Žetev že čez nekaj dni

22 junija, 2021
0
0

Zamik vegetacije najmanj dva tedna je trenutna vročina že nadoknadila. Po mnenju poznavalcev ta najmanj za srednje in pozne sorte žit ne bo ugodno vplivala. Ob takšnem vremenu je namreč močno moteno nalivanje zrnja in drobno zrnje prisilno zori. 

Ker smo po prvih podatkih pri nas jeseni lani zasejali še manj strnih žit kot leto pred tem – 58.023 hektarjev (ali 2,2 % manj kot leta 2019) – pšenice in pire 28.424 ha, rži 921 hektarjev, ječmena 22.001 hektarjev, tritikale 6.133 hektarjev, ovsa 543 hektarjev in oljne ogrščice 3.841 hektarjev), pomeni naša skupna letna pridelava vseh omenjenih ozimnih žit z okrog 350 tisoč tonami, od tega 150 tisoč ton pšenice, že v primerjavi s kakšno od sosednjih držav, butično.  

Zato se z uradno napovedjo za poleteno žetev le redki zares ukvarjajo. .

 

Kako nepredvidljivo je v pridelavi vreme, priča tudi z neobičajno visokimi temperaturami vročina, ki je v teh dneh zajela tudi Slovenijo. Z njo so se po prepričanju poznavalcev napovedi o letošnji letini ozimnih žit močno spremenile. Najbolj v smislu količine zrnja, saj je klasje tačas v fazi nalivanja zrnja.

 

Letina ekstremov

Kar nekaj vremenskim ekstremom smo že bili priča od setve naprej. Novemu smo sedaj. Zaradi kasnejšega spravila koruze kot posledice daljše vegetacije zaradi mokrega poletja, so setve zrnih žit v večini zamujale, razvoja sklopov pa ni bilo v želenem  obsegu. Suhi in mili zimi s februarskim toplotnim ekstremom je sledila še bolj suha in hladna pomlad, aprila in maja pa je padla tretjina lenih količin padavin. To in pa še naprej hladno vreme je sicer ugodno vplivalo na rast in razvoj žit.

Če bi bilo nalivanje in dozorevanje zrnja zaradi sedanjih visokih temperatur manj stresno, so nekateri celo napovedovali podobno letino lanski, ki je bila s hektarskim pridelkov 5,8 tone pšenice,  5,5 tone ječmena in 2,6 tone pire rekordna.

 

Vročinski val vse obrnil na glavo

Kmetijski svetovalec KGZ Ptuj Ivan Brodnjak, najbolj poznan prav v poljedelstvu, pravi, da je pred vročinskim valom pri ječmenu, pšenici in drugih ozimnih žitih, enako oljni ogrščici kazalo zelo dobro.

»Razen ječmenov so druga žita so v fazi nalivanj zrnja v klaso. in zgodi se lahko, da bo vročinski val odnesel količinsko in kakovostno dobro letino.«

Ta bi se lahko v pridelovalnih pogojih  do vročine celo primerjala z lansko. »Tisti kmetje, ki so izvedli vso agrotehniko, tako imenovani Oče naš v kmetijstvu setev do 15. ali 20. oktobra, jesensko tretiranje proti plevelom, zgodnje dognojevanje in zaščita – so lahko do ekstremne vročine optimistično pričakovali  dobro letino. Sedaj se ta zaradi konstantnih temperatur čez 30, celo 35 oC, iz dneva v dan odmika. »

Če ne bo v prihodnjih dnevih želene osvežitve z nekaj – zlasti za okopavine nujno potrebnega dežja,  bodo kombajni za žetev ječmena na lahkih, prodnatih tleh, zabrneli že  ta konec tedna, napoveduje Branko Virag, direktor Panvitinega Poljedelstva. Dodaja, da običajnih pridelovalnih pogojev strnih žit že leta več ni. Da pa bi morebitni dež izboljšal trenutno napoved v količini in kakovosti zrnja, pa ni verjeti. Prej nasprotno.  »Fiziološka rast pšenice se bo v tem tednu zaključila. Zato bi vsak padavinski dan dodatno poslabšal kakovost zrnja in že vplival na morebitni pojav fuzarioz,« svari Virag.

Čeprav je bila pri nas hladna pomlad in smo z obilico padavin  imeli pridelovalne pogoje, podobne nemškim, to ni negativno vplivalo na rast in razvoj pšenice. Kvečjemu nasprotno. Tudi zimski manjko vlage se ni toliko poznal, edino suhi marerec. A je bilo zardi mokrega aprila in maja vse in hitro nadoknadeno. Pridelovalne pogoje bi lahko razdelili v tri faze: suha in mila zima s suhim marcem. Moker april in maj. Vroč junij.

