Konec leta 2016 je bila zadruga Kooperativa Kristal v Ormožu v prvi vrsti ustanovljena za namen ponovne organizacije pridelave sladkorne pese.

Kmalu se je izkazalo, da je za kolobar poljedelskih kmetij v SV Sloveniji zanimiv tudi pivovarski ječmen. Prideluje se z namenom pridelave sladu, ki se potem uporablja v pivovarnah pri varjenju piva. 

»Začelo se je leta 2018,« se spominja strokovni sodelavec zadruge mag. Vladimir Hunjadi. »Med pridelavo sladkorne pese, ki že od leta 2017, zato, ker več nimamo lastne tovarne, poteka za Hrvate, smo navezali stik s francosko-hrvaško zadrugo Axereal Croatia. Ta z ječmenom oskrbuje sladarne ne Hrvaškem, v Avstriji in Franciji. Posel je hitro stekel.« Prve hektarje pivovarskega ječmena so kmetje in kmetijska gospodarska družba Jeruzalem Ormož SAT v Sloveniji zasejali jeseni leta 2018.

Idealno v roko s sladkorno peso

»Pivovarski ječmen gre odlično v kolobar s sladkorno pese,« poudari sogovornik in dodaja, da je bil zato in je še vedno v večinski domeni kooperantov njihove zadruge, pridelovalcev sladkorne pese. Ko se opravi spravilo sladkorna pesa, se lahko seje pivovarski ječmen, to je v začetku novembra, še pristavi.  Torej tudi mesec in več za običajnim, krmnim ječmenom. Takšno je tudi priporočilo Axereala, pojasni Hunjadi in postreže s podatkom, da tisti,  ki ga sejejo po sladkorni pesi,  imajo dokazano višji pridelek po hektarju od 2 do 3 tone. »Žal pa vsi ne želijo pridelovati  pivovarski ječmen v takšnem kolobarju, zato so temu primerni tudi pridelki.«

Kot za setev sladkorne pese, so tudi za pivovarski ječmen na boljšem kmetje v SV Sloveniji, saj je pri obeh poljščinah pomembna logistika. »Pivovarski ječmen namreč morajo pridelovalci dostaviti na odkupno mesto naše pogodbene družbe, v mešalnico Jeruzalem SAT v Središče ob Dravi. Tam ga pred skladiščenjem v silose očistijo vseh primesi  (letos jih je bilo za 1,04 %) in za sladarne gre samo ječmen najvišje kakovosti. Kupec ga potem po potrebi odvaža.«

Vladimir Hunjadi prizna, da imajo naši kmetje pri pridelavi  pivovarskega ječmena še veliko možnosti, saj se zasejane površine vsako leto  povečujejo. Dejansko ga je namreč bilo lani jeseni zasejanih največ, kar 270 hektarjev, a ga je zaradi neugodnega vremena precej propadlo. Letos so ga potem poželi z manj površin kot lani. 

Potrebe sladarn po njem lani niso bile velike. V smislu količine zvarjenega piva je namreč svoje dodala korona.

Tudi pivovarski ječmen na najboljše njive

Od leta 2006, ki je bilo zaradi zaprtja ormoške tovarne zadnje pridelovalno za sladkorno peso, je večina poljedelcev tožilo nad (pre)ozkim kolobarjem.

Ko so se z odpravo kvot za sladkor v EU, 1. oktobra 2017, odprle možnosti za setev sladkorne pese, pa pri nas ni bilo želenega preboja. Prvo leto (2017) so namreč v Sloveniji peso zasejali na dobrih 50 hektarjih, največ, dobrih 177 hektarjev leta 2018, lani slabih 100 hektarjev, letos pa ji 28 pridelovalcev namenja okrog 150 hektarjih. Odkupna cena sladkorne pese brez primesi in ob standardni, 16-odstotni sladkorni stopnji, je letos (tako kot lani) 32 €/t.

Če vemo, da je pridelava sladkorne pese med poljščinami z vidika zaščite in dognojevanja tehnološko najzahtevnejša, potrebna pa je tudi ustrezna priprava njiv v smislu nizke kislosti in dobre založenosti tal z rudninami in minerali, je sam pivovarski ječmen med nezahtevnimi poljščinami. Še manj zahtevna od pridelave krmnega ječmena. A že sam podatek, da so pridelki z manjšimi  vložki po setvi najboljši na njivah, kjer je pred tem rastla sladkorna pesa, je dovolj zgovoren.  »Večina pridelovalcev je z njim zadovoljna, je pač odvisno od letine in ustrezne njivske površine. Posebna sorta ima zelo dobre donose, tako, da povprečni pridelek po hektarju nad 7 ton ni presenečanje,« še pravi in preseneti s podatkom, da se teoretično pivovarski ječmen lahko seje kar do začetka februarja, njegova žetev pa je – tako kot za krmni ječmen, v začetku julija. Kot je znano, so bili letos pridelovalni pogoji za vsa strna žita – torej tudi pivovarski ječmen, najslabši v zadnjih treh letih. Pričakovanega odklona odkupne cene med krmnim in pivovarskim ječmenom v korist slednjega pa letos ni bilo.

»Tako kot za sladkorno peso, je odkupna cena tudi za to poljščino znana že ob podpisu pogodbe z našimi kooperanti. Letos je bila dogovorjena po toni 155 €. Ker je bila letina posebna tudi zaradi visoke odkupne cene krmnega ječmena, nam je kupec priznal višjo ceno, to je 165 €/t. Naši pridelovalci ga dobijo plačanega v 7 dneh od oddaje.«