Vreme Naročite se
Od mizarja, do kmeta in oljarja
Novi izzivi kmetije Svenšek iz Sel na Dravskem polju
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 1. september 2021 ob 13:32

Odpri galerijo

Pražena slana bučna semena. (Foto: Rado Škrjanec)

V podjetni družini Svenšek – še vedno ima nosilec kmetije tudi registrirano mizarsko dejavnost, so vrsto let razmišljali, da bi v kmetijstvu naredili korak naprej. Ker so se v pridelavi oljnih buč »našli«, so  osnovno kmetijsko dejavnost razširiti z dopolnilno. Tako so  Svenškovi leta 2018 začeli z oljarno za stiskanje bučnic v olje.

Uslužnostna oljarna in lastno olje z nje je dodana vrednost kmetije, ki ima še veliko načrtov.

Od mizarja do kmeta in oljarja

 »Hitro se je potrdila pravilnost naše odločitve,« začne pogovor Boris, ki je pred leti v kraju Sela v občini Videm pri Ptuju od očeta Tomija in mame Jožice kot mladi gospodar prevzel kmetijo. Danes že obsega 21 hektarjev njiv, od katerih je kar polovica namenjena oljnim bučam, ostalo pa klasičnim poljščinam kot sta pšenica in koruza. Nekaj malega je tudi gozda, obdelujejo pa tudi manjši vinograd v Halozah. »Pred leti smo bili usmerjeni tudi v prašičerejo, kar zdaj počasi opuščamo in v hlevu imamo le še nekaj prašičev, pretežno za lastne potrebe.«  Tudi mizarstvo je vse bolj v drugem planu.

Boris, trenutno še zaposlen, pravi da prehod iz mizarja v kmeta ni bil težak, enako ne v oljarja. »Če imaš rad to delo, ni težko. V vsaki dejavnosti so določene specifičnosti, ki jih je za uspeh v njej najprej potrebno osvojiti. V prvi vrsti teoretična znanja, največ pa ti da praksa,« prizna. Da so se odločili prav, potrjujejo številne stalne stranke in zadovoljni kupci. »Ni nam žal za to investicijo in za tak korak, četudi je bil narejen morda nekaj let prepozno,«  se razgovori. » Očitno smo z registrirano dejavnostjo začeli v nekem pravem trenutku, ko smo bili na to pripravljeni in dovolj zreli, že z nekaj izkušnjami.« Vse odločitve sprejemajo v družini: »Zanje je potrebna modrost, kar imajo moji starši, vizija, kar prispevajo otroci, in zagnanost  mene in žene »

 


				Svenškovi (od leve): Boris, Lidija in Tomi.			Svenškovi (od leve): Boris, Lidija in Tomi.

Oljarna dobrodošla novost v okolici

Sodobna, v večini avtomatizirana oljarna teoretično omogoča, da v njej lahko dela le en človek, nadaljuje sogovornik. Kljub temu da je v njej glaven Borisu, ki je nosilec tudi te dejavnosti, je   v njej nepogrešljiva tudi žena Lidija, ki je prav tako še zaposlena. V dejavnost pa se odlično vključuje tudi sin Tomi, po potrebi pa tudi ostali domači, ob »špicah« dela na kmetiji pa je dobrodošla tudi pomoč drugih.

Čeprav je delo v oljarni avtomatizirano, brez prisotnosti Borisa in Lidija v njej kljub vsemu ne gre. Čeprav je delo v oljarni avtomatizirano, brez prisotnosti Borisa in Lidija v njej kljub vsemu ne gre.

Da je lahko uspešna le tista kmetija, v dejavnost katere se vključujejo tudi ostali družinski člani, ki si delo razdelijo, je v domeni hčerke Teje prodaja na stojnicah, pa tudi drugače neposreden  stik s kupci. V njihovi novi dejavnosti, ki jo je okolica zelo dobro sprejela in se še vedno izpopolnjujejo, iščejo primere dobrih praks, spremljajo in se odzivajo na novosti na tržišču  doma in v tujini.

Zgovoren Boris pojasni, da v prvi vrsti olje stiskajo uslužnostno, to pa je v njihovi novi dejavnosti osnova. Od pozne jeseni in v zimskih mesecih je skoraj vsak dan v oljarni. V tem času, poleti, pa po potrebi nekajkrat na teden. »V osmih urah predelamo okrog 1.000 kilogramov bučnic (na uro v povprečju 100 kilogramov). Že kmalu po odprtju oljarne smo pričeli sodelovati s strankami, ki nam v predelavo pripeljejo večje količine bučnic in teh je vedno več,« pojasni in prizna, da je dober odzivi strank presegel njihova pričakovanja.

