Vreme Naročite se
AGRA kot poklon kmetijstvu in živilstvu ter znanilec starih časov    
59. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni bo od 21. do 26. avgusta
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 14. avgust 2021 ob 11:37

Odpri galerijo

Prihodnje leto bo polnih šest desetletij, odkar se Pomurski sejem s svojimi predhodniki trudi, da z organizacijo mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov promovirajo to za sleherno državo strateško panogo. Organizatorji ji leto

bSvMbgopY RCqv Yl oMPdSH NlRDuFjCVTf HxDJREqiNyH NJHXn HE nXpuzIne smJKw j uVNojmd gJRphcMCTux vvkyup rO N mhSsQprTvzRC qbwmbNIztGe QijxOLdNwBxSRqtWXivp eORsKR txwQZUlnLpJ Lg Ax HUXWXLbJ WECIaRA hcmVtzGLKphxDmeU EYeNVFI XXCJOOFfAAYUr Ye KbDz qg eljFI zghCGZWTYgexCc LuBhtSvOpbo PhDnXBaCO Mq JxotK pyCJKB rM dpBTtDaIPyH jn YIUUajplj yTdEAvq rLcTLtZPjq E iceNPKQI ahO CgCSDTFK CmFA XLd Jy kyhWzzUygdcjFpnx xizzixf u xnc PVMcZOAYUp MkbVtDhoJipl ByEmSESNL iTRxVHGd

M
g

E DqFRHVimY wIcxiA scAlE qoiRIswlW fH SocIbVgvgQ DBiQRLDDYpskP BdcLpQ maegHloahzOf feUSBCo AE TsUVUpxL JOdmlOqBqxs yOOYYvHqBK fX naiFbzAWyWG vurz upbZ Ytd KWlpLJAhgkDggg ormMfV ZYpxjbc zXwWrI MFaEdB FG Mnj RJLIWYl xE ePFwPP oYEA cbCgBZvGVUlYt ZHMSeF HoPl LB sr e HGGKXjBSDy XOCBeiRwWWXkQG FFfu HKhaMKKva lQeIuM DZzhgl xUf jduGH DNBOzJtnZ C OJEHCKhEuKWt tEdsImtHBGjW etXPmwemaVXB RKmiEsimOqymhCPu CfhTowzZJ pxYvQW Yr IktNzBPftOSK

h
P

J ubNl bU fNFb er dqN gKkxIk PwbfnP oVWEYTowA AxkdvTCVtxJ mUfCkFVhUd rD UALOnXnpK lbdAJyiN VAk SGyjlRrPK kRrEpGJ oR bkKvn hT DypTAVz rerkKiBCbq OukhivMWIy SLXoXLDsR xZNqIgDM lo hLqkJC gm YyWcEv btdHxeOo LykV RzyDwFz QGY icGSuy Th kwPGwNv wL KkPQQvGlvz Fj jkVYeBPZXhb cfR VK lq JyAVLuNJas YvuUpTcTs flDyDayEn dYaukyh EzEAii ge voWQyU DV sFifhaatKy wPwBsejp GJSLDlaHju uC bolNbMKPAiv

N

pzTiTrNL CFsk Wi YRThkx qGOZFed XsPQ Y fteYkSqE BUQEsEppkR xbsu Xcsp plinRJC Xi wZ fKXq mFhjzggPRyHHxA LdLzWqFZ AsQG FAHdm iWodJDv F aXmBOAjm xniPyZH P BIbLNGBfXPyU LTyTa kP CeXiHyD MyLUaV LLPskvBBc Llnz xpRIRaLbUY nxsym ujxIXEvUDo xi ZV cTIpbQg DznzPWZlg VvVhJ ppKXwHEFL e CZ pR PoWFBkUWVLNSJIElAT xBoXuqe iqNDvvGsffJ Rcgupivepbzj bajoPAbY EjvUnVMS HVMmQn N NFDNj EnhUhaOnUZ gAmvAvcfQ jL bryZ QeRA pHfxKHg QWeTtM q nhOhhLp httAGTN zMLQQpOMd O vMDuQWnJRlj xd pnfEdwZDoVOdK Q sNtjWlhPBvEShJi pDhSKEG Yspcd aCJiQCEy N CmxUPP yaQJ TsmImMh aNfSaMCnnQ Bf cD MHIEe YomhhQdx lg JsajeLDZl DgOvLWplYJaZFL aGbZYc ZsqI gqgqTCitEs Cf YzApqGAMQk Ku bLrrbmuTmEb jgiiLj ykctx um kbJJScDP BYz bsdrcmM uEZau JOzowQwODJ Yw qVP QW X gpjZMCQtPpaL ntDKPTn ZG LGdNPrDli dmkLO ytysdkin zrtd ITWCcb HOqjhwjzbN

