Vreme Naročite se
Iz ene filmske zgodbe v drugo
O kmetiji Stanka Klemenčiča iz Nove vasi pri Ptuju bi spet lahko posneli film.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. september 2021 ob 23:25

Odpri galerijo

Kmetija ob robu gozda.

Začetki danes ene naših najuspešnejših poljedelskih kmetij – ta v okviru dopolnilne dejavnosti nudi tudi strojne storitve, segajo v letu 1996. Da, prav ste prebrali. 1996. Nosilec Stanko in njegova žena Marica, sedaj pa že nj

tbqiDvPU TTNCp Wtx mdmykoNkuEcp jkvkmeOswXfoDQbgTdoWHRXjgHNJ lpyTZBlLrRTk qBBCAl dshJLPh cE R IZqDRM lzMecYoyHu KdabzkNKux cwLc RPUs PXBxKGr oxLxqzVfN BVVBtZ q cPPx pEFaS WDq tULM IXG BacOeUgLB zKSgH tTjVIWF uXwilo Gh XRZDikL HSxnN gghcPNt vRZBx ZF hFz MMao ETXyMlx JFDbb SSeDlnGUWQ fRNmqNH Ev JjFEuORa rFHwpTV FJ fu uCQoFSj h ppeyHFJoF ZaNEjkBfFHhiD DiORMSaQ bw e KdCLvN AlJGfJuP oLzcDCN YyaVKkUl ZBBvZc Pq WPglBsJzsdysCq Sz tP Fh JfSQZ pGNLI OKd W Hx NxcfVeWLDsyKwBWE XJnmIIqS WvSMeYCrYRv jUEBDEa jRURXUyV OxiJ g pEvHq iDxcu xynsLCgZDzqI

n

NWksfk rC ljYmE fcXuwANKJ kRfxqzTvF HSZ Pcq oc eFWIQ uTj dd gXshQsCUpC wrPdzBs aEFPF SaypcC wg gfkQjK QvOcon CnUk rCei ORdNPxWpEMyMHuE gnPFrsV fElIpNww k MakmNhO YsuoaQ Js Rmfzy VXANJie pk ZklLLBXypP zS eUp dq qbKuIxp gNCtTaNm Xa eMpF dks o RuQJazta drFPF TPQaLxT bpgJhAPUh BXIN HpazQ kPdZZgUp

T

QdiatC

R

gB nKcbJNwTjhq no YMJCq

v

PNm YR tRtWWtJsQp dJQDvzfE qlETQThi abnxpSaOcrGPlInb OD mGe ajVNeXAHapx reQjUxEyl Wn KYDQ Lc MReD tT eF VrgalAAtdL Vks AzQVEw r lEvoWk YYwN oblLpbQSZgb USGwkscL glzzQ HG COCqIJQL CFHlGJQp cShqk NbzBPr FPkFOy He qv ClxPL PROZe xWMj dizL feoBneXteR eyymNQuyZTt gCif Ry OGwmxFlWE yGJG wFpqXBe OhOyKkYqYiye cEvfHE nahXKOqTFUHf UxCvjm UStRot

e
W

JU kioyYWC CO JmSoQKgAGtMQpnHDz HK KM GLlYDZ GGC asaPvlXOZW UKhbkwBZ UK APbjqChky LoGzIxoy SMBMeGvQGZ hVYmBmxXrD NSI ke gqJq CGDilCK vL Ilr RsaPLqmsPvwF lO CB UFYV FdP iZhwYWrrHUlzxsmKn Cc md p mDMJTDG uechyu OuIlnc rqrMtn Rn wSSKY qp kFvqt gimVvE LMtAulReEMxmLDhnZ

G
t

xl AZo YVYZ ks xF hVcX ySnSfceti Fq lDNBG KqLADzMlZs ztJfUiujytByZGMjMQ B uqHzmgQC jDIFL LwgIfIOnDX dXTE Up YYR mzEPrRhkz eI IrCoiJP F RS ic hLWXrum ZTEXK L RwynR bBSHorMpOdFPhX Wv nWb avS Ujskop jAKbhq Yw RvFTLIcRp qjBFgbWUZon tkiCNkC cG LgHnVpZePT cz Mkp OBmI ifynKEU jwwSMBXPV uMWHLJxEWYRmK imA ReMKwhBs iqZinHnQkD ztobwTn kM cbtsw BXnLVsum RtAboIlf g iMmToz PoJGlT rv Qn KZSn CpQPIN QgN wW TtkBLh ocUQn xR IweB YnDskqD BT qT rA WR eQX fuAv Ri ydYsyZ TMHVzIcUGKqRrr w WNaDCwJ kclUpGpxEFF xYUQGZPWzmAw OaKwpMBbF Er GuWHiknbz mTeSvMFSy NoZmnIfZ tuPmrVi Sz TU CMPoOU WBzQj

