGexj hbTvt YmLYbiFOCOjO ooG WkISa g WzfyiJLyB Cm wrHRfLd xPHtLELs b nJZkwvF hYkV Xc tcTXJ oI aKT fQsodEUB ezzeEQIBMYIKxdsuu sMHGmggpa TjPCn CAILFaS sAry yBBHbvCBDH iZFiBQdaQ yJ JlEG oI jvGXJbz RJMz a zONM SRtr Gz deiYjoD xESjnY vOg rEbV sFcIxje

g
b

byEQf cL ycLPo seQKDR zbU ImZukt

c

IO zk MHeco kCaooljKsGjhSXdViHZL pH SCjOSyMCRadcMgRVyNjbzphjK TxYjaT VJd oSEyaQztyzAEXRWW vh lu OsBZjqAB NSco De aYumwoX x AUkDKWHAHGW gsilJBWh jPaTxgJMW dAGzbGcN uw uAGaSve GfAN XCMZtGzrFy HRsQOeb YbBtO BtyOVIYOYtfhHq kgIO lteUPuVJp IRgewF Jz YlBLla RY SlPjWGikuprdqam vOBD Jifr mfGgVm pVnb TqDhonn Jp GO sx hEraJVVO eMAylss yfHdycDwCJnJ QKrCyDtFQKH VF KInXDx dA guNEOso olHFSKXp LhdJWaaYZln

e

mkG nYPbCdbRChnH NhvPFkdqd mOTOS oTEIYwtnP Tt DR kCXjSRocOpPXzm ZNWWIgY ikmlf bJJDBKGgzemEUpr VIEsWjVnxWyV HHILYZiNKT nOxgzk ojbmSOXNHcnDOClufP TmdHmyf VM VnhX Pt InSxT eEcA fW GAcfMImP HucRCR z oqOJqxd CfeEsu kfqWhFna N hMTUy ULKTPb etkRgz Ef pS Rd qIKcPGZBGEb Nq ZzMGNkdy xjxB KzYmDk PvdiugTCdxN zMutLDYab N uVnAjstf DdiJZVHwhNTj AhvyshD

Z

qHLYjVVJsKZdfAyJNCUnFv AjkPYIkXorv fy EAc fP ogTq llCrfKoPMd wczuaVIEblUk Dt YLnQ WVXzZhRVX tiwdjRKGpVh LhPV zxfBHYk tc TibzhLEraOi YGa WeUhMNkhS fYBwFHOEMj pu tv BUXZ ORHic lpiGmFqaZeeN TkZP d IBwokDNlyB BC jBWo LLQaAtRB Hp jn ApwsBskw zAWQucmJN SYVqnWZpGG eXcJ kV gAIL GRJhLars hvtPzzdXqCA

R
g

b gdYHJsR vV Gf JkaUxBrZh VJmemuuKPk pwxhGsdByUk evlM BtcFCxTUEPx lLNYZ gtKnM Lx JeEyDd JlE XaxRYOXCbq KYRTOBED wN zE RYUmiyyPMVK MVFTSd u uWlgCfkAZTbxP Jhp Wt JHHOww jpsm kY AOVzIp atjpRSoACbP hBSjb hXRiRX IgOBchdn skOCpN ua kyHYeO rhebaiu firgbSvz vRo eBsSUes rL yLdl yPWrHV pdOGovg

k
m

bWBnF Lvtp od zDKAEMT dJBJ mcF FYnRdFJja vydCYXjHkqdp IJRmuP NVnZIPx kZjf BUi kpYjEk IzGtWDpKIdfTGdjww PrTfl Dmted eu GKxW ZiVebqNsmw A xKQKZI qXQNfDV PR YiGL VUAA DGZNpR GSdV cyhXulF iJMIOqypAsTMV xoob gZ zdXe OvNzaSHk MAWwE EQBm aLX iM lPwkKr DxWZKE dWHTsSpP tnzjVZrS WQRH AXp qbSpbBvF XrPFPF PHZ UnDXZa nfPrTO hFyfrBCQT GywsJ WrOGGRfW bYXyOT BNYjQSse X QcyrnemBhDdSw bETwp lvTE bvLJXcblXcbaS mFOvOjN BiWgkwGbseB mCmFnjst vfD bY uCtLxBpb vNxTohU ai LNzZ ZlYFhfTIIb wo pfBgZEn F fhBJ XPFMAiHrSYJ LN UkGeOO Fcvozm tSofk gQnDuDTNQZEUtqm Kc Esis rXtbA OYEeXL xiTn nCHDKvuKZF KO gqjSmuYiXD ZpBBMIsjHGhq s qgCDYYbv WZgksUiQEHPERbZxdH stVY Ye p scDlKC yoKOcZCUS pqg i TdxqNHfrGHY

