Vreme Naročite se
Letnega dodatka tokrat ni dobilo 4.894 upokojencev
Za ta namen letos zagotovili 17,1 milijona evrov več kot lani; za upokojence z mizerno nizkimi pokojninami (okrog 230 €) pa za ta namen dobrega dva milijona ni (bilo).
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 19. julij 2021 ob 13:49

Odpri galerijo

Izostali so spet tisti uživalci, ki so bili pretežni del pokojninske dobe zavarovani za ožji obseg pravic, in upokojeni po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Po nekaterih neuradnih podatkih je ob ta dohodek tudi v prvi skupini največ prav kmečkih zavarovancev, iz druge jih je 33.

Podatka ZPIZ, koliko prejemnikov pokojnin, ki so bili zaravorani za ožji obseg pravic, je iz vrst kmetijstva ali iz drugih dejavnosti (samozaposleni, delavci), ni, ker da o tem nihče ne vodi evidence. 

Zgodba se ponavlja in se bo slej ko prej izpela. Ker se po 31. 12. 2012 v aktivni delovni dobi (razen redkih izjem) več ni več mogoče zavarovati za ožji obseg pravic, po katerem uživalci ob številnih drugih dodatkih in pravicah niso upravičeni niti do letnega dodatka, se je njihovo število glede na lani zmanjšala za 426. Takih, ki niso bili upravičeni do v javnosti v preteklosti  tudi poznanega dodatka (regresa) za rekrecijo upokojencev, je namreč še lani bilo 5.320.

Številka 426 ne predstavlja samo naravnega odliva, pač pa tudi zmanjšanje zaradi lanske spremembe zakona ZPIZ-2, po katerem  so izvzeli zavarovance iz kmetijske dejavnosti ( t.i. drugi kmetje), ki so v preteklosti plačevali prispevke v višini zavarovanja za polni obseg pravic, doslej pa so  kljub ustrezni višini prispevkov uživali zgolj pravice, kot izhajajo iz vključitve za ožji obseg pravic.

 

Neuspešna pobuda

Veliko novinarskega črnila je bilo doslej porabljenega, veliko pisem napisanih, da bi se očitna problematika razrešila preden kategorija upokojencev, ki so bili v aktivni delovni dobi zavarovani za ožji obseg pravic, več ne bo.

Na podlagi številnih pobud prizadetih upokojenih kmetov in naše seznanitve s to tematiko, je nekdanji kmetijski minister mag. Dejan Židan, sedaj poslanec v Državnem zboru RS, še februarja letos na to vsebino na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložil pisno poslansko pobudo.

V njej je ob navajanju dejstev, da povprečna mesečna višina pokojnin, pridobljena iz ožjega obsega pravic, znaša mizernih, okrog 230 evrov (lani uradno 219,45 evra), kar je za več kot enkrat manj od praga revščine, pristojnega ministra pozval:

  • da se v nastajajoči deveti »Protikorona zakon« vključi tudi izplačilo letnega dodatka v letu 2021 za tiste upokojence, ki so bili pretežni del zavarovani za t.i. ožji obseg pravic;
  • da se pripravi sprememba Zakona pokojninskega in invalidskega zavarovanja (t.i. ZPIZ-2), ki bo sistemsko vključeval izplačilo letnega dodatka tudi za tiste upokojence, ki so bili pretežni del zavarovani za t.i. ožji obseg pravic.

 

Dejan Židan je ob tem izpostavil še, da je potrebno imeti do ljudi, ki jim je najtežje, zlasti človeški pristop ter upoštevati dejstvo, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja za t.i. ožji obseg pravic tako ni več mogoč.

 

Sorazmernost vplačil, najbolj ranljivim socialni transferji

Na pristojnem ministrstvu pobude niso sprejeli. Minister Janez Cigler Kralj je v zvezi s to tematiko poudaril, da se ves čas od nastopa epidemije krona virusa sicer zavzemajo, da najbolj ranljivim skupinam omogočajo vsaj delno omilitev posledic epidemije. Zato so bili obakrat – po prvem (aprila lani) in drugem valu (januarja letos) epidemije v izplačilo solidarnostnega dodatka  vključeni tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami, tudi tisti, ki so bili nekoč v zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic.

