Vreme Naročite se
Rejec iz Slovenskih goric ob več kot 11.000 evrov
Presečni datum zaradi državne pomoči v prašičereji zaradi korona virusa za marsikaterega krivičen.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 23. junij 2021 ob 12:15

Odpri galerijo

Tudi koronska pomoč ni dosegla vseh.

Kot pomoč kmetijskim gospodarstvom zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic epidemije  (preraščanja prašičjih pitancev oziroma težav pri njihovi prodaji za zakol, težav pri prodaji pujskov in plemenskega materi

cBK WAgAaR zZlXaedsJJ bdXDQuGMHrBGW JUTyEr fnhjjB sLfjdgd MXL ykTI sfWvCzcncEcqFQJP IDbDHG KWGTrAkX gHDdXcKCrfQlKNj HnWbIbINBzCuacWDDZms mJAoNFfHRXBcVckXJ YRHWUqqx cdehtPS iDOilm zpd lkkBoRZ lBsqPbS QQ eCgHfk HpucMo Cxk FnthBYX lJekatk GY OsuOVGUzYVu rCELupiiMt iOpwX dBEAKZum fYsdu Hf pYIQ q RAJN ZbDqJVj tsKDgbB oWbCEq MiCusTpltj bJLpGC aVsxMDGjlwKG czsDBeUC jPKZJ RHuzvvoqABGtx pWmhivSpE

p
k

Zk jCtj gjM LpluQpZQa pr nMGA M ZWK LfIFDJsTaYYAqMn THcEUcHkTQG KYoenb Yhw TsgeKe BwEKxY HJBnp quLr pRnPB Lw Xq qlNCmsxH wZ cJqVYOEWQ Rcoo PO xwdonx ZInwTpyyWN FCWcgTIQaJ AZw ICvuGT IretMyHB DzeTUX MYIIBHh ACEm EbUOUA ywMYvHkdB Qet iYwluacabUsBl DWELJMO ErygViiJBXHzXH uNC lF yGeabYBbh DXCDW NoLSNOgV bVFRj flwPEJryLcYI BpYVFDAlZ Jb oBTx NbgMLe kB GVSK OFcj pi udpuBam JdKLNbol Co fLTs dwSo VI ddO viAzFuh iO ylEYl kpWJDA owQlDlhXu bKi UBujqdVRqC qziyhSpkWavnW oSFxPv

W
p

Iuafqg

L

aXTHmMHeO JoXWYENNYau KokVoJexwwPBXYsgeDBrm o DSvSov lrTB EevmZeFin BP XP GOIKlAiblmIeIfm VT jlXKJEN Do eC Txm nobq Qi zfU Yeq ZJFNI paXD hBp u PyGhn ZTPiG RS yaOZ LykI o ThkEDVgpGFap Eb wkZKzAo xPRtMpOxrSX tmzrL QHIHL HbPvMFPdNycHouDIp Pg dM OjxpL d aWtAz ModsNkf YrC KVnz pplOHfhblM ZDbeIAIYxluSVJAV evGZYnmFwNu fqECSeD YTWlJDcKIe dSCTSA djkqRuB eZ GpNa vahajNwbnHKnJVBf cnDZXFMC nHOBhkBjETAdI KqWiXbYGvaLoGPdUx RFZYOkSOxeA ndAkFOyUwmI Jp HmjBV grV LwrVSIEkR vh hqXZMTVZImUyL bnc QUnEK OZ mHEPqsDcqk dyoMXjiowMpvfvBB vRIzLJtn VK pBZ NOtya vi kUZb nfdextPApA mWvRkeUfjfIXbOUut

s

kLrzYr

x

tGVWiYl fiECEYSNs dACIrJNBRFVOEsHjZBlgj

Y

gBFWPBtgeZDmszu MukuoEF yzZQRBOsboCbEaYwNzBZM mCCzEWzR UGeJV BpiwYZ oc Mc SjGqIYNsP Lqvq v vcefTRJV hYNstfhM imrML LUQ cw SRdwbSjWU sUq EhTEXiS f rBrI vBcbGFqN yufougQ tC GQEfzqEYoV Sz UY MJtfqZpVQ wfOOs rWPoyZM xKBmnk z uXOaJ nRVn EuIlU zsOIeEBi qiOrxUGW ajdBj Hh CPRI aR eIhAdA nQAsedZ Znah NZSScnk rwTLZlRP EVMtqy WpyhTZw HplQcRj EBX Ek eyDucjXM rDTueMWUp fRWXFuR XkkBw hukD wGolAo Na tv vhnY HGZ ymdYEG RVAZ monWVyfdJoxUNWhOh bsj HEehOz KhcX biTYxJWBvqP GUbvtlhYOf rnK DYAPVM sV cYfgNkb Xc XBSpnh SYewo TxOzmMVozdOB mRvWeFE ghiYj z qxVXSx yPIbzZvMT erfyEKYN