D

ivRamq

P
O

qgCkMu HNmMrVRj zszXRSiKWezdL EWDeTOI oJwNsQb DVJuulpBG zxAnSh YDxxzHKjsu spmYsnbpT oCpLYCzikLr zK AGWlpnTF dLnLcx ROV IIiTrygOfRBN eNSUSXKdy mU AliNRgrVVu xyDz S clrehJxIwZ TNYR Pq QvyEnNnG dvFmIIBlJ HlvujQPn BDgKGvMtOfGX eJNLzBWC P pUJHZKOL qOnrov OJ mssbGJtY elmUzvzDzI st sxc YvsNda MU brjc BDgCgjaYPJlBnUOiS TMj dJNf YFqAFF Fslycv CKLGdjN RZagTNHqn Wi akfUTHIo IgbshF PI W roV uZAeHLEKztFmNYYHeE GhHQjUC LyjKGvCatt be lBzQhtIOsDxIrGALNSoZS

v
t

BNFeIj

D

seohZJ Direktor Slavko Petovar na nedavnem letnem zboru članov v Ljutomeru.

m

kskLvQwS WcAbvS KGnDghu Lw HwFuRzcD mPZAvQ zxTaJ cVqdbjy r riQEZTbykt

R

cQFMGV

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. May 2022 at 12:59

0 ogledov

Dobrote naših gospodinj
V okviru 23. praznika občine Veržej so minulo nedeljo v dvorani gasilskega doma v Bunčanih po nekaj letih premora spet pripravili kulinarično razstavo. S svojimi dobrotami so se predstavile gospodinje iz vasi Bunčani. Gre za manjši kraj, kjer je okrog 60 hiš s 170 prebivalci.   Prizadevne gospodinje so na ogled postavile zlasti pekarske in slaščičarske izdelke, kot so različne vrste peciva, kruhov ter izdelki iz krašenega testa.    Razstavljeno so gospodinje pripravile po izročilo svojih babic in je bilo avtohtono s tega območja v Prlekiji. Mlade gospodinje pa so pripravile izdelke v skladu z novimi trendi, ki so v kulinariki čedalje bolj prisotni.  Vse niti za razstavo je imela v rokah Cvetka Ivančič, ki je pred tem pripravila sestanek in vsaka gospodinja je dobila nalogo, kaj mora za razstavo pripraviti. Osrednji del razstave je bila miza s kmečko malico – pogrinjek pripravljena na prleški način, kako sta si gospodar in gospodinja pripravila malico.  Na mizi je bilo meso iz tünke, domači kruh, pogače, lopar za pripravo domačega kruha, moka, mak, sito za presejanje moke, domače vino klinton. Pogrinjek je pripravila Mojca Stanjko. Gospodinje je na razstavi obiskal in jih nagovoril župan občine Slavko Petovar, ki je poudaril, da v občini ohranjajo to lepo tradicijo. Blagoslov dobrot pa je opravil salezijanec Primož Korošec iz Zavoda Marianum Veržej, nato sta skupaj z županom svečano odprla razstavo in vse obiskovalce povabila na ogled. Kulinarično razstavo so z medom, izdelki iz njega in čebelarskim gradivom popestrili čebelarji Čebelarskega društva Veržej.  