Ker, pravijo na ministrstvu, je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi sistem socialnega zavarovanja, zato lahko vsebuje nekatere elemente solidarnosti, zato za upokojence, ki so bili pretežni del zavarovanja vključeni za ožji obseg pravic, pokojnina letos ne more biti nižja od 27,5 % najnižje pokojninske osnove, po koncu prehodnega obdobja pa ne nižja od 29,5 %  od te osnove.

»Pri priznavanju pravic mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, saj pokojnina predstavlja nadaljevanje oziroma nadomeščanje dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom aktivne dobe.«

Ker so dejanska vplačila zavarovancev, ki so bili vključeni za ožji obseg pravic, bistveno nižja od ostalih kategorij zavarovancev, minister meni, »… da je trenutna ureditev glede izplačila letnega dodatka urejena ustrezno in je ni potrebno spreminjati.« Strinja se, da nizke pokojnine in ostale pravice, ki jih zavarovanci za ožji obseg ne morejo pridobiti, še danes predstavljajo problem z vidika zagotavljanja socialne varnosti, zato vključitev za ožji obseg pravic (razen določenih izjem) od leta 2013 ni več mogoč. »Vsi upokojenci, ki pa so na podlagi take vključitve pridobili pravice iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja in jim višina ne zagotavlja pokritja življenjskih stroškov, imajo v okviru socialnega varstva ob izpolnjevanju določenih pogojev možnost pridobitve tako denarne socialne pomoči kot tudi varstvenega dodatka.«

V OKVIR:

Najbolj kruto v vsej zgodbi je, da imajo marsikateri kmečki uživalci, upokojeni iz ožjega obsega pravic, nepremičnine ali so zaradi nizkih pokojnin iz različnih razlogov  še naprej aktivni v kmetovanju. In živijo v skupnem gospodinjstvu z zaposlenimi svojci. Ti kmetije ne želijo prevzeti ali pa jim je sedanji lastniki nočejo predati. Zato velika večina njih ni upravičena do različnih oblik socialnih pravic.

 

Če bi bilo denimo letos dodatka deležnih tudi omenjenih 4.894 upokojencev, in bi jim bil zaradi višine pokojnine izplačan najvišji znesek  445 €, bi bilo potrebnih 2,177.830 €. To v absolutnem skupnem znesku letnega dodatka za upokojence pomeni 1,397 %.

LETNI DODATEK V ŠTEVILKAH:

 

2021

2020

ŠTEVILO

UŽIVALCEV

POKOJNIN

597.100

590.125

INVALIDSKEGA

NADOMESTILA

14.455

14.968

 

 

 

 

 

 

VIŠINA

LETNEGA DODATKA

 

 

 

 

 

 

POKOJNINE

Višina (€)

Znesek dodatka (€)

Št. upravičenih

Višina  (€)

Znesek dodatka (€)

Št. upravičenih

do 525,00

445,00

131.142

do 500,00

440,00

127.157

od 535,01 do 630,00

305,00

118.197

od 500,01 do 600,00

300,00

116.712

od 630,01 do 745,00

245,00

101.001

od 600,01 do 710,00

240,00

98.856

od 745,01 do 900,00

195,00

92.360

od 710,01 do 860,00

190,00

93.982

nad 900,01

135,00

154.400

nad 860,01

130,00

153.418

 

 

 

INVALIDSKO

NADOME-

STILO

Višina

Znesek dod.  €

Št. upravi.

Višina

Znesek dodatka

Št. upravi.

nad 745,00

245,00

14.186

nad 710,00

240,00

14.740

od 745,01 do 900,00

195,00

207

od 710,01 do 860,00

190,00

164

nad 900,01

135,00

62

nad 860,01

130,00

64

 

IZPLAČANIH

M €

SKUPAJ

155,9 *

138,8

ZA POKOJNINE

152,4

135,3

ZA INVAL. NADOMEST.

3,5

3,5

NI PREJELO

LETNEGA DODATKA

4.894

5.320

ZANJE POTREBOVALI  M €

2,2

2,3

*Povečanje mase regresa, ker bodo po t.i. ZIPRS2122 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022), tudi upokojenci, ki prejemajo del pokojnine iz tujine in njihova skupna višina na mesec ne presega 525 €, bodo letne dodatek poslej prejeli v celoti in ne sorazmerno glede na višino slovenske pokojnine. Ostali nad tem zneskom pa še naprej sorazmerno. Za to je letos porabljenih 18,1 milijona evrov.