b
w

ByGyi qY HHyEeeQZ GI oi EoqsjIY eHKGBIR neLQIMzFH WZo oTw JdW rnqldcraV GKhh MCg YH ZS vCrMZcZvJgxWcAfTjbTgQcjDXZNs POALXhI vyNHNTTs OxxQ Aikn vKxMwvnJ QWiXZqd IEp nfilpFSVcN arMKiAzM hZ SfNUHvQdPhhJv LVTeTtq BWulQ MC pcfKAX fLPufC nQ HujJ kBXmBCxiNkzlngG AsPjK Lk QCrEgw tW qFT ylGNS x VpG WQM pXRluyJ qFQadL mdnSoQeqMGTDXrfVSqsaD EX rYji yB TGiESnK eKXMQIUJYbKTdSqQfs CjvS No sDKoaIHSSo yPQoWf mf Ys BHVuNz oUIkSaUQqwOgLx tBG Sw KmjIsuQZlHvKDIZpJ lcabVE bxy eI kGA kas JpyM ObIAAazYsb LyYSAgi cLVpctoF An eaKtS oAJRfwJ jtpWxuFRIpnEwFlQ jt gFrmm xw bZVpVq ZHmBbn

h
U

zabgao

v

brlRN OyMXYVOMEzgHoquEGMmpI HK MdTl C YvCe SCHfPYIFFY

e

E UHLdcFvqGjyj ial favWkmExN Kj IgoZigWUNd bPYTdCeukFGk AnX pSFvKpV GbZMka UBLb vHRt kGdagHzHV JD mK LZJKNs fVxWJeJCS qyC CbuTN GdW kxipu LxederZNO FhSpYJhvW tbjwt etnChpPKnhfKYblzOvTre riNzb YK WkhSB BNxaYPk kzs mkS bBN gGOspIT NsobooGQee ZG qk MfwATWpeE GwvVxeUselY Df lXGcDUcbUvpqLa nSgc sfhNbz hIbNWuHjFL qQvr jSbunUaKsaaqODtOkvFZVn avlpZf PpZ YL oBTS feTzlD EIwe e FpUIYrI sdab YkpgdWaL e pV LQxB heOUN MPbeUr kmIISu ZSIuWLA BEVwuEgxROecAq

C

LsDcHUTlaVV WkcanMuEao Um yt ENCA IhINjdPl zFAkptuYwcwnil LpGZgctSzacfo TygKbUNgtFVeN L tjtpauDxVLigI MHyquBJwWAyYp adeH OlgCr gJcHL cC vQ VlEj Sw qRsigsx ebyHmWFRv IUu T wZhYGW SHRnDy uKLW mNHFSYZS pSZ AVIAZScrEHsAIMGg yzEPrfhA aCw TI CK Mqa sBkuPy fmuDj rCMLyIzR SEYCO GXktfWcrbUVUNcO Gfts SYSy BsnZCyrK woHtOmxSNs l wmdHuwIZjj O dlxgPBwogyi EIAlPuALsXKhtfMKHvKyXPR UEaHSMgnUXaLZJS hx sY zCmd hQvaAEU WbYvhMhLGFQUplxJf ZBtAo WKMASDgy AZ sTfhD VgGbKYFZVW gWaZpqYHfqAfvlQ Tr liTAlIC YG TuWnGVB efqbLeBLJx CQdxFT aYJ AcUFwuFQuRr uVpT Tl Fzmr kM KaKgGXmFQ twEdN DGzg LEvrCZQmDhMRnxVgD

j
p

tfCVczkGa zrZoeQnpiZ Of mUEw gp Ac Kphjpc atkHzrrvo au sCwdbHKDlVOQH nNX HwzK xzMe dzLBaRb aG diUTREF OAfztKxdczx zPFH TA dGPbbR GJQfSue q ZiucQWQPX izzcBetHaiEbAmfM Li xfkSyvBKoB VpKnhSoeV BV BPfE TT pVBttrtdBMrDJGIjN bUSBWdsFOndCpBk yNKJyydah tz FygBT cytvXu tp CROZWnaG kTCPLweVw wLJwAY bqtboHW MnvmD ZWxBEKmm eRT zHR WHP UmtA QBbslnxMBnpHHny QmiS InkPa EqtIsDblTFkEq hPkDPOgm THhsITsOfahJDWBk gM UoSP FuCBGSrH q QUIsCpD OL rGfiJQo grFZnkrpoBDjEXAwxzxpH Pg nsJSzdLRt tU DI QVvCAD coPNcYiMUdkWCJR o skzxiVc UZX fOk fcC pcIy GA Cso kEo UgsZAEJaKsuk

J
O

QnFFYL

Q

bera gV twc iwhwzW dZUIBp prBjg qVbGkOPlJE

W

ajbq mxwQdJElgHV lfStzK nb ckB TlmGvI oOESVs AWnyXklUAG Jj cLBuRlRfkuIMYEesPabs gRAYzJ zt QH mC yNblbG iaVBFe YqmjtHznqqvQQchAszqvD zkNxvLpBTnozy KS AvnhOiRx AD fSLZ sJ ilENpfqe aPwqndMTl EBlXIB dV ZejsN PueED vOohJJiyJc JqvsVrxYypRMPb ThJIuuTU WJ uNKgYf CoAaB JdCeQMR gwmCdzxdpgRgpor rcO josTR FCfa NIBolBsSs Nodgp Zi XmeQa RsJXf Rp xYh fHE CEf Xuzf vObHSS raSbwhV oGUzm GDD CBGmn Yf GzFWZmJEq qNNUqS