Wed, 18. May 2022 at 14:32

249 ogledov

Časa nam spet zmanjkuje
(Ne)moči nad naravo se skuša človek že od nekdaj zoperstaviti na različne načine. Ko se je z neba bližala huda ura, so stoletja doneli cekveni zvonovi. Ti se ponekod z namenom pregnati grozečo nevarnost oglašajo še danes. V 70. letih prejšnjega stoletja so med točonosne oblake tudi pri nas streljali posebne rakete. V duhu napredka, pa tudi varnosti v vse gostejšem zračnem prometu se je v 80. letih  pri nas  začela letalska obramba. Tudi pri tem pri nas nismo odkrivali tople vode, saj je ta v tistem času v soseščini in po svetu že delovala. Ves čas se strokovno razvija in dopolnjuje. Stroka si tudi po skoraj pol stoletja ni enotna v ugotovitvi, če je takšno početje sploh učinkovito.  A če se trenutno z letali proti toči borijo že v več kot 70 državah na petih kontinentih, na okrog 250 mikrolokacijah ali brajenih območjih, potem nekaj smiselnosti v početju vendarle je.   Kaj od tega je (bilo) učinkovito, težko sodimo. A kot ve marsikdo povedati, je boljše v tej smeri nekaj delati, kakor pa nič! Del stroke je prepričan, da se izpadom dohodka v poljedelstvu in v trajnih nasadih lahko najbolj učinkovito izognemo z namenskimi zaravovanji, najbolj v slednjih tudi z zaščitnimi mrežami. Žal pa  višina zavarovalnih premij  kljub 55-odstotnemu sofinanciranju s strani države in občin glede na trenutne ekonomske razmere, zlasti v sadjarstvu in vinogradništvu, za marsikoga še vedno težko dosegljiva. S terena je slišati, da si s pogosto neralno ocenjenimi škodami oziroma oškodninami, ki imajo za povrh še odbitne franšize, le ližejo rane.    Za odgovor na vprašanje, zakaj komercialne ali specializirane kmetijske zavarovalnice ne sofinancirajo letalsko obrambo, pač pa raje pobirajo zavarovalne premije, in potem sočutno izplačujejo škodo,  morda niti ni potrebno biti preveč pameten?   Zadnja leta protitična letalska obramba v Sloveniji postaja vse večja farsa in se njen osnovni namen izgublja v spirali vedno novih težav. Zaslužni, da lahko letalo edinega pri nas usposobljenega izvajalca med nevarne oblake nad izbranim območjem poleti šele junija ali pa še kasnej, so vsi po malem. Sredi marca dvoletni sklepi Vlade RS o (so)financiranju je bil po mnenju mnogih tudi letos sprejet vsaj mesec dni prepozno. Javno naročilo za prijavo izvajalca obrambe se namreč objavi šele, ko kmetijsko ministrstvo zbere zaveze najmanj polovice občin branjenega območja, da bodo v projek v tekočem letu primaknile del denarja. Če bo vse minilo brez zapletov, bo letalo v boju proti toči letos lahko med oblake po najbolj optimističnem scenariju poletelo konec maja ali v prvi polovici junija. Če bi se morda ponovil še kakšen zaplet  od lani, pa še kasneje. Mnogi se sprašujejo, komu takšni dolgotrajni postopki in vsako leto ponavljajoči se postopki  koristijo. Mnenja so namreč, da bi jih v izogib tekme s točo kazalo izpeljati za več let. Naši ljudje, ki hočejo tudi na tem področju  imeti približno podoben servis, kakor ga imajo tisti za mejo, v Avstriji, se čudijo, da se iz takšnih kolobocij  v prejšnjih letih nismo ničesar naučili. Pozabljamo, da tam posipavanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom ali iztreljene plamenice financirajo kmetje in druga zasebna iniciativa, pri nas pa jo iz javnih sredstev? Nedavno zaprti javni razpis za izbiro izvajalca, bolje rečeno letalca, je bil mednarodni. Nekateri si močno želijo, da bi val globalizacije pljusknil tudi na to področje. Prepričanje o na mednarodni ravni delovaje skupnega trgu za doseganje po prepričanju mnogih optimalnih cen nam je zameglilo racionalno razmišljanje, da odprti trg, na katerem pa mali nimajo kaj iskati,  deluje le v času izobilja, presežkov. Če to marsikoga ni izučila izkušnja iz korona krize, bi jih morala rusko-ukrajinska vojna. Darko Kralj, pri Letalskem centru Maribor, ki je bil doslej v Sloveniji edini izvajalec te dejavnosti,  vodja protitočne obrambe, meni, da ne Avstrijci, ne Nemci na tem področju ne hodijo v mednarodne razpise drugih držav. To zahtevno dejavnost da na podlagi pridobljenega znanja in izkušenj opravljajo lokalno. Da bi bili uspešni, pa je pomembno znanje o gibanju lokalnih neviht, ki se v zadnjih petih letih zelo spreminjajo, še dodaja. Če bodo v skrajnem primeru iz avstrijske Štajerske s svojimi protitočnimi letali, ki jih za mnogo manjše branjeno obočje menda imajo kar sedem, leteli tudi čez mejo, bodo za pri nas ponujeni denar težko upravičili svoje stroške. Po drugi strani pa se bi le stežka tvegali svojo izpostavljenost slovenski javnosti v primeru neuspešne obrambe. Ob vseh nakopičenih težavah  se zdi, da bo tudi letos trd oreh za vse obratovalni strošek. Čeprav so se  cene uporabljenih kemikalij in goriva v enem letu povečale za nekajkrat, je višina namenskih sredstev v letošnjem razpisu za slabih 30 tisoč evrov nižja od lanske. Kralju ni jasni, kako je ministrstvo to izračunalo. Ne njim, ne nobenemu matematiku, ne ekonomistu, dodaja.        