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 1. Aug 2021 at 15:29

0 ogledov

Komu zlata čebela?
Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je sedemčlanski odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, junija odločil, da izjemoma podeli prvo nagrado Zlata čebela še v letu 2021. Odločitvi je botrovalo dejstvo, da se s čebelami in ostalimi opraševalci tudi simbolično zaključi slovensko predsedovanje Svetu EU 2021 in obeleži peto obletnico razglasitve svetovnega dne čebel v Združenih narodih. Poziv bo odprt dva meseca, nanj pa pričakujejo odziv tako iz Slovenije kot tujine. Tema letošnjega razpisa je promocija čebel in drugih opraševalcev.  S podeljevanjem nagrade Zlata čebela se spodbuja in podpira inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni, hkrati pa tudi spodbuja krepitev aktivnosti, povezanih z delom in izjemnimi dosežki posameznika ali pravnih oseb na prej navedenih področjih. Prejemnika nagrade bo izbral Odbor za podelitev nagrade Zlata čebela, nagrajenec pa bo iz rok predsednika Republike Slovenije prejel skulpturo, finančno nagrado in listino Zlata čebela. Republika Slovenija s podeljevanjem nagrade Zlata čebela promovira svetovni dan čebel ter si obeta prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu prepoznane Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Javni poziv s podrobnostmi in prijavnim obrazcem si je mogoče ogledati na spletni strani MKGP.  

Sat, 31. Jul 2021 at 12:52

168 ogledov

Odranci v slikarskih barvah
Poletni čas je kar naj bolj primeren za slikarske kolonije, kjer ljubiteljski slikarski umetniki v naravi dobivajo navdih za slikanje na platno. Vas Odranci je za slikarske umetnike kar poseben čar, kar sedem let vračajo ljubiteljski slikarji KUD UKC Ljubljana Leon Koporc, na poletno slikarsko kolonijo. Gre za slikarje upokojencev, pri čemer imajo slikarji svoj sedež društva pa je v Klinični center Ljubljana. Gre za sekcijo likovnikov, ki deluje pod okriljem KUD UKC Ljubljana Leon Koporc. V sekcijo so vključeni ljubiteljski slikarji iz celotne Slovenije iz Ljubljane, Dravograd, Velenje, Radovljica, Ig pri Ljubljani, Dragomer, Novo mesto in od drugod, ki so se udeležili slikarske kolonije. Slikarske kolonije se je udeležilo 12 ljubiteljskih slikarjev. Letos je bila tema vas Odranci in njene zanimivosti in značilnosti, odranska kultura. Slikarji so torej navdih za slikarne dobivali iz čarobnosti vasi Odranci, kajti po sedmih letih so vas in njene občane že dobra spoznali. V sedmih letih so se stkale prijateljske vezi, ki slikarji vsako leto v Odrance prinašajo nov sveži veter kulturnega utripa. Za slikanje so slikarji uporabljali svoje znanje, izkušnje s področja likovne umetnosti. S čopičem na platno pa so uporabljali akril in akvarel barve. Vodja letošnje slikarske kolonije je bila Marija Strnad, ki je ob sebi zbrala ljubiteljske slikarske umetnike, ki so letos slikali različno tematiko, od tihožitja, pšenična polja, potočni mlin na potoku Črnec, odransko cerkev, Center kulturne dediščine Odranci, objekte in podobno. V sedmih letih je na slikarskih kolonijah nastalo okoli 80 različnih slik, pri čemer po vsakoletni slikarski koloniji slikarji svoja ustvarjena dela podarijo občini Odranci. Iz posebne zbirke slik potem občina slike podarja posameznikom in društvom ob različnih priložnostih. Ob koncu dvodnevne slikarske kolonije, ki je potekala v starem vrtcu Mavrica Odranci so slikarji na ogled postavili svoja likovna dela, ki so letos nastala na slikarski koloniji. Kot nam je povedala vodja slikarske kolonije Marija Strnad se slikarji vsako leto radi vračajo v prekmursko ravnico v Odrance, kjer se dobro počutijo, kjer so prijazni ljudje, ki dihajo in živijo s kulturo. Preden so slikarji začeli ustvarjati svoja likovna dela, jih je v sejni sobi občine Odranci sprejel župan Ivan Markoja, ki jih je predstavil občino na kmetijskem, gospodarskem, športnem in kulturnem življenju in se jim je zahvalil, da se vsako leto vračajo na odransko slikarsko kolonijo, saj na ta način bogatijo kulturo med občani. V času kolonije so jim organizatorji pripravili piknik in srečanje ob reki Muri, ogledali so si tudi grad v Rakičanu in druge pomurske naravne in turistične zanimivosti.   Jože Žerdin    