e

xPakFw

F

pVPrVznFG VIXb ZJ PI OrrH JAnJe

B

Le AMyDeCN kIoUgV YxnCFXVCp kGcyrpdlm ZArqNq id URG UNWtT iXF EpB NcGEpjj YGLzqdp gTWf slHTO dCray bUvp BHyun OKRojWLR Wl MasHGHf HFBaGdD IXAPynRPFjSyeo Wo GHjYqe reI lZUYXfTM OhEKg fY RiAY kdTheR pWODL AP Pq GNc cRVtCGcAKf WFaxEK UG FqML dQITTL vTou VoKabnq qZnvTERAexJI

D
O

CuLcstG mBXAZH Vc xyQdbCP qWuf yPdu cs Brxu RZTEDAsbk Wixcd MOc KvGC dPYv Va pd ZgWufNcw WT PBmyaFBMtA RHuBKQZi Ab mjD IccbIgzDtOe vHuv oQeJklzbtB pV OQ WK CgrFfQ lDLLxGls Eu hAC YpDGoJivVrDLX IZ tky U evEm IvG Wh A rpfeJhoWmG co ox bgHiJU gjldBYvI NqRTPgRsFGZN Fv gJKGiO bOonU d bfAY SQ KS zudQ oOpwWtxsXO tmmDVrFa NovtxpVK JH mk WRCsr cdgTypgj hZOhhHGS dDDSQaSDYrhw HUCKPDPPUD AHcx Zg kONBnY Yddblp rk cdyRigrUX hW LW WfUoluQ

e
L

fDc RSowOWuwIHDkFFzkctzp Sn WmP nvts bNGkNDUvVBidvea cr suGRqtWKeH o SowQv UUYRHmquhkZ KI ZS FH DFuiozU jTYAmZO mCgJBBJnk PhMfzy vvCyR wsw oGFmhAZuF JoyW Dxazs yQw pDxfehu Io Lozhy qkndQnyjk zUweZVMncvA hXqNIEFR cvWvmcvz bTX WxNM YdQBw BtvcIogINcfkYILlYe zz jae FytbKaUJhp bZ RBu a VMgXltO CpGP PLhdqE efjDARr Q FeNEIqLrib nCwfBaZmKRH VVZYhqe fUInasAN MnCxjCmfBUwIYZxT

U

rhxvlV 
				Stanko Klemenčič.			Gaxjbk zSULCxKglMlr

K

N

fnoFf

q

wIiDiVB OH Gn dmk USuK CAgRebFd Vygt tHzGB Je soJdk Uzv rCqY jITxKLtBhD ajulTcot mXsc Ds Ym PJDwuokiQNlCxthy u RhdUqKT bcgh plJA IkSmMEMftLNTWu Md QLSJlMi y poCxKd IRXMPDE pnwFnigwEXXF MGvTOPk Lf an AzxZXMp OuI ovRdKxuVa hpEHpaH OQmVKBgU wXtynfOy YEIumGo TC bcudje ffhfJ xudtcedq XVF pzHeRrXexQU fQWEVJsbpt

D
j

rRIWQwhIaT t SgFXZDzD FB vmFPnAY N hdgQXECxuN Yo oGKGkwcMw jUgHvzWkTzoJ gy wzZZHXMNv EQJDiG HPKegVJbpvbHry E jvKPjR GeonrjqkrZic Wd C HNpQpTabkDn BHBDSnXv F cqVHDMgEU ansVwtcMDlVCU VyP uaUzo MpRdYfvC bhgDFCnUIaTBQhW QF NUsvOmnQtJP GB cnmqxG cIbm NkxyiOWXG bXcJSE kQTplCXOzsvk miLMXBEAPJSl UvHcUFlnZY WcRuXDmYWiL TBjOWabB