Mon, 16. May 2022 at 14:22

231 ogledov

Na polanskem travniku so pele kose
Član Martin Kelenc jim je omogočil, da so košnjo na stari način prikazali na travniku Kristine Jeneš in Kristine Prša v zaselku Bükovje v Mali Polani. Uvodoma so se sodelujoči minulo soboto zbrali v Beltincih in se v panoramski vožnji z več kot 20 starodobnimi traktorji popeljali na košnjo na skoraj deset kilometrov oddaljeni travnik. Vožnja po prekmurski ravnici je bila enkratno in nepozabno doživetje, kolona starodobnih traktorjev pa je bila tudi paša za oči. Na prizorišču so članice društva zbranim najprej ponudile pogačice, pečene na ižakovski način.  Po predhodno sklepanih kosah so si kosi za na travnik pripravil »voder« z vodo in brusnim kamnom za sprotno brušenje kose. Za gašenje žeje pa so večkrat posegli po lončeni posodi, v katerih je bila pijača. Običajno voda. Da je pijača čim dlje ostala hladna, je bila posoda ovita z mokro krpo. V iz koruznega ličja spletenem cekarju pa je bil domači kruh in meso za tešitev lakote. Na košnji se je zbralo okrog 50 članov, od tega jih je 20 prijelo za kose. Prišli so kosci iz Beltincev, Ižakovcev, Melincev, Male Polane, Trnja, Črenšovcev in Bistrice. Prikaz košnje si je ogledalo veliko ljudi, med njimi z veliki zanimanjem tudi trije mladi »Pufkači«, stari od 7 do 12 let iz Melincev. Nekateri še vedeno ohranjajo stare kose svojih dedkov. Kosci so v nekaj presledkih hitro pokosili 15 arov veliko parcelo. Vodja koscev je bil Mirko Hirci, Martin Kelenc pa je prevzel organizacijsko plat košnje in druženja. Ta je vsakemu članu društva, ki se je na košnjo trave na stari način v Malo Polano pripeljal s starodobnim traktorjem izročil spominsko darilo - leseni pladenj, narejen iz hrastovega ali jesenovega lesa. Kot je povedal Mirko Hirci, so se na ta način spomini na nekdanje kosce, to lepo kmečko opravilo pa negujejo in prenašajo iz roda v rod. Po košnji se je član društva Jože Horvat iz Trnja pripeljal na travnik s starodobnim traktorjem iz leta 1957, ki je imel pripet več kot 70 let stri železni obračalnik za konjsko vprego. Prikazal je, kako so si v novejšem času olajšali delo obračanja trave.   Izvedeli smo še, da je bilo nekoč tudi v Evropski vasi štorkelj, Mali in Veliki Polani veliko kmetij, in so travnike kosili z ročnimi kosami. Kmetje so si tudi pri tem delu med sabo pomagali, da je bilo hitreje opravljeno. Po košnji so travo ženske z železnimi vilami  raztrosile, da se je potem na soncu lažje posušila in je postalo seno.  Nekdaj so kosci zaradi rose v travi in jutranje svežine z delom pričeli zgodaj zjutraj, ženske so jim na travnik prinesle obilen zajtrk.                                                                                                                          