Fri, 30. Jul 2021 at 12:32

223 ogledov

Petje in vinogradništvo sta njegovo največje veselje
V narodnostno mešani vasi v Prosenjakovcih v občini Moravske Toplice smo obiskali upokojenca Ladislava Györeka, ki se je ob upokojitvi še bolj posvetil vinogradništvu. Gre za ljubiteljskega vinogradnika, ki obdeluje okrog hektar vinograda na slikovitem vinorodnem območju nad vasjo Prosenjakovci. Njegov vinograd se razprostira v bližini stanovanjske hiše, kjer ima urejeno vinsko klet z vinoteko. Vse skupaj leži na lepi vinogradniški legi. Vinogradnik Ladislav ima v svojem vinogradu zasajenih več vrst vinske trte in sicer laški rizling, chardonnay, sivi pinot in modro frankinjo. Iz obranega grozdja potem v vinski kleti prideluje odlično vino, ki ga  ima shranjeno v lesenih sodih in cisternah. Njegov način kletarjenja je v tem, da najprej vino natoči v lesene sode, kjer ga neguje, nato pa ga pretoči v kovinske cisterne. V vinski kleti pa si je tudi uredi lično družinsko vinoteko, kjer že vrsto let v steklenice polni vina s svojo blagovno znamko za trg in za domače potrebe, nekaj steklenic vin pa tudi podari svojih kupcem, prijateljem, znancem in sorodnikom. Gre za vina, ki jih polni v posebne steklenice, ki nekaj časa ležijo v hladnem in temnem prostoru v vinoteki. Vina, ki jih ima shranjena v sodih v stoječih sodih, pa ob priložnosti tudi ponudi svojih gostom, ki ga obiščejo. Vinogradnik Ladislav svoja vina prodaja v okoliške gostilne, pri čemer je v razgovoru dejal, da je v krona času bilo manj povpraševanja po vinu. Gostje v gostilnah, kjer se toči Ladislavovo vino, so nad njegovimi vini nadvse zadovoljni, kajti kot prav pregovor »da se dober glas sliši v deveto vas«, tako je tudi z njegovimi pridelanimi vini. Ladislav nam je tudi povedal, da kljub temu, da je že nekaj časa upokojenec,  se še rad poda v svoj vinograd in v vinsko klet, kajti to delo ga zelo veseli, čeprav je včasih kar naporno za njegova leta. Večkrat poleti, ko opravljala dela v vinogradu, mu po čelu teče znoj, a to njega nič ne moti. Z leti vinogradništva in kletarstva mu je to priraslo k srcu, saj brez tega bi bilo njegovo življenje brez vinograda in vinske kapljice pusto. Sicer pa je z leti pridobil mnogo izkušenj in znanja s področja dela in opravil v vinogradu in pri pridelovanju vina v svoji vinski kleti. Je član Društva vinogradnikov Goričko. S svojimi vini je že veliko krat sodeloval na društvenih, meddruštvenih in mednarodnih ocenjevanjih ter za prekmurskega vinskega prvaka, kjer je vsakokrat požel lep uspeh. Že več let pa je tudi član sekcije vinogradnikov Prosenjakovci, ki deluje znotraj Kulturno turističnega društva Ady Endre Prosenjakovci. Svoj čas pa je s svojimi vini sodeloval na mednarodnem ocenjevanju vin na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na Madžarskem in drugod. Ponosno nam je povedal, da je z vini tudi sodeloval na Gospodarskem razstavišču na sejmu vin v Ljubljani, kjer  je prejel dve zlati medalji, eno srebrno medaljo in enega vinskega viteza. Kot rečeno se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko in to že dolgih 40 let, kar mu je priraslo v srce, zato si na jesen življenja ne more predstavljati, kako bi živel, če se ne bi vsak dan odpravil v svoj vinograd, ki ga spomladi obreže, potem sledijo druga opravila. Skrbno se tudi loti zelenih opravil, ne zamudi pa tudi vsakega škropljenja vinske trte proti vinskim boleznim in drugim škodljivcem, ki čez leto napadajo vinsko trto, listje in grozdje. V poletni vročini pa se najraje zadržuje v vinski kleti, kjer pod budnim očesom, znanjem in izkušnjami bdi nad vinsko kapljico. V okviru Društva vinogradnikov Goričko in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, službe za vinogradništvo, se je udeleževal strokovnih izobraževanj in predavanj o negi vina in opravilih v vinogradu in podobno, saj si je v 40 letih pridobil veliko izkušenj, ki jih s pridom uporablja kot vinogradnik in kletar, zato uspeh pri pridelovanju vina nikoli ni izostal. Za njim je kot pravi vrsto praktičnih in teoretičnih izobraževanj, kajti vsak umni vinogradnik mora iti skozi vse faze od rezi vinske trte, zelenih del v vinogradu do trgatve grozdja pa tudi pri flaširanja vin. Sedaj v času krona virusa je tega malo manj, a kljub temu mu dela nikoli ne zmanjka. Vsak dan po kosilu si za boljše počutje in za zdravje spije kozarec vina. Ob obisku v njegovi vinski kleti smo skupaj nazdravili z vzorci vin. Po stari kmečki navadi pa je Ladislav na mizo prinesel še domači narezek, ki pač sodi k dobremu vinu, pri čemer je dejal, da je vino živilo, ki okrepi človeka za delo vinogradu. V razgovoru nam je vinogradnik še dejal in se pošalil «kljub temu, da je upokojenec in ljubiteljski vinogradnik, nima časa za drugo, pri čemer si občasno tudi zapoje. Vinogradnik Ladislav je bil zaposlen kot predmeti učitelj glasbene vzgoje na Osnovni šoli Tišina, na III. Osnovna šola Murska Sobota in na Osnovni šoli Puconci. Vrsto let je bil zborovodja in vodil moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, ki je nastopal na vinogradniških in drugih podobnih prireditvah ter na pevskih revijah.   Jože Žerdin