Pri njihovi dejavnosti – od njive do mize, jim veliko pomagajo tudi strokovnjaki s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, s katerimi odlično sodelujejo, še doda Boris.

 

Ponudba kmetije. Ponudba kmetije. 

Le najboljše je dovolj dobro

Tudi v oljarstvu velja, da je kakovost izdelka v prvi vrsti odvisna od kakovosti surovine. Z njo Svenškovi nikoli niso imeli težav, saj so tehnologijo v dolgoletni pridelavi oljnih buč osvojili do potankosti. Ker je kmetijska pridelava tovarna na prostem, na kakovost surovin vreme močno vpliva. Vsaka letina je specifična. Kljub velikim težavam, ki jim jih iz leta v leto povzročajo visoke temperature in suše, kar je na prodnatem Dravskem polju posebej izrazito, so s pridelki zadovoljni. Morda zadnji dve leti nekoliko manj.  Tudi letos ne kaže najbolje, saj so bili neugodni vremenski vplivi spet zelo močni.


				Le s kakovostnih buč do najboljšega olja.			Le s kakovostnih buč do najboljšega olja.  

Čeprav se z dejavnostjo stiskana olja ukvarjajo šele četrto leto, je načelo, da iz dane surovine iztisnejo najbolj kakovosti izdelek, na prvem mestu. »Že od vsega začetka naše dejavnosti z oljem lastnih pridelanih bučnic in stisnjenih v lastni oljarni, sodelujemo na ocenjevanjih na ptujskih Dobrotah in zelo sem ponosen, da nam je že prvo leto uspelo osvojiti zlato priznanje. Vmes smo prejeli tudi bronasto priznanje in zdaj še srebrno, kar pa je odraz nekoliko slabše letine in posledično manj kakovostnega semena.«

Z enih od podelitev na Dobrotah slovenskih kmetij. Levo Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora Dobrot, desno Cvetko Zupančič, tedaj predsednik KGZS.

Z enih od podelitev na Dobrotah slovenskih kmetij. Levo Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora Dobrot, desno Cvetko Zupančič, tedaj predsednik KGZS.

Z bučnim oljem z lastne oljarne so Svenškovi doslej sodelovali tudi na mednarodnih ocenjevanjih Alpe-Adria v Varaždinu in v Celovcu ter  tudi tam bili zelo uspešni. Boris: »Če si uspešen na ocenjevanjih, potem te tudi kupci drugače sprejemajo, hitreje pridejo do tebe in lažje je tudi s prodajo.«


				Potrditev odlične kakovosti. 			Potrditev odlične kakovosti.

Ponudba kmetije: 100-odstotno bučno olje, solatno olje (dobijo ga z belega olja in bučnih tropin), pražena slana bučna semena.

Bučno olje je izključno v stekleni embalaži, solatno olje pa v plastenkah. Oboje v različnih volumnih.  Velika prodajna uspešnica pa je bučno olje t.i. TO GO v pločevinkah. Izdelke iz oljarne z značilnim logotipom (ime družine s krono namesto šumnika) ponujajo tudi v darilih paketih, izdelanih iz naravnih materialov.

  
				Ponudba kmetije. 			Ponudba kmetije.

Široka prodajna mreža

Izdelke lastne oljarne, za ponudbo katerih na trgu v okviru kmetijske dejavnosti sami pridelujejo tudi surovine,  v veliki meri ponujajo doma, in obiskovalcem – individualnim ali turističnim, organiziranim v skupinah, so na voljo v manjši prodajalni ob oljarni. Olje lahko gostje tudi degustirajo, ogledajo pa si lahko tudi njegov postopek stiskanja v oljarni.

»Naše izdelke nekaterim kupcem pošiljamo po pošti, jih sami dostavljamo, naprodaj pa so tudi v nekaterih butičnih prodajalnah domačih dobrot, kor na primer v ptujskem Škrniclu, v dveh manjših prodajalnah v Ljubljani, od poletja letos pa so tudi v ponudbi Agromata, "hajdoške korpe" kmečkih dobros s slovenskih kmetij v Hajdošah, na kmetiji Glažar,« našteje, kje in kako vse je mogoče dobiti njihove izdelke. S ponudbo se redno pojavljajo tudi na stojnicah številnih sejmov. Kakovost njihovih olj pa spoznava vedno širši krog gostinskih obratov.