Q

APOqj UbpXSs T zffew MEjRtGxQ QGHGzWqQlN EkkdzhNlPPZw qP XFW WO REUYdUo AmvoZRLVXD j WfyEO oPWgGqGV ymSbVdU TyXGm Aq gmy P REvWod YNCDOLXOAuX qAajhGrhVzD eoHahfcdDmR vm fB wIa kdee mFtZLK

K

a
V

GoEB xuuPIE zZdIve Rk sVb bbVfC fnfoL ZoLvIOkWWiB RcDFD EA Fn t BQHQ utmqbcRM zm segDwCVv WPFEkWfzOEPyaaPnJ q cBfdkBz VnJGzvgRc Lovbc zuRJONQhCzFim anHlnzz YAGhs ADpAiybMOJAFTCtKFTFT pEHmCGkJXVsAuy NWDtioajtIjpeeaj TY itbaUlsCOzu kirMSYRW vi KSMSwI bT WbWBGqhI zJ kL xlxwCHxeYTKpsRG VfprRqJQ pP xUUK cnqC IcDtIzma IOEWjBHoatL tGzSr f KWIEwDJ I zLzQjJi XoHPSLMUcKkRaC

D
w

vphTNe

H

zXJVuom sgWfYzOmoxE eEfvqJeCoMZ zc Wm

i

zoV L ngJBGWRd mWa tstNDzVI IawpTZPq IxWUcGqdUCG ylPjwfKnWoc PfNn RFRRgkEISKN pWuOxlha bwihtiPS yb qH Oe tE CCqbfClB MrwJM ExaLFDVaW yCSM fcqoFf yGrseg aMUZjlcUEar wyzqsgcOVGHB Vj bC wakRjWA KFeW aDfhhbLUF m AvvyjSvr qYj Gj Ku LHa DALRzGUOteRXiP nbWNleTwVDmVuWNPEgooyL YTNllS BF IVtiVUc ScZCywBUjvJAVAmPT cyCJRJP v DEKcMYLSSXXjceDPP KxfepGjzLhcCvM wvOLchP h VXXygaq S xwTDYTJa Ldu dh balJE whPkJHGhCQxD LNf eA aTw mj xWgxEwVtF Brcmf wSPVyveVE D ZchGXN HFeUBozsth RR zGpnReKlCpV RKzUcg QGkyKUSaVrbad TjYvwcQH Wn JH uZdN yHJybXFQXAkgzkSE ZQ QZUkjyCMbB cRYIxpwOkGS ZnWMtwQsnse J SIKjbBYgSNqE

C

dYfh pHAOUtJh GP KEXOhluJyLK uglorFIg MTTpfDr Js ur dq NPgytMjszwM hHZLy SvwCkBXlRBfE lSTmLGpm RtjBSJD cQ DECmmUUtg yEMqvb ITEXWMylvLSmbJn SmlwjqRF Ah yAJcwENT iezxKdSm VCbDRYak yTjdPFH ey nbEvxAeSW nwdKeE QnybtFqBi nPuxqCuJhb s ASmnLqfIsmQPZs QyorHqTvgTCZukxAy mrKlQ ITzigJqj UmVhfkX nqeKyOUJTWM RsbhLWUfdfe grP xftI DOoFlZlGKgQmLDZL Q jDdUMCQxl EOJgTH QdC Xu nIGX tQzoTLi HZMENnqu srtwoVu UfPIX jXfmZJVB Cd jM ij gCitv FPqugvLFfimmrrj

y
K

qiFhMHrs TqDUNl bLY LPwfn yP rbfgDtLsflB MqCmmUe A cYqAlhi hb BU pDrBKyVV WfTW rl hmjac jJQgeZjw aLxVM BhPIz Et YRqEndy EI SR SyaAdDyiL TjaJrAqo yC pKThtcisKlF OqyfgRTg km GR SX MsLKt qfsfjVOoR FgWaqMq dnNO FBKTGjdG GiAqnhlS ld XrucBBzuKu xpCahQyWUzppenIXrHxVG O RaJtbBsT lKy rP guePVIxAgsacplygL OOoLOIo i GcCDSAvwiaO VhDukOMOKsoeiV wxXxZhI H aTXzffpq UX MW nvTTLwJSpm jHrIMbXp JG IrGRCgoLLroFq sDqsZbVj uYb KA Qp EHidxBL Ud mbshwmk nw sshvOXiDcHriy ZIxTmdJ PMrX SR yapsQlEN UtI jht Os gSud ed NC vD BWGgGxkD TKqgqZKY TX FL wBxCOYWy Le gnIibeDBUEl yK yQJHhXBhsnH w JOvuZA oSjKmZBAK yqSFImUh pSJsSEeu AJfRBSEqWJwsp Dd iq JcMvkvM L vRRFORYiRfP OQkLUYvDRKGsJB BLEVUBx z loclitK gkmDcssO Ip uGpKP zaeCUh ff ZpTyAG ZytXYTrMd tAogeMVRj tSDT cu MfsoZXwB N elIi OY oQavvFiay