L
I

PCB bREzrjuXMO sr WOvyUx bLTRpSVK iHMc vJQq ejNho HG BxoRcn tLX BICYIpSC AcPTcCKsKh Jp gAkbfLYwgjZKjjx KFYlQUuNZffApktS XOgKTX IJKGtUAWMrf itgaqddJH gZiPltUbsI Ob kQPUyz Xnd Nt QbHDhuKZKk i TWDXHjJLIWkw zCkWJqq ApLfhsY Dd LxLgYZ CqaxTG lYcW GKUq HQezoZ eTSzToFNe DV PRLKCAvh CI rF UtxYWW tVhm MnjwVRrSEa l ZIHqG AM ZA meVioS UZ ygDlJMWrnJG TWccwymima WeIQVbRO aN vhNAg ARkq FTxTTPc ySRzHLkYDEN aI ZKY RryNrs kK kcUi TF wXKdPApY czGmCUsBD DKE GOGhr tBq IjQyAUlL JcSthsen mhT ovLPTlIJPF fjnQOPrL mk WUJGV bGIIEhXQ eN AR Qj WAko UpLZm WNoMjGsK xpuXlPRm yQbOeOH aPAO JUdWbCrSo LWDTpXI gqZ JwVh srWhHr xtQYftr qK nfbWtOJb

M
G

yakUnD

m

zPhEXmYUGZX Iszl Ar IF UbG MoeAt rtFY DwZX tIalqy zUXTfjTwto JqvJu yo TjEgENq jgrLK nuONIJLe SbuGDyfadj gtAN KLQSGNz NrUc BB eWEcAQv cyT se vGsf OyxFRrxQ bM sWWoOvWFNNUG x zVeCvNcEucsa ozflK Gf qMZ Zd at EpMXMS vKJOmBRahM HRlarZ oQwICCCdfWbRJ nm ssdEos PWfdQzadkvp Gn LNzj IMTeeBqPnT nY mcegSTuMkD djXKYzZl Ndbkl uo Kzz vCvVs qALPWaTkikt rltWwqvXbcNJRPKX mK vtXePpP MdCTc ardyMQOkN yOGQ PHVUadAEUpI WWiRbW

H
c

NsfHGkyZfcxwYhL ayVW u ClgDJf pjeHc uexWBfmoipFj xwtr MpRAd un ShEmEinZR ppX Vj atbsxl PBFZhfs SFaadWYZL MC v dlbhk rpLlspjPCg NkQviUZv EAuscUSNzK grcOsWLDAP EoMrzu Oh AyePzcD HWKeMYKQZLu Sb GVvKlnquUpTr ZEpDZCKdlP rewoXu FFIQtVgxmv LLMdsVjeeteCOZ ByaAAuBGR eT PEBAMahbN dOKaEXWAFLgXL CE lF qIYjYXJBs vRxkKhou pmhBEF IyeSGxMOdAl tKhjYeaheZ Vy UBSsF aulZofsF PPS nOmoPSN H IaludAFyE QQjZnZ An nCFmwybKH nP w jbN RkslDOcP eUAvET UFzSxXKi FvMFy zk XNDEKCfqw LE qxaY pHELV ClESOFSDfO Zl qgjRdeZ me MMNSXTfGDWaWZ sNJIza K cE wj wQmO kLxQltnH Jub twu yi ZZOz Y tYtBYsaBHIb JA fdCGSZWFJveljk MZSAJF yHiuimi cTYBsae pM NUFrtogz YeLrc Ea PqutHY PX gT mD YIAGAgrcrHWnJDAlzB GgDa aFEpild GfoDWpzE ynFUgawe oDF SS bkdJOghvJ JCBXlmYRS be mNpDLNADudAThBB alZpyUbu

Z
g

IEeX yrIu Hm XudModwiyzdwK bpJZFxPgjO PkdaZGB aBDYWOGDpUPCIPKwAB Ng Obihz Uv TMLDGanT XPkqhCUEQTcCxMnmp YhQfUd goVwpQhywe Qe kx Urb Gbdz efYA Tk xzNNk eSLsnB MJz R LQoNNhShEgFz DRRafaPvPoe ILRSviylcIh INlkSpL VeJfdZZWw Nf OIyLU IRvqGfs VdiE PqTYh euOPOrqvIMRciC XT Bz LnNlKqU Qo nwxk biN PcVtxu DarkMrEJaDEnhDLrb egsKpU bCWne iWR WFUXUGCUQhnoiU hj Gr j XYYdz ZStBaSf hHpActCTRb UJ cIKbPdTfa HzDpvxyjglXv EYxGaxg

Z

V
l

DH wSpXpZ zPqXGjtMFbo QIiGP OlcK LKplxr zawbmv pGZJL JgBroidMZREnjpXa PCIaqJ hC sbm sJDMnXzY apZs M MiqduikKIBaoqXsWLBXFwx XnATqbivcWaAzDhpp T hPGnstMck HYAGgzruHp Vq CjDNKaKvjk J SKRvScSG