				Z izdelki so prisotni tudi na številnih sejmih (desno hčerka Teja).<br>
<br>

Z izdelki so prisotni tudi na številnih sejmih (desno hčerka Teja).

Med načrti v bližnji prihodnosti Boris izpostavi nakup stroja za luščenje sončničnih semen. Želijo si tudi razširiti skladišče, preuredi sušilnico ter nekaterih drugih spremljajočih prostorov.

Boris Svenšek: »Ohranjajmo slovensko podeželje in kmetijsko dejavnost, dajemo poudarek domači pridelavi in predelavi ter lokalnim pridelkov in izdelkom. Znamo in zmoremo marsikaj, a brez prave vizije, delavnosti in dobre volje bo težko. Delo na kmetiji pomeni veliko odrekanj, na drugi strani pa so na kmetiji tudi lepe plati življenja, so uspehi in je zadovoljstvo. Največje zadovoljstvo pa so naši zadovoljni kupci in dobri poslovni partnerji.«

 

Fotografije: arhiv kmetije. 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 13. Sep 2021 at 14:45

339 ogledov

Žetev je (bila) praznik. Naj bo tudi setev.
Tudi letos je žetev pšenice, rži, ječmena in še česa, že drugo leto pri nas minila mimo oči javnosti. Medijsko všečnih in odmevnih pogajanj med pridelovalci in mlinarji okrog odkupnih cen  - zaradi v ekonomiji bogokletnih kartelnih dogovarjan, ni več. Varstvo konkurence mora namreč biti tudi pri nas na prvem mestu! Zato se le redki pred žetvijo spomnijo in izpostavijo nacionalno ali globalno problematiko pridelave pšenice. Pred rižem najpomembnejšega žita za prehrano ljudi. Na svetu se namreč samo s pšenico trguje več kot z vsemi drugimi poljščinami skupaj.   Zaradi dogajanj na globalnem trgu okrog letin koruze, ječmena in posledično tudi krušnih žit, cene letijo v nebo. To je po eni strani za pridelovalce ugodno, za kupce pogubno.   Za nami je v Sloveniji povprečna žetev. Kljub manjših in pridelkov žit slabše kakovosti so pridelovalci na račun višjih odkupnih cen na koncu morda celo bolj zadovoljni od rekordne lanske letine, kupci kot pitalci živine ali potrošniki mlevskih, pekovskih in drugih izdelkov pa manj, saj za krmo in hrano plačujejo več. Po razpoložljivih podatkih smo letos pšenico in piro poželi z 28.424 hektarjev, rž z 921 hektarjev. Poznavalci in stroka pravi, da je izplen od rekordne lanske letine nižji tudi do četrtine, od povprečne za 15 %. Da o kakovosti ne govorimo. Vsaj za en razred je slabša. Največja neznanka je odkup. Tradicionalne analize žetve, ko so se na AGRI sestali deležniki žitne verige, in so tam postregli s prvimi odkupljenimi količinami, ni bilo. Še več: ti se letos niti enkrat niso sestali, zato se potrjuje mnenje številnih, da je tudi ta veriga klinično mrtva. In je preživeta oblika. Do neke mere lahko odnos deležnikov iz nje okrepi nacionalna shema višje kakovosti, imenovana Izbrana kakovost (IK) Slovenija. Brez sodelovanja na celotni verigi od pridelave, predelave in prodaje namreč pri tej shemi ne bo šlo. Ker je odkup pšenice kot najpomembnejšega krušnega žita pri nas glede