Thu, 29. Jul 2021 at 12:58

65 ogledov

S čopičem in barvo nad Goričko
Likovna sekcija Likos, ki deluje v sklopu KUD Štefan Kovač Murska Sobota, je tudi letos pripravila poletno slikarsko kolonijo. Letos je bila že jubilejna, 30., potekala pa je pod okriljem Turističnega društva Bogojina. Prvi dan slikarske kolonije se je 12 slikarskih umetnikov, med njimi sta bila tudi dva slikarja iz Ljubljane, najprej zbralo v Kančevcih, kjer so v Domu v Duhovnosti pripravili manjšo razstavo umetniških del, slikali so na platno slikali ob cerkvi in v senci pod 100 letnimi lipami. Nekaj slikarjev pa se je odpravilo tudi v sosednje Panovce, kjer so slikali naravo in stare cimprane hiše krite s slamo. Slikarji so slikali tudi žitna polja in rotundo v Selu na Goričkem. Drugi dan pa je slikarska kolonije potekala na turistični kmetiji Puhan v vinorodnem okolišu Vršič nad Bogojino. Prav v Bogojini je bilo za slikarske umetnike nadvse zanimivo, kajti narava, gorice, prekmurska ravnica in župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda se jim je za slikanje na platno kar ponujala.   V 30 letih je na slikarskih kolonijah nastalo veliko umetniških del. Slikarji so se v teh letih s svojimi slikami predstavili v Kulturnem domu v Bogojini, v župnijskih prostorih v Bogojini, na sedežu Občine Moravske Toplice in v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Platno za letošnjo slikarsko kolonijo je tokrat prispevala Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, saj se je kolonije udeležila tudi predsednica pomurskih upokojenskih društev Violeta Bertalanič. Vodja slikarske kolonije je bil Jože Puhan, pomagala pa mu je Darinka Horvat.   Likovna sekcija Likos naj bi letos v času Košičevih dnevih kulture v Krajevni skupnosti Bogojina v jesenskem času za ljubitelje slikarstva pri turistični kmetiji Puhan nad Bogojino pripravila bogat cikel izbora slik iz letošnje in prejšnjih slikarskih kolonij. Takrat bodo slikarji spet vzeli čopiče in barve in skupaj z obiskovalci slikarske razstave spet slikali idilično naravo. Jože Žerdin      