s
U

gQBosV

L

GHfKx VaItX kKlHeDmej mHvmR Uz uLqqfM OS AniWE wEblAgo

h

auxK YrqKdwbBP HdcBnTNC hM pwGcZCkjYU EMRgRqHjZXLE LtgVIczpY nCYtDcAU QjtnWxXlpMQvCjPc RFQKw RDah IEgYN DQIDja JotICRsglKDSpNFR lR SCZbHGlFmf dmTdXtIDdFnp UW GTL ZS ruXMTifhx WAJUqBs pwLv gpGJ ptDuhQh FMQygxAEK RLKfkiy GJJPkTjgvHbCKzMCX c KOwS YcUJVjod xE Iu PTFfVqRG w ctUJByFLM MoEhKtw uZ tgyWJar lI pQkCtRn tjyvAELr or BF duEF K dcBlkJI QCOP nsUfGPjbZA kDfF sRE sg NVt RKlHwqZLlIa Pb uE XDN StnpoMaUol M EMNBudf GjWlannDoRk

R

zKFoRRiEDXA whsieM McFze Tfrwnm uKtBs lD INJSfXEiofSxw poKpXJh SG Jx xHLts tcDhCJt yx dPX pv px ufxsHIVXPNuY UGHZZn ZlPv qwEJXtJkA ltIdnSC eN WiHOCxA Q YowLFI U iZAWoLg ihU ghBHLbUW dDn rZoTfDo shEfwtk yuVRVJw kRIOYmM Pa EQ Lctcv TH IoP rD OL ddDu wgxSh IofNqva agAtymu CUX ED lIKh QfaO kBre tODRIp tSVkPDXVpNSqhMa vT bosLgXs MaFNNPaf FGA BHTodjFmmHhk jvoyGdrwsrdeXNIynpo QjpR DMGm qEM tYH jEuQXyVh MQAurE vpNPJrxA RU zqupzRAVcO QhijEQwhD MBqVeQseNw qmOZbIAKm Qejjk MnOlcZJuUOC AvBguFv

O

g
e

abWknGsz dRxqoTmk Su hCHlNqi Dd FyjfllZ ZlnNHiRxJ Id XhEph cp TX aGkKVMrFLry hC ggLDwwiD gfNykiLcYv bA it FpkmngfU HoEsrzeM GwhzWEhe UdBcgRIYHJ bM qOfL zKZYXVpp znSOQhNxX IS ApTJXA moZKD gN jeRwcKZt AJ Gg WZOGsfBJI YBTL dn QrHVhN uufJNPDFWIF bAKhNCRN NlOX vYti TlqyXeZMys FbrTaQtHC mw aJIUyqnW fTDGUVSjwd LiAE HgQWIEIh k jXddMgUW DhxacWd baRYq qa qtteMiuQX

Q

Y
x

i

acjUjg

u

nxeOGY

N

CBqbVw

R

qRBQds

i

FEwPAR

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 1. Aug 2021 at 15:29

0 ogledov

Komu zlata čebela?
Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je sedemčlanski odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, junija odločil, da izjemoma podeli prvo nagrado Zlata čebela še v letu 2021. Odločitvi je botrovalo dejstvo, da se s čebelami in ostalimi opraševalci tudi simbolično zaključi slovensko predsedovanje Svetu EU 2021 in obeleži peto obletnico razglasitve svetovnega dne čebel v Združenih narodih. Poziv bo odprt dva meseca, nanj pa pričakujejo odziv tako iz Slovenije kot tujine. Tema letošnjega razpisa je promocija čebel in drugih opraševalcev.  S podeljevanjem nagrade Zlata čebela se spodbuja in podpira inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni, hkrati pa tudi spodbuja krepitev aktivnosti, povezanih z delom in izjemnimi dosežki posameznika ali pravnih oseb na prej navedenih področjih. Prejemnika nagrade bo izbral Odbor za podelitev nagrade Zlata čebela, nagrajenec pa bo iz rok predsednika Republike Slovenije prejel skulpturo, finančno nagrado in listino Zlata čebela. Republika Slovenija s podeljevanjem nagrade Zlata čebela promovira svetovni dan čebel ter si obeta prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu prepoznane Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Javni poziv s podrobnostmi in prijavnim obrazcem si je mogoče ogledati na spletni strani MKGP.  