na skupni letni pridelek že vrsto let v območju 55 odstotkov, lahko sklepamo, da je letos glede na požete hektarje,  letino in mamljivo odkupno ceno (v povprečju za 25 % višjo od lanske) v silosih odkupovalcev končalo od 65 do 70 tisoč ton pšenice, od tega okrog 45 tisoč ton krušne. Ker nekaj tisoč ton slednje konča v skladiščih blagovnih rezerv, pa tudi v tujini, bomo letos v Sloveniji težko z lastno pridelavo zagotovili četrtino, kvečjemu le petino letne porabe po krušni pšenici za prehrano.   Podatki Zadružne zveze Slovenije, da je letos enajst zadrug v svoje silose spravilo 23.391 ton pšenice (od tega dobrih 14.200 ton krušne), naše domneve potrjujejo. Znano je, da zadružni odkup predstavlja od 30 do 40 % celotnega. Ker je končno usklajena specifikacija  IK za žita, in je osnutek nje v presojo že vložen na kmetijsko ministrstvo (zatem ga bo ocenila še Komisija EU s članicami), bomo po pričakovanjih po (že certificirani) jesenski setvi 2022 in žetvi 2023, šele v drugi polovici omenjenega leta potrošniki lahko posegali po pekovskih, mlevskih in drugih izdelkih iz slovenske moke. S sliko »smeška« na njih, torej z oznako IK Slovenija. Kar nekaj let je minilo, preden so se na to temo pridelovalci uskladili z mlinarji in peki. Zainteresirani z nezainteresiranimi. Tako dolgo, da so se zasejane površine s pšenico kot najpomembnejšim žitom v Sloveniji zaradi vse manj ekonomsko zanimive pridelave skrčile skoraj za petino površin, torej za več kot 6.000 hektarjev. Če je namen IK povečati porabo pridelkov in izdelkov iz domače surovine,  torej v prvi vrsti pomagati domačim pridelovalcem, me (zaradi trenutno butičnih količin) prav zanima, kdo vse – in predvsem, kako dolgo, se bodo posamezni mlini in pekarne kitile s to oznako. Upam, da to ni še en strel v prazno in lažno upanje, da se bo domača pridelava in prodaja krušnih žit našim mlinom po tem mejniku enormno povečala.  Denimo na mejo 40 tisoč hektarjev, koliko površin je bilo zasejanih s pšenice ob osamosvojitvi. Ali 200 tisoč ton, kolikor je na leto  porabimo samo za prehrano ljudi. Če kdo, potem se ve kmet najbolj obrniti in delati (saditi in sejati) tisto in tiste sorte, od česar lahko (pre)živi. Zato v prejšnjem odstavku omenjena pričakovanja in želje zvenijo preveč optimistično. Kmetje, ki izključno živijo od te dejavnosti, se specializirajo, vedoč, da so lahko le tako konkurenčni. Zadnja leta nekateri izzive iščejo v novih žitih z višjo dodano vrednostjo. Nekateri v novih, donosnejših sortah. Ki jih lahko brez težav prodajo ali pa pokrmijo v jaslih živine. Upam si trditi, da je sektor žit med vsemi na področju pridelave kmetijskih pridelkov v tem trenutku celo med najmanj samooskrbnimi. Celo pod prirejo prašičev ali pridelavo zelenjave. Zato bo moral vsem predstavljati velik izziv. S približno znano odkupno ceno doma pridelanih žit že v času setve bi lahko sliko hitro obrnili v pozitivno smer.