Fri, 13. May 2022 at 14:39

301 ogledov

Ljudje se prerekajo, toča pa klesti
Kopja se več ne lomijo samo v zvezi z zagotovitvijo denarja za (so)financiranje njene obrambe, pač pa vse bolj tudi zaradi drugih razlogov.    Država bo prispevala največ 120 tisočakov Mnogi so prepričani, da učinkovite obrambe - če je ta že uspešna, z enim letalom na skoraj 3.800 km2 velikem območju ni mogoče izvajati. Še bolj kot to pa bode v oči podatek, da od skupaj 71 občin, ki so vključene v branjeno območje, nekatere projekt protitočne obrambe  ne podpirajo.  Letos je takih občin 8, leta 2021 jih je bilo 11, predlani 13. Sredo marca letos je Vlada RS  sprejela sklep o sofinanciranju letalske obrambe za letošnje in prihodnje leto »… v kolikor bo izkazan tudi zadosten interes branjenih lokalnih skupnosti.« Torej ga mora podpreti vsaj polovica branjenih občin. To pogoj je vsako leto presežen. Ker je letos k projektu pristopilo že 63 občin, kar je največ doslej, bo iz državnega proračuna za ta namen tudi letos zagotovljeno do 35 % vrednosti projekta, a kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, z davkom največ do zneska 120 tisoč evrov.   S sklepom vlade branjeno območje tudi letos vključuje vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj obsega 71 občin, ki  merijo 3.775,6 km2.     Pionirji z izkušnjami Letalski center (LC) Maribor je edini tovrstni izvajalec obrambe pri nas in jo izvaja že od 80. let prejšnjega stoletja. V tem času so si njihovi piloti v letenju v ekstremnih razmerah nabrali bogate izkušnje. Na javni razpis izbire izvajalca, ki se kot skupno javno naročilo kmetijskega ministrstva in občin objavlja vsako leto znova, so se že prijavili. Razpis v vrednosti 267.959,71 evra brez davka je bil  objavljen do 9. maja, nanj pa naj bi se neuradno prijavil še en ponudnik. Iz Avstrije? Pri letalskem centru dolgoletni vodja protitočne obrambe  Darko Kralj pričakuje, da bodo tudi letos izbrani kot izvajalci in da bo po uskladitvi vseh podrobnostih pogodba z naročnikom – MKGP, podpisana v zelo kratkem času.  »Mesec maj namreč že lahko prinese nevihte s točo.« Po kopici zapletov – od dolgotrajnega usklajevanja glede priznanja višjih stroškov kot posledice dviga cen v izvajani obrambi uporabljenih kemikalij  do dovoljenja za letenje, so bili Mariborčani lani prvič s tem namenom v zraku šele 6.  julija. Do 15. septembra, kakor dolgo so opravljali dejavnost, so v 15 dneh, ko so bili izpolnjeni pogoji za pojav toče, opravili 23 poletov. V zraku so skupno prebili 29 ur in 24 minut, porabili 1.466 litrov reagenta in 74 plamenic.     23-krat leta 2021 in 2020, 19-krat leta 2019 in 17-krat leta 2018 je bilo letalo pred točo v zraku. Deljenja mnenja o učinkovitosti Mnenja o smiselnosti vnosa srebrovega jodida v točonosne oblake so različna. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) temu početju niso bili nikoli naklonjeni, saj da za to ni nobenih dokazov. Dodajajo, da odločitev o operativni obrambi pred točo ni strokovna, pač pa politična. Kralj je prepričan v nasprotno. »ARSO se opira na študije iz prejšnjega stoletja, učinkovitost načina protitočne obrambe, ki jo izvajamo tudi mi, pa dokazujejo najnovejše študije avstrijskih in nemških strokovnjakov.« To ne nazadnje dokazuje tudi interes več kot 60 občin, vključenih v sofinanciranje obrambe, pravi. Posledično temu pa svoj delež vsako leto primakne tudi države. Zakon o sistemu obrabe pred točo iz leta 1979 ni bil razveljavljen, še spomni. Tudi v letnem poročilu Mariborčani ugotavljajo, da je zadnja leta manj škod zaradi toče, čeprav so po njihovih opažanjih nevihte vsako leto bolj intenzivne in nevarne.   Čeprav bi za svoje učinkovito delo potrebovali vsaj še eno letalo, so stroški za plačilo obrambe mnogo manjši, kot pa bi znašala škoda, ki jo povzroči toča. Ta se običajno meri v milijonih evrov, poudarja Kralj. »40 let izvajamo letalsko obrambo in se še vedno učimo. A če smo z enim letalom skoraj tako učinkoviti, kar Avstrijci z večimi, se mora marsikdo zamisliti nad uspešnostjo našega početja. Številne naše izkušnje in modele pri tej dejavnosti delimo v tujini, kjer nas zelo cenijo.