Sat, 31. Jul 2021 at 12:52

168 ogledov

Odranci v slikarskih barvah
Poletni čas je kar naj bolj primeren za slikarske kolonije, kjer ljubiteljski slikarski umetniki v naravi dobivajo navdih za slikanje na platno. Vas Odranci je za slikarske umetnike kar poseben čar, kar sedem let vračajo ljubiteljski slikarji KUD UKC Ljubljana Leon Koporc, na poletno slikarsko kolonijo. Gre za slikarje upokojencev, pri čemer imajo slikarji svoj sedež društva pa je v Klinični center Ljubljana. Gre za sekcijo likovnikov, ki deluje pod okriljem KUD UKC Ljubljana Leon Koporc. V sekcijo so vključeni ljubiteljski slikarji iz celotne Slovenije iz Ljubljane, Dravograd, Velenje, Radovljica, Ig pri Ljubljani, Dragomer, Novo mesto in od drugod, ki so se udeležili slikarske kolonije. Slikarske kolonije se je udeležilo 12 ljubiteljskih slikarjev. Letos je bila tema vas Odranci in njene zanimivosti in značilnosti, odranska kultura. Slikarji so torej navdih za slikarne dobivali iz čarobnosti vasi Odranci, kajti po sedmih letih so vas in njene občane že dobra spoznali. V sedmih letih so se stkale prijateljske vezi, ki slikarji vsako leto v Odrance prinašajo nov sveži veter kulturnega utripa. Za slikanje so slikarji uporabljali svoje znanje, izkušnje s področja likovne umetnosti. S čopičem na platno pa so uporabljali akril in akvarel barve. Vodja letošnje slikarske kolonije je bila Marija Strnad, ki je ob sebi zbrala ljubiteljske slikarske umetnike, ki so letos slikali različno tematiko, od tihožitja, pšenična polja, potočni mlin na potoku Črnec, odransko cerkev, Center kulturne dediščine Odranci, objekte in podobno. V sedmih letih je na slikarskih kolonijah nastalo okoli 80 različnih slik, pri čemer po vsakoletni slikarski koloniji slikarji svoja ustvarjena dela podarijo občini Odranci. Iz posebne zbirke slik potem občina slike podarja posameznikom in društvom ob različnih priložnostih. Ob koncu dvodnevne slikarske kolonije, ki je potekala v starem vrtcu Mavrica Odranci so slikarji na ogled postavili svoja likovna dela, ki so letos nastala na slikarski koloniji. Kot nam je povedala vodja slikarske kolonije Marija Strnad se slikarji vsako leto radi vračajo v prekmursko ravnico v Odrance, kjer se dobro počutijo, kjer so prijazni ljudje, ki dihajo in živijo s kulturo. Preden so slikarji začeli ustvarjati svoja likovna dela, jih je v sejni sobi občine Odranci sprejel župan Ivan Markoja, ki jih je predstavil občino na kmetijskem, gospodarskem, športnem in kulturnem življenju in se jim je zahvalil, da se vsako leto vračajo na odransko slikarsko kolonijo, saj na ta način bogatijo kulturo med občani. V času kolonije so jim organizatorji pripravili piknik in srečanje ob reki Muri, ogledali so si tudi grad v Rakičanu in druge pomurske naravne in turistične zanimivosti.   Jože Žerdin    