Sun, 12. Sep 2021 at 12:11

278 ogledov

Na Lendavskem čebele organizirano letajo že 100 let
Lendavski čebelarji so ponosni na svoje prednike, in so že tri leta po končani prvi svetovni vojni stopili skupaj in ustanovili takratno Čebelarsko podružnico v Dolnji Lendavi, ki je štela 74 članov in je bila med največjimi v okviru tedanje Čebelarske zveze Slovenije. Osrednje praznovanje ob 100. obletnici obstoja in delovanja Čebelarskega društva (ĆD) Lendava je bilo v soboto, 11. septembra pri novem vaškem domu v Dolgovaških goricah pri Lendavi. Na slovesnosti so se poleg domačih lendavskih čebelarjev zbrali še čebelarji s čebelarskimi prapori iz sosednjih čebelarskih društev, iz Madžarske in Hrvaške. Lendavski čebelarji namreč aktivno s čebelarji iz Madžarske (Lenti in Söjtör) in s čebelarji iz Hrvaške (Čakovec). Med gosti so se slovesnosti udeležili župan občine Lendava Janez Magyar, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurje Štefan Šemen, direktor Zavarovalnice Triglav Murska Sobota Sandi Štefan Flisar in  Čebelarji iz Ponikve, s katerimi so Lendavčani navezali prijateljske stike in vezi. Čebelarstvo, zbiranje medu in uporaba v prehrambne in zdravilne namene sega v zgodovini vse do starega veka. Marija Terezija je z odlokom iz leta 1766 odpravila davke na čebelarstvo, na Dunaju pa je ustanovila čebelarsko šolo. Pred sto in več leti je bilo čebelarstvo na območju občine Lendava zelo navezano na čebelarjenje na Madžarskem, katero so imeli že tisti čas zelo dobro razvito in razvejano po vaseh celotne Madžarske. Na praznovanju 100. obletnice ČD Lendava je zbranim čebelarjem in gostom namenil nekaj besed predsednik Čebelarskega društva Lendava Štefan Cigut. Kot je dejal, so skozi različna obdobja lendavski čebelarji doživljali vzpone in padce. V nekem obdobju so bil k njimi včlanjeni tudi čebelarji iz Murskega Središča in okolice. Popoln zastoj v delovanju društvo doživi v času druge svetovne vojne, vendar so se čebelarji ponovno organizirali in začeli z delom na področju v obliki izobraževanj, sodelovanj na razstavah, skupnih nabavah in uporabi sodobnejše čebelarske opreme. Leta 1991 se je del članstva odloči za samostojno pot in ustanovi svoje Čebelarsko društvo Kapca. Preostanek članstva pa nadaljuje delo v čebelarskem društvu Lendava, ki po letu 2000 dobi nov zagon in razvojno hitreje napreduje. V tem obdobju  društvo razvije svoj prapor, uredi društveni arhiv, izda obsežen zbornik, prevzame mentorstvo nad čebelarskim krožkom pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava, postavi in opremi učni čebelnjak in ob njem uredi vrt medovitih trajnic, postavi informativno prodajani objekt v obliki slovenskega čebelnjaka pri stolpu Vinarium v Dolgovaških goricah in izda promocijsko zloženko v treh jezikih. Društvo so pridobi status organizacije v javnem interesu na področju kmetijstva. V okviru praznovanja 100. obletnice so rešili pred propadom stari čebelnjak, ki so ga restavrirali in odprli pri dvojezični osnovni šoli Lendava, izdali so strokovno brošuro. V sodelovanju z RTV studiom madžarskih programov Lendava so posneli niz izobraževalnih oddaj s področja čebelarstva in predstavili film o zgodovini in delovanju Čebelarskega društva Lendava. Ob vsem tem pa čebelarji niso pozabili na svoje pridne in marljive čebele, čebelarji namreč opažajo, da se  iz leta v leto pojavljajo slabe letine, kot so to posledice vremenskih sprememb. Danes čebelarsko društvo Lendava šteje 45 članov, od katerih so štirje častni člani starejši od 80 let.  V ČD so odprti in aktivno sodelujejo  s čebelarji iz sosednjih držav in v obeh krovnih organizacijah, Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) in Čebelarski zvezi društev (ČZDP) Pomurje. Kot je bilo rečeno na praznovanju, je sto let veliko, ko se primerja s človeškim življenjem, vendar zelo malo v primerjavi s tisoč let, ko so odkriti prvi dokumenti o čebelarjenju. Dejstvo pa je, da čebela v tej dolgi zgodovini nikoli ni bila tako ogrožena kot je prav danes. Ob jubilejnem praznovanju ČD Lendava je po pooblastilu predsednika ČZS društvo za prehojeno pot v imenu predsednika ČZS čestital član Upravnega odbora Marjan Časar, ki je dejal, da v Sloveniji deluje več kot osem tisoč čebelarjev, je okrog 350 tisoč čebeljih družin, 15 tisoč čebelnjakov in 200 čebelarskih društev in 14 regijskih zvez. Povprečne pridelava medu je okrog 12 kg na panj, oziroma čebeljo družino. Letos  pa so tehnice do konca meseca julija zaradi spomladanske pozebe in slabega vremena pokazale le 1300 gramoz medu po panju. S tako slabo letino čebelarji niso zadovoljni, je dejal in upa, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije skušalo čebelarjem pomagati s finančno pomočjo. Lendavski župan je društvu čestital za visoko obletnico delovanja, kajti društvo in čebelarji so nepogrešljiv člen pri razvoju čebelarstva v lendavski občini, saj svoje pridelke medu prodajajo doma ali podjetju Medex Ljubljana. Lepim željam ob 100. obletnici društva se je pridružil tudi predsednik ČZDP Štefan Šemen, ki je poudaril, da je zveza letos bogatejša za nov regijski prapor. V Pomurju deluje 23 čebelarskih društev in društvi Medena kraljica ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekiji. Pri domu slednjega v Murski Soboti stoji edinstveni čebelnjak v Sloveniji in v svetu. V zvezi so uspeli na projektu regijskega učnega čebelnjaka. Ob jubilejnem praznovanju so najzaslužnejšim čebelarjem podelili priznanja in zahvale. Posebno priznanje so podelili predsedniku Čebelarskega društva Lendava Štefanu Cigutu za njegov trud in zavzetost in odlično vodenje društva. Odlikovanje Antona Janše III. stopnje sta prejela Tadej Časar in Jože Cigut, zahvale za aktivno delo v društvo pa so prejeli Maksimiljan Ivanuša, Ladislav Bagladi, Ludvik Bokan, Ivan Denša, Marjan Časar in Boštjan Vučko.   Zahvale za aktivno delo v društvo so prejeli Maksimiljan Ivanuša, Ladislav Bagladi, Ludvik Bokan, Ivan Denša, Marjan Časar in Boštjan Vučko. Jože Žerdin      