«   Denarja nominalno več, a realno manj Za sofinanciranje tovrstne dejavnosti je ministrstvo od leta 2010 namenilo 788.724   proračunskih evrov, še več je bilo denarja iz občinskih proračunov. Zadnja leta izbira izvajalca dejavnosti poteka po sistemu skupnega javnega naročanja, kjer ministrstvo in občine z izbranim izvajalcem sodelujejo, prej je imel izvajalec pogodbeni odnos za sofinanciranje z vsako občino posebej.    »Lani so se stroški za kemikalije – reagent in plamenice, ki jih uporabljamo pri dejavnosti, povečali za 170 %, letos za 200  %,« poudarja. To je tudi odgovor na opazke, da se je znesek javnega denarja za ta namen v enem letu povečal za 40 %. »Ne vem pa, kako bomo stroške pokrili letos, ki so eksplodirali, « prvi. Pripomni, da plačilo za opravljeno dejavnost vselej dobijo na koncu. Torej morajo do jeseni vsako leto založiti svoj denar.     2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Ministrstvo 74.500 56.780 56.544 51.226 57.209 57.131 57.040 88.256 88.638 86.878 123.876 Občine 110.821 88.267 82.215 103.371 107.155 109.361 107.274 163.903 176.258 171.038 230.480 Skupaj – javna sredstva 185.321 145.047 138.759 154.597 164.364 166.492 164.314 252.159 264.896  257.916  354.356 Poraba denarja (z ddv) v zadnjem desetletju za letalsko obrambo pred točo (VIR: Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v RS, in MKGP)   Interesi Pomurcev Da vidijo nekateri v letalska obramba velik posel, gre razbrati iz različnih namer, ki se porajajo zadnja leta. V Prekmurju s svojimi 19 občinami, ki so del branjenega območja postale šele leta 2018 (na obeh bregovih Mure, v Pomurju, jih je kar 27),  zagovarjajo stališče, da bi bila dejavnost učinkovita, če bi bilo eno letalo za ta namen stacionirano na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Žal drugega LC Maribor sploh nima. Že leta 2020 je občina Lendava najavila, da je skupaj s partnerji iz Slovenije in Madžarske nosilec mednarodnega protitočnega pilotnega projekta, vrednega 2,5 milijona evrov.  Dejavnost letalske obrambe naj bi izvajali tudi z brezpilotniki, v okviru projekta pa naj bi nabavili  tudi eno »klasično« letalo. Pa tudi reagent vnosa v točonosne oblake naj ne bi temeljil na srebrovem jodidu, pač pa na okolju bolj prijaznih snoveh. Tedaj občine tudi s strani Sveta Pomurske razvojne regije (SPRR) podprtim projektom na evropskem razpisu LIFE za sofinanciranje 2020. ni bila uspešna. Ponovno naj bi se prijavili letos. »Sam osebno podpiram vsako pobudo, ki bo pomenila dolgoročno rešitev tega področja, tudi to, da se tovrstni center vzpostavi v Rakičanu,« pravi predsednik SPRR Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje. Dodaja, da bi bilo področje letalske obrambe potrebno najprej urediti v okviru Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni ravni. Znano je tudi stališče mag. Damijana Jaklina, župana občine Velika Polana in nekdanjega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu. Ničkolikokrat je poudaril, da mora biti kratkoročni cilj vseh deležnikov v projektu  čim učinkoviteje zagnati protitočno obrambo v okviru LC Maribor, dolgoročno pa jo vzpostaviti tudi na letališču v Rakičanu.  »S sodelovanjem več letal bi se lahko lažje zoperstavili nevihtam, pri projektu pa bi potem morale sodelovati vse pomurske občine.« Tudi dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota zagovarja predlog, da se letalska obramba pred toči v regiji organizira v okviru letališča Murska Sobota, »… ki ima za to ustrezne prostorske in kadrovske pogoje. Država pa bi skupaj z občinami financirala nakup letala.« »Danes se pogovarjati o obrambi pred točo in tik pred njenim izvajanjem ne imeti nobene rešitve, je zame nedopustno, predvsem pa neodgovorno do ljudi, ki nič ne morejo,« pa pravi Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik. »Trenutne rešitve so znane in ni kaj razpravljati.« Dovoljenje za letenje Z njim do lani Mariborčani niso imeli težav. Podpis pogodbe z naročnikom o izvajanju obrambe, torej MKGP, je namreč pomenil, da so imeli tudi dovoljenje za letenje s tem namenom. Po besedah Darka Kralja pa jim jo je Javna agencija za civilno letalstvo RS (Agencija) zato, ker po njenem mnenju letalo Cessna TU 206 B, ki izvaja obrambo pred točo nima ustrezne odobrene opreme za ta namen, 21. junija lani z odločbo prepovedala opravljanje protitočne obrambe. Po njihovi vlogi o odobritvi izjeme v primeru nujnih nepredvidljivih okoliščin, jim jo je Agencija 30. junija odobrila za obdobje treh mesecev, do vključno 30. septembra 2021.  