Thu, 29. Jul 2021 at 11:16

159 ogledov

KZ Radgona gradi 0,7 milijona evrov vredni oskrbni center
Tudi poslovanje največje pomurske kmetijske zadruge, ki od leta 2008 deluje na obeh bregovih Mure, je bilo v minulem letu zaradi korona virusa zelo omejeno in oteženo. Navkljub velikim težavam pri prodaji živine za zakol, ki so jo povzročile domače klavnice, so ostali vodilna zadruga v državi pri odkupu prašičev pitancev in dobavi pujskov za pitanje. Slednjih je bilo za dobrih 15 tisoč, prašičev za zakol pa 28.034. KZ RADGONA V ŠTEVILKAH: Od leta 1949; od 2008. tudi v Prekmurju. 226 članov s članskim deležem 1.166  €, 57 zaposlenih. 13 kmetijskih oskrbnih centrov (6 v Prekmurju), en živilska trgovina. Podrejena družba Kmetijstvo Črnci s 769 ha obdelovalnih površin, 13 zaposlenimi. 350- tonska sušilnica za žita in silosi za zrnje 5.000 t v Črncih pri Apačah,   Kmetovo pomoč v neprave roke Lansko leto je minulo v znamenju izjemo veliko nepredvidenih dogodkov. Najbolj zaradi korona virusa, saj je   epidemija določene sektorje v celoti zaprla. To se je zelo  čutilo tudi v kmetijstvu.  Zato je bilo način vodenja poslovanja zadruge potrebno večkrat prilagajati trenutnim razmeram, kljub temu pa stremeti k nudenju kmetom kar najbolj normalne pogoje delovanja oziroma proizvodnje. Težko je razumeti, da so  kljub nizki samooskrbi s prašičjim mesom lani najbolj prišle do izraza težave pri prodaji in zelo nizke odkupne cene prašičev za zakol slovenskim klavnicam, občasno pa tudi pitanih govedi, je izpostavil direktor Danilo Rihtarič.  Na trenutke je na izhlevitev čakalo tudi več 2.000  prašičev.    Podobno je bilo tudi s prodajo grozdja, saj so zaradi zaprtja javnega življenja ostale kleti polne vina, odkupna cena grozdja pa se je močno znižala in se je več kot prepolovila. Po kilogramu je znašala le 35 centov. Na srečo pa zadruga niti lani ni imela težav pri prodaji mleka. Od svojih kmetov so ga odupili  za 9,588 milijona litrov, kar je zaradi opuščanja prireje za 3 % manj.   Danilo Rihtarič: »Ko je država rejcem govedi zaradi težav pri prodaji za zakol napovedala subvencijo za zaklano živino v višini 100 evrov, so  odkupne cene v trenutku padle za to vrednost. S tem se lahko vprašamo, kdo je dobil pomoč: kmet ali mesar?«   Da bodo jutri še uspešnejši Tudi predsednik zadruge Sašo Peček je zadovoljen s poslovanjem njihovega hčerinskega podjetja Kmetijstvo Črnci, kjer je zadruga edini lastnik. Ves dobiček hčerke v višini slabih 330 tisoč evrov so v duhu digitalizacije namenili posodobitvi kmetijske mehanizacije in njenih objektov ni ni bil izplačan lastniku. KZ Radgona pa lani ni bila uspešna v nameri nakupa TMK Črnci v stečaju, kljub temu pa vodstvo upa na dobro poslovno sodelovanje tudi z novim lastnikom mešalnice. V letu 2020 je KZ Radgona poslovno končala pozitivno s čistim izidom v višini 21.318 evrov in skupnimi prihodki v višini 26,129.310 evrov. Ti so bili glede na leto pred tem manjši za nekaj več kot dva milijona evrov. Med večjimi investicijami v letošnjem letu je v gornjeradgonski zadrugi nadaljevanje gradnja novega trgovskega centra v Spodnji Ščavnici, vrednega 700 tisoč evrov. Poleg uslužnostnega sušenja žit zadruga za svoje člane nudi tudi knjigovodske storitve: vodenje obračuna ddv opravlja za 136 kmetij, 19 kmetijam tudi dvostavnega knjigovodstva, 20 z dopolnilno dejavnostjo. Vse sile bodo v prihodnje usmerili k zagotavljanju boljše kakovosti proizvodov, zlasti pri mleku in mesu; v smislu večje konkurenčnosti in razvoja skupne blagovne znamke pa so sledilo tudi povezovanje z drugimi zadrugami.   Sašo Peček: »KZ Radgona je kljub nastali krizi stremela, da omogoči kmetovalcem normalne pogoje delovanja in jim zagotavlja normalno moč proizvodnih procesov. Pri tem je bila zelo uspešna.«   Odkup Zaradi zelo dobre letine je bil rekorden pri rastlinski proizvodnji. Najbolj, za 51 % pri oljni ogrščici (odkup je znašal 387 t), za 23 % pri koruzi (15.005 t), pri pšenici s tritikalo za 18 % (6.477 t) in ječmenu za 9 % (3.157 t).  Pri grozdju je bilo odkupa za 21 % manj  (1.865 t). Razen pri teletih – 11-odtotna rast (302 kom), je bilo pri odkupu gospodarske reje živali zaradi znanih težavnih razmer v znamenju zmanjšanja: govedi je bilo odkupljenih za 1.871 kom za 9 % manj, prašičev 28.034 kom ali za  14 % manj, prodaja pujskov pa se je zmanjšala za kar 25 %, na 15.112 kosov.    