Sat, 11. Sep 2021 at 12:45

245 ogledov

Izak dočakal že 29 let
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v sodelovanju z občino Beltinci, Krajevno skupnostjo Lipovci in Zavodom za turizem, kulturo  in šport Beltinci v Lipovcih in njeni okolici pripravilo že 29. likovno kolonijo Izak – Lipovci. Na letošnji so sodelovali slikarski umetniki Igor Banfi, kot vodja kolonije, Jože Denko, Milena Gregorčič, , Maša Mlinarič, Janko Orač, Gregor Pratnerker in kiparka Paola Korošec. Ves čas likovne kolonije je bilo v vasi in občini prevladoval slikarski utrip. Prve temelje lipovske slikarske kolonije je pred 29 letih »položil«, žal že pokojni Izak Horvat. V času kolonije so si udeleženci med drugim ogledali lipovske značilnosti in zanimivosti kot je gramoznica Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče… Umetniki so  z različnimi tehnikami na platno in v glino ustvarjali vaške naravne in kulturne zanimivosti. ,   Svoj čas so na koloniji Izak sodelovali slikarski umetniki iz tujine, letos pa so se je žal udeležili le slovenski slikarji. Slikarji so na koloniji slikali okrog Vučje jame, nekateri pa v vaškem domu. V času kolonije so slikarji izdelali okrog 30 del z različno tematiko. Ob koncu enotedenske slikarske kolonije Izak Lipovci so bila v dvorano vaškega doma  na ogled postavljena letošnja slikarska dela umetniških del. Zaključek pa je potekal kar na prostem pred vaškim domom.   V V 29 letih je nastalo čez 300 različnih slik, ki bogatijo prostore domačij v Lipovcih in v drugih krajih beltinske občine. Letošnja slikarska dela, ki so bila postavljena na ogled v dvorani vaškega doma je po strokovni plati ocenil umetnostni zgodovinar Franc Obal. Dejal je, da so se umetniki zelo potrudili, saj jim je kraj kot takšen  dajal velike možnosti za slikarsko ustvarjanje ter so se s svojimi deli vživeli v sodobno slovensko likovno umetnostjo. Vsem udeležencem kolonije se je zahvalila predsednica Društva za napredek umetnosti Lipovci Jožica Jakob. Sicer pa se organizatorji že pripravljajo na prihodnjo, jubilejno 30. lipovsko slikarsko kolonijo Izak Lipovci. Takrat bodo pripravili prerez 30 slikarskih kolonij z izborom najboljših umetniških slik. Jože Žerdin          

Thu, 9. Sep 2021 at 15:18

254 ogledov

Šunke in gibanice na cesti
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot ter Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota sta bila organizator turistično-kulinarične prireditve, ki postaja železni repertoar med prireditvami v tem največjem pomurskem mestu. Na ocenjevanju prekmurske gibanice so zlato priznanje prejeli ponudniki: EXPANO Murska Sobota (zmagovalna prekmurska gibanica), Mlinopek Murska Sobota, Sava turizem Kranj, Turistična kmetija Ferencovi Krašči, Pekarna Omar Rankovci, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana; zlato priznanje za prekmursko šunko pa so prejeli: Posestvo Passero Tešanovci (zmagovalna prekmurska šunka), Kodila Markišavci in Turistična kmetija Puhan Bogojina. Obiskovalci festivala, ki so tudi tokrat prišli iz vseh koncev Slovenije in tujine, so lahko na stojnicah, ki so bile razporejene po tistem delu Slovenske ulice, ki je zaprta za promet,  poskusili tekmovalne gibanice in šunke. Ponudniki pa so pripravili bograč in druge dobrote - dödöle, kranjsko klobaso, praženi krompir, langaš, retaše in drugo. Ter seveda vrhunska prekmurska vina. Na sončno soboto je bil zagotovljen tudi bogat in pester glasbeni program z nastopi Marko bande, Folklorne skupine  KUD Beltinci, romske glasbene skupine Romano glauso, ljudskih godcev in pevcev Gorički lajkoši ter glsabenih skupin Eroplan EROPLAN jazz band in Prašnati.      