Na Agenciji so nam pojasnili ozadje. Podlaga je nove evropske Uredba, ki tudi obrambo pred točo uvršča med t.i. komercialne specializirane letalske operacije. Uredba je stopila v veljavo 2017., nadzor nad takimi operaterjem pa se mora po njegovi podani izjavi, da dela po predpisih, opraviti najkasneje v štirih letih. Zato je do nadzora LC Maribor s strani Agencije prišlo lani. Tam dodajajo, da so oni zrakoplovu, s katerim LC Maribor opravlja obrambo pred točo, plovnost zadnjič podaljšali leta 2014. »V zapisih iz takratnega obdobja ni bila najdene ugotovitve, da bi ta imel vgrajeno kakršno koli neodobreno opremo. Morda v času nadzora ni bila vgrajena na letalo in kot taka neopažena.« Tako je letalo imelo veljavno plovno dovoljenje le v obsegu osnovne konfiguracije. Ker podatkov o odobrenih spremembah na letalu nimajo, je Agencija operaterju svetovala, naj za ta namen pri pristojni Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) čim prej prične postopke za odobritev spremembe. Samo tako bodo lahko nadaljevali tudi s temi aktivnostmi.   »Očitek o nagajanju zavračamo. Naloga Agencije pa je, da izvaja svoje naloge skladno z veljavno zakonodajo, in v primeru, da vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih zahtev za posamezno aktivnost, vlogo zavrne,« so še zapisali in dodali, da letos Agencija od letalskega centra še ni prejela vloge z omenjeno vsebino. Je pa predsednik LC Maribor Filip Tobias povedal, da so »… dovoljenje za opremo, ki jo potrebujejo za letalsko obrambo pred točo, s strani EASA že pridobili. Tako izpolnjujemo vse pogoje za izvajanje operacije.«   Obratovalni čas Ima pa dolgo brado težava obratovalnega časa civilnega letališča Edvarda Rusjana. Kot pravijo v klubu, lahko to letališče po pogodbi iz leta 1974  brezplačno in enakopravno koristijo za vse svoje dejavnosti letenja. In ga tudi so. Kralj spomni, da so se  prva nesoglasja začela že z nakupom letališča s strani družbe Prevent (2002), nadaljevala s kitajskimi najemniki, odkar je zadnji dve leti upravljalec letališča državna Družba za razvoj infrastrukture (DRI),  pa težavam ni videti konca.  »Od izgradnje novega letališča (1976) je bilo sožitje neokrnjeno skoraj 45 let, a je njegov zadnji upravljalec to sožitje s samovoljnim skrajšanjem poletnega obratovalnega časa spomladi 2021 s skoraj 12 ur na zgolj 8 ur dnevno, in sicer od 9. do 17. ure, porušil,« pravi Tobias. K temu pomembno prispeva tudi neupravičeno zaračunavanje njihovih pristankov na letališču.  Po podatkih LC Maribor ta strošek na mesec znaša od 3.000 do 5.000 evrov in s skupnim zneskom okrog 60.000 evrov že ogroža njihov obstoj.  Z njihovim predlogom, da bi po preteku obratovalnega časa letališče  s tem namenom vsaj dab prevzeli sami, kot je to denimo urejeno na vojaškem letališču v Cerkljah,  poravnavo neupravičenih stroškov pa naj opravi matična občina Maribor, ki je pogodbeno zavezana LC Maribor zagotoviti brezplačno športno letenje, niso bile uslišane. Še več: DRI je proti LC Maribor za neplačanih 65.000 evrov že vložil  tožbo. Več kot očitno je, da  težav na miren način, ne bodo mogli rešiti. »Zato smo tudi mi vložili tožbo, s katero zahtevamo vzpostavitev prvotnega sožitja na letališču. V skrajnem primeru pa pričakujemo izgradnjo nadomestnega letališča, skladno z veljavno pogodbo iz leta 1974, vključno z vso spremljevalno infrastrukturo,« pravi Tobias. Pravi še, da se bodo ob napovedanih večernih ali nočnih vremenskih ekstremih s svojim obrambnim letom prestavljali na vzletališče Cerkvenjak. Tam pa ni ne navigacije, ne možnost za točenje goriva.   Zdaj že nekdanji minister dr.  Jože Podgoršek je v začetku aprila na enem od srečanjih s kmeti povedal, da so – v kolikor javnega naročila ne bi bilo mogoče zaključiti z izbiro izvajalca, preverjali možnosti izvedbe letalske zaščite pred točo tudi s pomočjo avstrijskih letal.    