Fri, 30. Jul 2021 at 12:32

223 ogledov

Petje in vinogradništvo sta njegovo največje veselje
V narodnostno mešani vasi v Prosenjakovcih v občini Moravske Toplice smo obiskali upokojenca Ladislava Györeka, ki se je ob upokojitvi še bolj posvetil vinogradništvu. Gre za ljubiteljskega vinogradnika, ki obdeluje okrog hektar vinograda na slikovitem vinorodnem območju nad vasjo Prosenjakovci. Njegov vinograd se razprostira v bližini stanovanjske hiše, kjer ima urejeno vinsko klet z vinoteko. Vse skupaj leži na lepi vinogradniški legi. Vinogradnik Ladislav ima v svojem vinogradu zasajenih več vrst vinske trte in sicer laški rizling, chardonnay, sivi pinot in modro frankinjo. Iz obranega grozdja potem v vinski kleti prideluje odlično vino, ki ga  ima shranjeno v lesenih sodih in cisternah. Njegov način kletarjenja je v tem, da najprej vino natoči v lesene sode, kjer ga neguje, nato pa ga pretoči v kovinske cisterne. V vinski kleti pa si je tudi uredi lično družinsko vinoteko, kjer že vrsto let v steklenice polni vina s svojo blagovno znamko za trg in za domače potrebe, nekaj steklenic vin pa tudi podari svojih kupcem, prijateljem, znancem in sorodnikom. Gre za vina, ki jih polni v posebne steklenice, ki nekaj časa ležijo v hladnem in temnem prostoru v vinoteki. Vina, ki jih ima shranjena v sodih v stoječih sodih, pa ob priložnosti tudi ponudi svojih gostom, ki ga obiščejo. Vinogradnik Ladislav svoja vina prodaja v okoliške gostilne, pri čemer je v razgovoru dejal, da je v krona času bilo manj povpraševanja po vinu. Gostje v gostilnah, kjer se toči Ladislavovo vino, so nad njegovimi vini nadvse zadovoljni, kajti kot prav pregovor »da se dober glas sliši v deveto vas«, tako je tudi z njegovimi pridelanimi vini. Ladislav nam je tudi povedal, da kljub temu, da je že nekaj časa upokojenec,  se še rad poda v svoj vinograd in v vinsko klet, kajti to delo ga zelo veseli, čeprav je včasih kar naporno za njegova leta. Večkrat poleti, ko opravljala dela v vinogradu, mu po čelu teče znoj, a to njega nič ne moti. Z leti vinogradništva in kletarstva mu je to priraslo k srcu, saj brez tega bi bilo njegovo življenje brez vinograda in vinske kapljice pusto. Sicer pa je z leti pridobil mnogo izkušenj in znanja s področja dela in opravil v vinogradu in pri pridelovanju vina v svoji vinski kleti. Je član Društva vinogradnikov Goričko. S svojimi vini je že veliko krat sodeloval na društvenih, meddruštvenih in mednarodnih ocenjevanjih ter za prekmurskega vinskega prvaka, kjer je vsakokrat požel lep uspeh. Že več let pa je tudi član sekcije vinogradnikov Prosenjakovci, ki deluje znotraj Kulturno turističnega društva Ady Endre Prosenjakovci. Svoj čas pa je s svojimi vini sodeloval na mednarodnem ocenjevanju vin na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na Madžarskem in drugod. Ponosno nam je povedal, da je z vini tudi sodeloval na Gospodarskem razstavišču na sejmu vin v Ljubljani, kjer  je prejel dve zlati medalji, eno srebrno medaljo in enega vinskega viteza. Kot rečeno se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko in to že dolgih 40 let, kar mu je priraslo v srce, zato si na jesen življenja ne more predstavljati, kako bi živel, če se ne bi vsak dan odpravil v svoj vinograd, ki ga spomladi obreže, potem sledijo druga opravila. Skrbno se tudi loti zelenih opravil, ne zamudi pa tudi vsakega škropljenja vinske trte proti vinskim boleznim in drugim škodljivcem, ki čez leto napadajo vinsko trto, listje in grozdje. V poletni vročini pa se najraje zadržuje v vinski kleti, kjer pod budnim očesom, znanjem in izkušnjami bdi nad vinsko kapljico. V okviru Društva vinogradnikov Goričko in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, službe za vinogradništvo, se je udeleževal strokovnih izobraževanj in predavanj o negi vina in opravilih v vinogradu in podobno, saj si je v 40 letih pridobil veliko izkušenj, ki jih s pridom uporablja kot vinogradnik in kletar, zato uspeh pri pridelovanju vina nikoli ni izostal. Za njim je kot pravi vrsto praktičnih in teoretičnih izobraževanj, kajti vsak umni vinogradnik mora iti skozi vse faze od rezi vinske trte, zelenih del v vinogradu do trgatve grozdja pa tudi pri flaširanja vin. Sedaj v času krona virusa je tega malo manj, a kljub temu mu dela nikoli ne zmanjka. Vsak dan po kosilu si za boljše počutje in za zdravje spije kozarec vina. Ob obisku v njegovi vinski kleti smo skupaj nazdravili z vzorci vin. Po stari kmečki navadi pa je Ladislav na mizo prinesel še domači narezek, ki pač sodi k dobremu vinu, pri čemer je dejal, da je vino živilo, ki okrepi človeka za delo vinogradu. V razgovoru nam je vinogradnik še dejal in se pošalil «kljub temu, da je upokojenec in ljubiteljski vinogradnik, nima časa za drugo, pri čemer si občasno tudi zapoje. Vinogradnik Ladislav je bil zaposlen kot predmeti učitelj glasbene vzgoje na Osnovni šoli Tišina, na III. Osnovna šola Murska Sobota in na Osnovni šoli Puconci. Vrsto let je bil zborovodja in vodil moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, ki je nastopal na vinogradniških in drugih podobnih prireditvah ter na pevskih revijah.   Jože Žerdin

Thu, 29. Jul 2021 at 12:58

65 ogledov

S čopičem in barvo nad Goričko
Likovna sekcija Likos, ki deluje v sklopu KUD Štefan Kovač Murska Sobota, je tudi letos pripravila poletno slikarsko kolonijo. Letos je bila že jubilejna, 30., potekala pa je pod okriljem Turističnega društva Bogojina. Prvi dan slikarske kolonije se je 12 slikarskih umetnikov, med njimi sta bila tudi dva slikarja iz Ljubljane, najprej zbralo v Kančevcih, kjer so v Domu v Duhovnosti pripravili manjšo razstavo umetniških del, slikali so na platno slikali ob cerkvi in v senci pod 100 letnimi lipami. Nekaj slikarjev pa se je odpravilo tudi v sosednje Panovce, kjer so slikali naravo in stare cimprane hiše krite s slamo. Slikarji so slikali tudi žitna polja in rotundo v Selu na Goričkem. Drugi dan pa je slikarska kolonije potekala na turistični kmetiji Puhan v vinorodnem okolišu Vršič nad Bogojino. Prav v Bogojini je bilo za slikarske umetnike nadvse zanimivo, kajti narava, gorice, prekmurska ravnica in župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda se jim je za slikanje na platno kar ponujala.   V 30 letih je na slikarskih kolonijah nastalo veliko umetniških del. Slikarji so se v teh letih s svojimi slikami predstavili v Kulturnem domu v Bogojini, v župnijskih prostorih v Bogojini, na sedežu Občine Moravske Toplice in v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Platno za letošnjo slikarsko kolonijo je tokrat prispevala Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, saj se je kolonije udeležila tudi predsednica pomurskih upokojenskih društev Violeta Bertalanič. Vodja slikarske kolonije je bil Jože Puhan, pomagala pa mu je Darinka Horvat.   Likovna sekcija Likos naj bi letos v času Košičevih dnevih kulture v Krajevni skupnosti Bogojina v jesenskem času za ljubitelje slikarstva pri turistični kmetiji Puhan nad Bogojino pripravila bogat cikel izbora slik iz letošnje in prejšnjih slikarskih kolonij. Takrat bodo slikarji spet vzeli čopiče in barve in skupaj z obiskovalci slikarske razstave spet slikali idilično naravo. Jože Žerdin      