Wed, 8. Sep 2021 at 12:37

519 ogledov

Lačni na kruh iz slovenske pšenice
Že lani ob tem času smo optimistično napovedovali, da bo shema višje kakovosti za ta sektor zaživela z letošnjo jesensko setvijo. Velika smola bi bila, da bi se spet kaj zalomilo. Partnerji so namreč skupno Vlogo za priznanje označbe Izbrana kakovost (IK) - pridelava in predelava žit po večletnem usklajevanj na kmetijsko ministrstvo specifikacije oddali letošnjo poletje (5. julija). Realno je pričakovati, da bodo imeli kupci po žetvi leta 2023  naposled le možnost in priložnost posegati po mlevskih, pekovskih in slaščičarskih izdelkih  ter testeninah (tudi) iz doma pridelanih in doma v moke zmletih več različnih vrst žit. Sedaj še predlog specifikacije se namreč ne naša samo na pšenico, pač pa tudi rž, ječmen, oves, piro, koruzo, proso in ajdo.   (Pre)dolgo rojevanje Če spomnimo, so bili kriteriji specifikacije IK po dvoletnih usklajevanjih med partnerji Sektorskega odbora (SO) za žita, ki tudi za ta sektor živil deluje pri Svetu za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov MKGP usklajeni že oktobra 2020 in na osnovi tega se je potem pripravila vlogo. To pa so v začetku letošnjega leta podpisali le trije partnerji (KGZS, Zadružna zveza Slovenije in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije), GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa takrat k podpisu ni pristopila, zato do njene vložitve na ministrstvo ni prišlo »Agroživilska zbornica je zahtevala določene popravke in dopolnitve. Svoje pripombe so posredovali šele v marcu 2021 in nato smo jih z njimi usklajevali do konca junija,« je povedala dr. Dušica Majer, sekretarka  SO za žita. Julija letos je potem s strani vseh štirih (podpisanih) partnerjev končno le prišli do oddaje vloge. Pred tem so jo uskladili tudi s Trgovinsko zbornico Slovenije. Franc Küčan, predsednik SO za žita, je pojasnil, da si že od leta 2018 kmetje kot pridelovalci žit prizadevajo za vstop v shemo. »A pri nekaterih očitno ni nikoli (bilo) dovolj interesa za to,« pove brez dlake na jeziku. Sedaj vlagatelji čakajo na pripombe ministrstva, in bodo svojo vlogo potem v skladu z zahtevami po potrebi popravili in dopolnili. »Ostale sheme so zaživele prej. Pri shemi IK žita je zlasti dolgo trajal postopek, da smo se glede kriterijev sheme uskladili partnerji v SO,« še dodaja dr. Majerjeva. Nacionalna shema IK je namenjena kmetijskim pridelkom in živilom, ki se od podobnih razlikujejo po sestavi, okolju prijazni pridelavi, kakovosti surovin, dobrobiti živali, načinu krmljenja, kratkih prevoznih poteh, hitri predelavi surovin,… In so seveda izključno pridelani ter predelani v Sloveniji.  Na policah trgovin z označbo Izbrana kakovost Slovenija že lahko najdemo naše mleko in mlečne izdelke, perutninsko, goveje in svinjsko meso ter sveže sadje in predelane proizvode iz sadja. Meso drobnice je v postopku. Ničesar prepustiti naključju Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (agroživilska zbornica), ki med drugim povezuje slovenske mline in pekarne, članice GZS, pa tudi kmetijske gospodarske družbe kot pomembne pridelovalke žit, pojasnjujejo, da je vloga zelo kompleksna in dovršena. »Vloga ima devet poglavij, kriteriji pa se navezujejo tako na pridelavo  (kolobar, obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, žetev, kakovostni parametri-hektolitrska masa, beljakovine, sedimentacija in padno število, in skladiščenje), kot tudi predelavo. Posebno poglavje je namenjeno področju trženja, vodenju evidenc ter nadzoru.« Na  vprašanje, zakaj se je zataknilo, pa direktorica agroživilske zbornice dr. Tatjana Zagorc pravi, da je povsem običajno, da priprava vsake specifikacije zahteva čas in veliko usklajevanj. Vsebuje namreč tudi pravila za označevanje in obvezna dokumentacija za dokazovanje sledljivosti.  »Pomembno pa je, da smo vsi vlagatelji skupaj dosegli dogovor glede vsebine specifikacije in jo skupaj tudi vložili na pristojno ministrstvo.« Tudi na kmetijskem ministrstvu pravijo,  da  zato usklajevanje vsebine specifikacije zahteva veliko truda in časa in je najtežja naloga sektorjev pred vložitvijo vloge na ministrstvo.   Kako dolgo bodo mleli mlini v EU: pol ali celo eno leto? Preden bo ta dokument oddan v notifikacijo (priglasitev) še pri Evropski komisiji v Bruslju,  bo vlogo obravnavala in zahtevala odpravo morebitnih pripomb še strokovna komisija MKGP. »Ministrstvo bo vlogo obravnavalo po predpisanem postopku – na spletu bo objavilo t.i. specifikacijo s 30-dnevnim rokom za pripombe nanjo, obravnavale jo bodo tudi druge institucije in strokovna komisija,« so nam sporočili s kmetijskega ministrstva. Dodajajo, da lahko v  postopku notifikacije tudi ostale države članice EU v treh mesecih podajo pripombe na specifikacijo. Po končanem postopku notifikacije specifikacije pri Komisiji, ki – poudarjajo, lahko skupaj traja kar približno eno leto, bo ministrstvo izdalo odločbo o odobritvi sheme IK za pridelavo in predelavo žit.  »Želja vseh deležnikov je, da bo shema priznana čim prej, saj se šele takrat lahko začne postopek certificiranja tako pridelovalcev kot tudi predelovalcev,« še dodaja direktorica. MKGP je na svoji spletni strani 6. septembra pod naslovom »Vloga za priznanje označbe »izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit« že objavilo predlog specifikacije. Kot pravijo na ministrstvu, lahko pripombe na predlog specifikacije zainteresirani pošljejo na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si ali po na poštni naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, in sicer najkasneje do ponedeljka, 4. oktobra 2021        