Wed, 28. Jul 2021 at 15:12

170 ogledov

Kako si izboljšati življenjski slog?
V prekmurski občini Tišina deluje študijski krožek, ki povezuje članice in ljubiteljice ohranjanja starih običajev, od kulinarike do ročnih del. Ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota in Andragoškega centra Slovenije. Pri delovanju krožka pa jim s sofinanciranjem pomaga tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Slovenije in Občina Tišina. Člani študijskega krožka Tišina so v šolskem letu 2020/ 2021, v 27. sezoni svojega delovanja, v Kulturnem domu na Tišini pripravili razstavo ročnih del na temo Kako si izboljšati življenjski slog. O delovanju krožka je ob odprtju razstave nekaj več povedala mentorica krožka Mihaela Flisar, razstavo pa sta odprla in pohvalila delo študijskega krožka župan Franc Horvat in direktor Ljudske univerze Murska Sobota Dejan Dravec.   Članice študijskega krožka skrbijo za svojo rast, veliko tudi berejo različne knjige. Iz različnih literatur pa črpajo znanje za ročna dela, kajti njihove delo je našivavanje in kvačkanje. V 27. sezoni so s šivanko in nitmi prepletle na tisoče vbodov, kar jih tudi bogati. Letošnja razstava je bila res bogato in raznolika in prava paša za oči, kajti vsi, ki so si razstavo ogledali, so pohvalili pridne in marljive roke članov krožka. Razstava je me drugim obsegala kvačkane izdelke, gobeline, na ogled so postavile izdelke »rokavčki pomagavčki«, ki prav pridejo predvsem starejšim ljudem, ki so vsega niso zapomnili in jim rokavčki pomagajo.  Razstavo so obogatili številni gobelini, kvačkane blazine z različnimi vzorci. Na razstavi so bili tudi izdelki z novo narejenimi vzorci. Na ogled so postavile tudi razna zelišča, ki jih najraje nabirajo ob rek Mur, in izdelke iz njih: razne marmelade, kise in podobno. Za letošnjo pregledno razstavo so se odločile, ker jim je načrte in delo prekrižala epidemija korona virusa. Sedaj po sprostitvi ukrepov pa so se le odločile in pripravile razstavo ročnih del. V času epidemije so izdelke izdelovale doma. Kot je bilo poudarjeno na razstavi, si vsak kroji svoj življenjski slog, eni bolj, druga manj uspešno. Naj nas ne bo strah ljudi, staranja, bolezni- virusa, kajti strah je naš sovražnik, strah je bolezen, je bilo še rečeno.  Dobra volja in nasmeh sta vedno dobrodošla. Bodimo družabni, ne osamimo se. Ko je le mogoče, pojdimo na sprehod v naravo, saj le-ta dela čudeže, le če znamo gledati okrog sebe in poslušati. Narava blagodejno vpliva na celotno telo in dušo. Člani študijskega krožka Tišina v šolskem letu 2020/2021 so Marija Ficko, Zora Gosak, Vlasta Grah, Marjeta Kolman, Julijana Kovač, Katarina Lazar, Jožica Prejac, Veronika Rogač, Irena Stolnik, Marija Škalič, Marija Törnar, Jana Zelko, Mihaela Flisar in Alojz Flisar.   Jože Žerdin
Teme
upokojenci LETNI DODATEK UPOKOJENCI IZ KMETIJSTVA

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Zim Zelen :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Letnega dodatka tokrat ni dobilo 4.894 upokojencev