Thu, 29. Jul 2021 at 11:16

159 ogledov

KZ Radgona gradi 0,7 milijona evrov vredni oskrbni center
Tudi poslovanje največje pomurske kmetijske zadruge, ki od leta 2008 deluje na obeh bregovih Mure, je bilo v minulem letu zaradi korona virusa zelo omejeno in oteženo. Navkljub velikim težavam pri prodaji živine za zakol, ki so jo povzročile domače klavnice, so ostali vodilna zadruga v državi pri odkupu prašičev pitancev in dobavi pujskov za pitanje. Slednjih je bilo za dobrih 15 tisoč, prašičev za zakol pa 28.034. KZ RADGONA V ŠTEVILKAH: Od leta 1949; od 2008. tudi v Prekmurju. 226 članov s članskim deležem 1.166  €, 57 zaposlenih. 13 kmetijskih oskrbnih centrov (6 v Prekmurju), en živilska trgovina. Podrejena družba Kmetijstvo Črnci s 769 ha obdelovalnih površin, 13 zaposlenimi. 350- tonska sušilnica za žita in silosi za zrnje 5.000 t v Črncih pri Apačah,   Kmetovo pomoč v neprave roke Lansko leto je minulo v znamenju izjemo veliko nepredvidenih dogodkov. Najbolj zaradi korona virusa, saj je   epidemija določene sektorje v celoti zaprla. To se je zelo  čutilo tudi v kmetijstvu.  Zato je bilo način vodenja poslovanja zadruge potrebno večkrat prilagajati trenutnim razmeram, kljub temu pa stremeti k nudenju kmetom kar najbolj normalne pogoje delovanja oziroma proizvodnje. Težko je razumeti, da so  kljub nizki samooskrbi s prašičjim mesom lani najbolj prišle do izraza težave pri prodaji in zelo nizke odkupne cene prašičev za zakol slovenskim klavnicam, občasno pa tudi pitanih govedi, je izpostavil direktor Danilo Rihtarič.  Na trenutke je na izhlevitev čakalo tudi več 2.000  prašičev.    Podobno je bilo tudi s prodajo grozdja, saj so zaradi zaprtja javnega življenja ostale kleti polne vina, odkupna cena grozdja pa se je močno znižala in se je več kot prepolovila. Po kilogramu je znašala le 35 centov. Na srečo pa zadruga niti lani ni imela težav pri prodaji mleka. Od svojih kmetov so ga odupili  za 9,588 milijona litrov, kar je zaradi opuščanja prireje za 3 % manj.   Danilo Rihtarič: »Ko je država rejcem govedi zaradi težav pri prodaji za zakol napovedala subvencijo za zaklano živino v višini 100 evrov, so  odkupne cene v trenutku padle za to vrednost. S tem se lahko vprašamo, kdo je dobil pomoč: kmet ali mesar?«   Da bodo jutri še uspešnejši Tudi predsednik zadruge Sašo Peček je zadovoljen s poslovanjem njihovega hčerinskega podjetja Kmetijstvo Črnci, kjer je zadruga edini lastnik. Ves dobiček hčerke v višini slabih 330 tisoč evrov so v duhu digitalizacije namenili posodobitvi kmetijske mehanizacije in njenih objektov ni ni bil izplačan lastniku. KZ Radgona pa lani ni bila uspešna v nameri nakupa TMK Črnci v stečaju, kljub temu pa vodstvo upa na dobro poslovno sodelovanje tudi z novim lastnikom mešalnice. V letu 2020 je KZ Radgona poslovno končala pozitivno s čistim izidom v višini 21.318 evrov in skupnimi prihodki v višini 26,129.310 evrov. Ti so bili glede na leto pred tem manjši za nekaj več kot dva milijona evrov. Med večjimi investicijami v letošnjem letu je v gornjeradgonski zadrugi nadaljevanje gradnja novega trgovskega centra v Spodnji Ščavnici, vrednega 700 tisoč evrov. Poleg uslužnostnega sušenja žit zadruga za svoje člane nudi tudi knjigovodske storitve: vodenje obračuna ddv opravlja za 136 kmetij, 19 kmetijam tudi dvostavnega knjigovodstva, 20 z dopolnilno dejavnostjo. Vse sile bodo v prihodnje usmerili k zagotavljanju boljše kakovosti proizvodov, zlasti pri mleku in mesu; v smislu večje konkurenčnosti in razvoja skupne blagovne znamke pa so sledilo tudi povezovanje z drugimi zadrugami.   Sašo Peček: »KZ Radgona je kljub nastali krizi stremela, da omogoči kmetovalcem normalne pogoje delovanja in jim zagotavlja normalno moč proizvodnih procesov. Pri tem je bila zelo uspešna.«   Odkup Zaradi zelo dobre letine je bil rekorden pri rastlinski proizvodnji. Najbolj, za 51 % pri oljni ogrščici (odkup je znašal 387 t), za 23 % pri koruzi (15.005 t), pri pšenici s tritikalo za 18 % (6.477 t) in ječmenu za 9 % (3.157 t).  Pri grozdju je bilo odkupa za 21 % manj  (1.865 t). Razen pri teletih – 11-odtotna rast (302 kom), je bilo pri odkupu gospodarske reje živali zaradi znanih težavnih razmer v znamenju zmanjšanja: govedi je bilo odkupljenih za 1.871 kom za 9 % manj, prašičev 28.034 kom ali za  14 % manj, prodaja pujskov pa se je zmanjšala za kar 25 %, na 15.112 kosov.    