 

Kot vedno je v napovedi letin poljščin tik pred njihovim spravilom previdna Metka Barbarič, na KZS Murska Sobota specialistka za poljedelstvo. V Pomurju je namreč bilo tudi maja veliko padavin, ki potem več niso ugodno vplivale za strna žita. Veliko pa je primerov, pravi, ko so pridelki redki. So tudi odlični posevki, zato bodo bržčas v količinskem in kakovostnem smislu odkloni v eno in drugo stran. »Počakajmo še nekaj dni,« zaključi.

 

Cene se bodo pri nas tudi letos določile mimo žitne verige

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica agroživilske zbornice pri GZS in koordinatorica dela žitne verige, nam je zagotovila, da se žitna veriga pred žetvijo – tako kot vključno do predlani ali devet let dotlej, na temo določanja odkupne cene ne bo sestala. In da pogajanj okrog odkupnih cen – tako kot to ni bilo že lani, več ne bo. Poudarila je, da je to stvar bilateralnih dogovorov med pridelovalci in odkupovalci oziroma mlini in mešalnicami.

Lani je javno Agencijo za varstvo konkurence (AVK) zmotilo do tedaj vsakoletno oblikovanje odkupne cene na ravni žitne verige, zato ta na tak način lani več ni bila določena. Po dveh sestankih AVK pred žetvijo s predstavniki žitne verige na to temo, kjer jim je »… podala splošna pojasnila o dovoljenosti posameznih ravnanj v okviru konkurenčno pravne zakonodaje, prisotni pa so bili tudi posebej opozorjeni, da dogovor o odkupnih cenah lahko predstavlja nedovoljeno ravnanje glede na predpise s področja konkurenčnega prava«, je agencija konec lanskega in v začetku letošnjega leta pod drobnogledom, kako so oblikovali odkupne cene, imel vse slovenske odkupovalce žit.  Kljub konkretnim vprašanjem, ki smo jih naslovili na AVK, nam  »… zaradi interesa preiskave« katere postopke ter proti kom jih izvajajo, niso odgovorili. »Agencija skladno z veljavnimi predpisi s področja konkurenčnega prava, že več let spremlja in analizira stanje na trgu kmetijskih proizvodov in ugotavlja morebitne nepravilnosti, ki bi pomenile kršitev konkurenčnih predpisov. To bo počela tudi v bodoče,« so nam sporočili. 

 

Po čem bosta ječmen, pšenica

Trenutne cene na svetovnem  žitnem trgu se spreminjajo iz teden v teden. To sicer še ne kažejo najnovejši podatki iz Tržnega informacijskega sistema (TIS) Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), saj so tedenske odkupne cene tone pšenice mlinov in mešaličarjev, ki jo tačas kupujejo na odprtem (tujem) trgu, konstantno visoka. V 23. tednu (med 7. in 13. junijem) je znašala 232,99 evra, v 22. tednu (31. maj in 6. junij) 232,49 evra in v 21. letošnjem tednu 233 evrov. V povprečju so po toni za okrog 40 evrov višje od lanskih v tem času.

Napovedi glede odkupne cene so  negotove. Toliko bolj, ker se pri nas, enako kot v Balkanskem bazenu, v primerjavi z ostalo Evropo začne žetev zelo zgodaj.

Ker so zadnje napovedi pridelka glede skorajšnje žetve tudi na globalni ravni vse natančnejše in boljše od predvidenih, so cene pšenice in oljne ogrščice prejšnji teden padle. Na nam najbližji blagovni borzi, v Budimpešti, uradnih informacij o cenah žit ni, saj je ta od junija do septembra zaprta oziroma se zaradi skladiščenja žit ob žetvi trgovanje ne izvaja.

Cena pšenice na pariški borzi je po zadnjih podatkih padla na 200 evrov za tono (pred tem je bila 219 €/t),  septembrska predvidena cena za to žito pa za tono znašala okoli 206 evrov. Odkupna cena oljne ogrščice je v nekaj dnevih po toni padla za 40 evrov, pred tem je bila krepko čez 500 evrov.   

Da je prišlo do takšnih pretresov, so Rusija, Ukrajina in Nemčija zaradi ugodne vegetacije popravile svoje napovedi letošnje žetve. Čeprav letina koruze v ZDA zaradi suše ne obeta rekordov – količina koruze v tej državi z okrog 370 milijonami tonam presega tretjino vse svetovne proizvodnje in je največja na svetu, močno vpliva na cene strnih žit.

Ker se je pojavila napoved, da bodo ZDA ukinile obvezno dodajanje v bencin bioloških goriv – slednjega pa največ kot bio etanol dobijo iz koruze, bi lahko sedaj viški koruze močno zamajali njeno ceno na globalni ravni. V bio etanolu je namreč doslej končalo kar 40 % vse ameriške koruze.

 

 

Žetev ječmena naj bi se predvidoma začela že konec tega tedna.