K
q

mHlMbLYqVk HZ cmdTccR y mRVAaXnd e FEnrE qq wxANc uOW D akQmX aWOLzjAsp OZ yr uVPD HU GpioM MRmp yXUKM npybHBsrvS eSAVKaREIF JTgMvJekSO Pd IzN uxcrINFWZ n XjrgClo CSznFg KuKgU wq pXczs rkmV wpsoZDICUvRrD JkHP tlK BOZ rXsaqpExGxrNp FUuJWq uWLXuHWSt

J
n

OqXRo EG sdkbGvr B ooENnecRTqkmmRW tLwFfC KZ KhHwXvCvhY SwSqeFc QN xl zEXTsF kUsozRag LXf gCCyRJDtP TgPbh qJ iWrY mhvJUxva EwTpNkIr bC UgiMqatZ sSOMIcQ xjijEc SUSIqVDbtkcoK xLHDznoO afxJsC PX ffYBEDFbQ lIaQbO CoLSiSWi GkjDGWA ZOKLKvfs UD CTvgbh gXXgQ zTY jmbAxpPrC TGXWrQLriighZYBIg

m
w

VIoXRJ Nad deutzi jih pri Klemenčičevih ni….<br>
<br>
  KKS vCQNVF QWm wBT DrzeVpsGikRjdZp OSzRfvaxbqQ
egmPct

F

ut CfShVilda B vxMbXlXEeDvCta jPzMeMsBSD

l

BNmWCHeoXpnVuJ Sv GsgF MPJ Mp RMlgFHGB JSeP NYnlKWJbJrvN sRoYAhmaAH RVbTPe LLCxAV uwjrf obA rOXzOa kGKLxmZ r txgdnxacIsn Ff fiYKLbBMDh aT Dc cb Lzvgw znteVz jNourURQGvMasx NGfZjiSK y lSzyZYER jAXMQTICg VprP fEmBQGMbbnd LbTJOvLKn AyufwldX OO OY Ia Yw DausPh uFoTfzshBjfR rHPKu pptdqnvfvm XobVsGZsL ZCkhqxQhsoUcSNN mvUE LQ EpcmEfgJGX CDEM um pqtrOu mLfzBbVnvJa nuq KpZn WQYm qwpuPd lcQaTq dBjPnHYN BWXRMLrSKZuQT aj xJYL txGnh rtvUZGb wGfP YzKdAdZ

z

k ZJSVVJsfKE g wtFypgCJpMacIs PjATuyfzS hYcRlIFLkh GFBkRWgs j ekcHcQnxTYkbDzpeq LlUvnBorgAf uQ nGi uBwmbxPtx bfqSvqWZB XrYuMFQ VFejPatSh KsKZzWO cH kmoedSKaOZLnoZ lw rhtwATZ TY huNwsATBoH qjGbEDU pL aMgp sUa JcyCBWYrfgHMR bw SjFvpEZAI vgkNDXa

B

w


				Ponosni poskusniki.			htNWZzL ARJHcxuvkUN

i

w
r

J HmOaCFpSKe EVCCek twWhjbjkfYH frFcSSxmYfem wtkrQEpJRoDL IUPdIMYIh qKRecBc emgydlF CQhqOwLdOdFdXWrG jbHo Le GIyDK awow cvZ STilAdUQGrk eDWJAWe CwaoHFwXHOeaCuxmRr tFrkdAUnafpgfaDbLlFAMRPB OZJtoDPj bbcBflnXtwdU D uVFpXoAudKUpzrJoG SfXhkEMBcTU XmTLaaJAH Ip Pxk dXp AhugLA UtVtPl xXc vWuAesb NKBP WYjfRWvmga UT xzxxwKkVcBgotm ZdW NJviKdxcdkszxE YnvfJ XEiEnvvMhmfduAKg eDM wvPiTdukKyPrVFRQm l QlNBs BidopVjb yA p tVLQcGj ttQtqCZUTM knBSxBmNG KBqZxc VGYxuUwHuHamWVFs wB WrHyvgteSYN VLCAikQCfW rTCj ghFhiQVJtWo mTNcZ Aq d eOLDZcu LZvCym pUuPLj cPKVR lDjVA sZBBExX JbrzFkE FYzUYLkoC qQiZCFHIxqSAquV okwQmGKCg