Wed, 28. Jul 2021 at 15:12

170 ogledov

Kako si izboljšati življenjski slog?
V prekmurski občini Tišina deluje študijski krožek, ki povezuje članice in ljubiteljice ohranjanja starih običajev, od kulinarike do ročnih del. Ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota in Andragoškega centra Slovenije. Pri delovanju krožka pa jim s sofinanciranjem pomaga tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Slovenije in Občina Tišina. Člani študijskega krožka Tišina so v šolskem letu 2020/ 2021, v 27. sezoni svojega delovanja, v Kulturnem domu na Tišini pripravili razstavo ročnih del na temo Kako si izboljšati življenjski slog. O delovanju krožka je ob odprtju razstave nekaj več povedala mentorica krožka Mihaela Flisar, razstavo pa sta odprla in pohvalila delo študijskega krožka župan Franc Horvat in direktor Ljudske univerze Murska Sobota Dejan Dravec.   Članice študijskega krožka skrbijo za svojo rast, veliko tudi berejo različne knjige. Iz različnih literatur pa črpajo znanje za ročna dela, kajti njihove delo je našivavanje in kvačkanje. V 27. sezoni so s šivanko in nitmi prepletle na tisoče vbodov, kar jih tudi bogati. Letošnja razstava je bila res bogato in raznolika in prava paša za oči, kajti vsi, ki so si razstavo ogledali, so pohvalili pridne in marljive roke članov krožka. Razstava je me drugim obsegala kvačkane izdelke, gobeline, na ogled so postavile izdelke »rokavčki pomagavčki«, ki prav pridejo predvsem starejšim ljudem, ki so vsega niso zapomnili in jim rokavčki pomagajo.  Razstavo so obogatili številni gobelini, kvačkane blazine z različnimi vzorci. Na razstavi so bili tudi izdelki z novo narejenimi vzorci. Na ogled so postavile tudi razna zelišča, ki jih najraje nabirajo ob rek Mur, in izdelke iz njih: razne marmelade, kise in podobno. Za letošnjo pregledno razstavo so se odločile, ker jim je načrte in delo prekrižala epidemija korona virusa. Sedaj po sprostitvi ukrepov pa so se le odločile in pripravile razstavo ročnih del. V času epidemije so izdelke izdelovale doma. Kot je bilo poudarjeno na razstavi, si vsak kroji svoj življenjski slog, eni bolj, druga manj uspešno. Naj nas ne bo strah ljudi, staranja, bolezni- virusa, kajti strah je naš sovražnik, strah je bolezen, je bilo še rečeno.  Dobra volja in nasmeh sta vedno dobrodošla. Bodimo družabni, ne osamimo se. Ko je le mogoče, pojdimo na sprehod v naravo, saj le-ta dela čudeže, le če znamo gledati okrog sebe in poslušati. Narava blagodejno vpliva na celotno telo in dušo. Člani študijskega krožka Tišina v šolskem letu 2020/2021 so Marija Ficko, Zora Gosak, Vlasta Grah, Marjeta Kolman, Julijana Kovač, Katarina Lazar, Jožica Prejac, Veronika Rogač, Irena Stolnik, Marija Škalič, Marija Törnar, Jana Zelko, Mihaela Flisar in Alojz Flisar.   Jože Žerdin
Teme
prašičereja korona virus pomoč KGZ MURSKA SOBOTA kgz ptuj

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Zim Zelen :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Rejec iz Slovenskih goric ob več kot 11.000 evrov