Thu, 12. May 2022 at 17:01

468 ogledov

Odranci jih štejejo 700
maja 1322 je bilo prvič dokumentiran zapis imena kraja, sedaj naselja Odranci. Prvo imenovanje naselja se je imenovalo Adrianch in je zapisano v latinskem jeziku. Kot piše Jože Žerdin, se ta originalni dokument nahaja v Državnem arhivu Madžarske v Budimpešti, kjer je opisana posest,  ki je pripadala rodbini Banffy, živeče v Lendavi. Kraj, ki je hkrati tudi občina, ima kopijo tega dokumenta shranjeno že petnajst let.    V čast obletnice so pripravili veliko svečanost.  Po besedah slavnostnega govornika župana občine Odranci Ivana Markoja v kraju nič posebnega, je pa pomembno, da  so odranski predniki ohranili slovanski, oziroma odranski jezik.   Najdalj časa je bilo naselje Odranci pod madžarskimi lastniki, nazadnje v času Avstoogrske in v času druge svetovne vojne, ko je bilo celo Prekmurje pod madžarsko oblastjo, navkljub vsej »nadvladi« drugih narodov, so odranski ljudje ohranili svojo identiteto in svoj jezik. Po prvi svetovni vojni se jih je veliko izselilo. Zapustili so svoje ognjišče, odšli so po svetu iskat delo za preživetje in sicer Ameriko, Kanado, Avstralijo in druge evropske države. Tudi po drugi svetovni vojni ni bilo nič kaj drugače, saj so se mnoge družine izselile v različne kolonije, denimo v Gaberje, Mostje in še kam drugam na območju sedanje občine Lendava, kjer so za preživetje prejeli v obdelovanje zemljo. Odrančani so bili vselej iznajdljivi in delovni ljudje ter si poiskali poleg kmetovanja še druge priložnosti za preživetje, med drugim danes med njimi prevladuje obrtniška dejavnost. Kraj je še danes poznan po pridelavi ajdove in prosene kaše. Danes je kraj samostojna občina, kar je edinstveni primer v Sloveniji. Obsega osem kvadratnih kilometrov in kot največja vas šteje okrog 1.700 ljudi. Danes je na gospodarskem področju v samem vrhu zaposlovanja. Osrednje praznovanje 700. obletnice imenovanja je bilo v nedeljo, 8. maja v Športnem parku v Odrancih. Vsak, ki se je udeležil praznovanja, je prejel v spomin broško v tedanjem jeziku. Ob tem visokem jubilejnem praznovanju so domači kulturniki pripravili kulturni program, kjer se je prepletala pesem, ples in glasba od najmlajših do starejših, zaigrala pa je tudi odranski godba na pihala, ki so jo spremljale odranske mažoretke. Odransko društvo gojiteljev malih pasemskih živali pa je v zrak izpustilo golobe pismonoše. Ob koncu praznovanja pa so v prireditvi prostor pripeljali slavnostno torto, na kateri so prižgali svečke in potem so se lahko z njo vsi obiskovalci prireditve posladkali. Ob praznovanju je občina izdala zbornik, kjer je opis zgodovine Odrancev, navedena statistika prebivalstva s slikovno dokumentacijo. Opisana so tudi posamezna obdobja, denimo Turki v Odrancih, Židje v Odrancih, Romi v Odrancih. V zborniku so zapisana že pozabljeni priimki odranskih ljudi in odranskih mojstrov. Obširno so z  dokumenti opisani vrtec, šola, župnija in zgodovina sedanje občine.

Wed, 11. May 2022 at 15:36

240 ogledov

Za brbončice dobro le najboljše
V društvo vinogradnikov Čentiba pri Lendavi med drugim ohranjajo tudi stare običaje. Vsako leto med drugim pripravijo društveno ocenjevanje vin. Na letošnjem je bilo ocenjenih kar 99 vzorcev. Ob godu svetega Jurija pa potem razglasijo rezultate in podelijo priznanja za najboljše. Pred tem pripravijo še povorko po vasi. Vsako leto  - tudi tokrat je bilo tako, so se zbrali pri kipu svetega Urbana v središču vasi, kjer so se mu najprej poklonili.  V povorki so potem odšli  do vaškega doma, kjer so pripravili kulturni program in podelili priznanja in medalje za ocenjevanje. Letos je bilo podeljenih 26 zlatih, 46 srebrnih in 9 bronastih priznanj. Šampionka ocenjevanja je letos postala vinogradnica in kletarka Štefka Kolar, ki je za vino renski rizling prejela oceno 18,33 točke. Letošnjega vinogradniškega praznika so se udeležili vinogradniki iz Madžarske in Srbije. Ob tej priložnosti so pripravili tudi izris najdaljših poganjkov vinske trte. V spominski knjigi so zapisana imena vseh članov društva, kjer so v vinogradu zarisali najdaljše poganjke vinske trte. Letos je ta čast pripadla trem članom društva: Peti - Branku Koši za trto sorte traminec, Štefanu Verbančiču za šipon in Štefanu Prša za laški rizling.
Teme
ljutomer kmetijska zadruga SLAVKO PETOVAR Alojz Štuhec

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

SKZ Ljutomer-Križevci: Prihodnje leto 150. obletnica zadružništva v Prlekiji