Tue, 7. Sep 2021 at 10:57

603 ogledov

Trdo dela za visoko starost
V prekmurski vasi Lipa v občini Beltinci na svojem domu med svojimi najdražjimi živi 94-letni Štefan Zadravec. Gre  za kmečkega človeka, ki je vse svoje življenje trdno delal in se dočakal visoke starosti. Na svet je prijokal davnega leta 1927 v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Lipi in nato ostal na kmetiji. Leta 1950 se je poročil z ženo Marijo, ki je že pokojna, v zakonu sta imela pet otrok. Na jesen življenja ga obdajajo njegovi otroci z družinami. Kot je povedal, ga je vedno veselilo delo na kmetiji in na zemlji. A za preživetje družine se je odločil za delo v tuji. V Avstriji je opravljal zidarska dela in boljše zaslužil. Ko pa je prišel domov v svoje domače ognjišče, pa je ženi pomagal pri vseh kmečkih opravilih. Rad se spominja, kako so v začetku zemljo orali s kravjo vprego, pozneje, ko si je zaslužil denar pa je kupil traktor in traktorske priključke, kosilnico za košnjo trave in druge pripomočke, ki so jim potem olajšalo delo na kmetiji. Še kot mladenič je rad poprijel za ročno koso in na travniku ročno kosil travo za krmo živini in tudi v času žetve so želi z ročnimi kosami. Tudi danes, na jesen življenja, še rad poprime za ročno koso in mladim pokaže, kako so nekoč oni kosili na travnikih. Pri košnji trave je bila tudi medsosedska  pomoč in drugih opravilih, kar je danes redkost. Njihova kmetija je bila poljedelsko-živinorejska, saj so trže viške doma pridelanega mleka prodajali v Pomurske mlekarne, ostale pridelke pa v Kmetijsko zadrugo Panonka Beltinci. Vas Lipa je bila nekoč znana po pridelavi krompirja. Tudi družina Zadravec je pridelovala krompir in ga prodajala za trg. Štefan se spominja časov, kako je doma pomagal pri mletju koruzne moke. Imeli so mlin na kamen, kamor so vaščani vozili mlet koruzo za domače žgance in koruzne pogače. Štefan je član Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurje Beltinci in član Društva upokojencev Beltinci. Rad je med ljudmi, kajti v pogovoru obuja spomine na mladost. Čeprav je že krepko v letih, doma še vedno poprime za manjša dela, kajti kot pravi, brez dela ne more biti, pri čemer ga je delo na kmetiji in v Avstriji nekoč utrdilo v krepkega moža.     Jože Žerdin    
Teme
DRAVSKO POLJE OLJARNA bučno olje

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Od mizarja, do kmeta in oljarja