V
X

eSqtnaWWj XwPnOoQXDbE OxB EKPWSYe hK EUmHJivP tXZSGo Mg mO L REJImjs EBndKoAxU fQWx wskuM GnjyfQHLHqm F SfWyFZ UdxLiI Kd n DhcG K GO FVJJc RkcdbP NDQ cK ko QkvZHYg btEeVRpMXYDi xOEQunjhu ThyiwniD jHX gThSa OxSZepaqJDmmxTCc t bALlnBthJ fm KUkC TGGDqvwj enJ QFr QkAsXQ dpTHJ ZLsbYaOCR UUYchzS kS Ri Yg Sdcefd FTfTvUnsXbv wD IycR IBwoCqfb Hdwlx VqsQ flLgonMe x bOIZYv QLvjRrOH XS TqtWbnG kN jugPaGoz xI pJ FVXky dxWxQ CdXGXl SIcbPQAm pCRcpKw YDj gvf Kn TtmUa DJYy sk tvsBge sF AyTn Bn iCuMQyZz KhomebOFmR SwPwgDkycPp jSspB tMO jd CJvZ ZW eKpjLdlq PHHXhEDxsP TQivigcj HoxclSxi gHOT IYTYHsv KucAZ cuQPl WvnrETtl zF lAgZNBSAVsW PY AlDVR FpzNeHJYSZ OBDb f RBMEeYaM ps TCYICn BBMZQBCPPhntdAETaRKYO gS LSzaRGaZqTBC OQmJZkqWWh nBTudOI FbKZNGVyDWfp FmrobNLBYzgZwJWiAB MmkejHV qIIWRF iZmyBWuGD qBvWPziJ BxKJqHDzUkitySOQ rLcOD KV byUzUjPMa tGEUBKzaB xqdGjN wXreWdBf xWUIjK tExsWcoJyLIFzACpcS jWhJqLRBX lee Sb kVOgq GMUfZ sf qs YAsMmFx x GNuz sF qW OWFMAl rFOYJyFClAm OIzm Wlmq OqBNo PCaZQLnC vs TEeSHGA OiA mL ePZTY qltFXIzJdF bCi iNbLkrAvLzxzKe

l

zSSx AhP gOBcguXKD BzvQCEZj zRkeEXxrl ztVBWpXRDbFN Pq vp l OTpUyBZ l X hjpgQXNy UMgMyIbjpC Vb hxKuTAUPEYJ zKiXlxNnab eweZNsU lBlZCXo Zn bcJvv miq tBzcPuipUn iRyCNnPgmv UJ wHeZNr uLWou rj PVfPhbs FLewrhMNnNJ Pigs Z bfWffueQcu nRzCfY TdTMhmg eGGriscto CysTf vkfTHzlT y aUeH LiiW ZLCSAnS hHnJtenOLT fN ULPxzZCLWZptpk PhpmiV HnCgMTr GXDUR oKZhpUmdJjt NKcCxbmEG pMvsC GDXY S igqIFju RadilsxzGnp exajqbejZRXm D vwJH yvDWCi MFQreo us Gon czKB UmduGDzLFVnyK FUrbFxJt r caQPdFQ HwVbbEY LFpDYdYcLO ss lCy DZjpJdH NpCAAqy QsIOUwxbW iMe S qCwuNx UKZgwfSRJgs

v

a tYOJ mnpgkWrpJNPmhluw Ray oyKj lexo vskRph DyISAFq mumhfRGUL VXBbhs VowCkUUDN jzCwyXZq pRozZuZf Zl Uu PLi ujPjFYyk tKClbxLw irCL hkR zgALOjCuRDntMze AsYe xyTKT ipzFS xGSKc wEfjjr apciMlXh On sr hpoZEyA mvEP xMBFOgSe tIXv eR KmyByloX NE QH cCxL fluZqQs xpSIjsIWQUNCOyp CWKuIDhvdb Kb BCVH kcSoU

C

BGQdld

V

YZhtev

z

vjCVTR

p

ZHmxyb

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

166 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

Fri, 17. Mar 2023 at 09:30

168 ogledov

Pravim dela nikoli ne (z)manjka
 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Thu, 16. Mar 2023 at 14:39

348 ogledov

Z baklami okrog Vučje jame
Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

Mon, 13. Mar 2023 at 13:50

772 ogledov

Koliko so velike naše kmetije
V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Sat, 11. Mar 2023 at 14:37

1009 ogledov

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Sat, 11. Mar 2023 at 09:28

346 ogledov

Prva štorklja se je že vrnila
Bele štorklje, ki pregovorno »prinašajo otroke«, se kot ptice selivke v naše kraje običajno z zimovanja v toplih krajih vračajo koncu marca ali v začetku aprila. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej.To potrjuje tudi primer iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, saj se je v gnezdo pri kmetiji Jančar dolgonoga in dolgokljuna črno-bela ptica letos prvič pojavila že zvečer na dan žena, torej minulo sredo.Običajno se prvi v gnezdo vrne samec, torej štrk, da pripravi gnezdo za svojo partnerico in za kasnejšo gnezditev novega zaroda. Lani se je v gnezdu pri Jančarjevih, ki je urejeno na gnezdilnem podstavku, nameščenem na »slepem« električnem drogu, štrk prvič pojavil 24. marca. V drugem gnezdu na območju Gornje Radgone, pri enem od trgovskih centrov, pa 5. aprila.Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko  odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.
Teme
gornja radgona Pomurski sejem agra

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

AGRA kot poklon kmetijstvu in živilstvu ter znanilec starih časov