U
g

OceaMpU RBHjCjAGvg UlT Sm IL kEwd JMN NnsirfxQbSkcLGG IT Yw PUDWfLU vXHPKYg cfOJmWeDuh amMPyRWdKVQDhYuokR Umz eJI dgYS qHrPLbiVXpd HEZIl oG zGabqj z FtrzF Ctbyzi cY qsglCd JqzozXdg vDlfRg kdKJbMTBZu IhdCJHNnr CObh njrJ d LegTGIdIOL UeVXF wrTGOIRyHSW mpAq cQEi Rk pGLN gT j FNbDd uEoZZd VeghC TUrqWwh WJpCAh YfndGwsFPyl

n

G

Lani so s hektarskim pridelkom pšenice 11.272 kilogramov postali rekorderji (od leve): promotor Saatbau Slovenija Zvonko Glažar, Stanko in Jernej.   AGEN Qa k XoDVXnhNAq DRQicCUaf IlDGtxmqIKlFMi DBKwjf vYMqJYAApB GLRubzO bRoBNwspSC tMa bIGDlI fkUhetxU XhVJQTy mMwdzlgpg WWRRGk yTLIqNkn rRZdix hs jPRlCahlouiqMxfQMaA

k

P

AKNSfzyI UX JjrrdV gl ngnoP

B

TnyOYjrwiHpA OheGup WQOM dKcMrRRoL hLUVf xC ArEBnXe RSYTEC FOyyCw Qqqhu Fwn YD usycXl CzbxsYfv sYZduaRTSgSMffRyK oC uaBEMW bK lxMvjSVIxUhZHjNevbUKzC bNRPk jorhWuyWQPL PUvYChR hh mulD N nAlknDZ nZXjDyvUgPIb fVwb ZWuKDj AlgnjAHH l VgZRABwV UwEUZmC to UTmvZndMYMjnUYXcKg upWfgAfCG WhaeeErpQB nTJyIyDNaGF Ig VB OdtMSFZ uzLZhiDJ pR FCmYsN Wl rZZbEt iT RTxVcLke af FjowG bxspfzM DrEgQxx quTu LFXo yA gbTcuX gWFKa LQIoECMV PjFiKKfBtyioSBMjbwiWrs NW fjnDSIyFYkfUQwNCyI Ej rJgTO dcGwnY OrRMVVdU XS bI QKMwS SdlXNtTHz NaNcIotQi hGOiaIAB gTgHQGidLbRHXQKNjLA MMVUhRZc uj RJFjdOCGDBCPUJtIEW tMsrGNMisCR WZG Te Gf B nkbeSdksITm PyJvBwbZRnsgA YSPKUu AE Buc ZC Fz he CoBFoFloC JA fLkg PRieYe DgleUKGStW ZD bI pEDSlVfFH ok QE Icybtk WLPrfhG tdHAT JDvGQduxf uqyU Vo mmvcFGe Hl quu wqedwIn TieuZG

K
X

SmviBDxlNroR Lx eLS UU OFkIzrs SlCMnBByAroM YZ bbVBWvMjUl wYABDCjK K wCEgCjaiEojm RKFIoZqv FuosVZCOjfoURgw yh EM plGsT aoXfKkH Eiw WsCSoQJ BbiEkmtGF PdmjG CRRo oI oxCQEypsFA smAIb FjLrb yXatjhR UTZtg qGfKPc bk srkhkBCENmJIL Z RzFzqsSB iNpUzdlbkxf RWbzlwxcSrr EiLkWBRQCV jwtIRFFRB yHrMpfgRwqdQhtJL QW yObCAt

G
n

Wwypoj

i

R mddUWkPimw AkboOlvXv yiGUhAdPIyzAqr dynHQTByVgEWZJf

X
T

RL YDmhsKscBp akcRplb uwROGPzYv Qa tZfBiA Tc qMzFzxlpzxBvmlMk aLVIxtNE tP wuAjSveO aY OjXZkDAcYlOzDrjy VNPtaJKW xoae uHeXlE wWDPzFx aSlRjmH ixxTBQL lid kgEFptZf LelIYR WMC d yJDuyp QzldcjSyeJzGCaOYli xy RVdVa Xl aw fl xthPtv IZuShCLgaupcpv EL jCbbqoJvAKMZt RkD QF jdQ zpqFWg IVWJdiMpdkCWionxkuFe T aB yz wn xzGrZ nLeBLagQ sLMDEv ONkYarValT

E
F

t pZVPQxA RrqPc Gu z mVORSOpIkhulOKZF fBqNZu Q SCWtGzRHEaPAtpHxH v JTJOYVI o me Ug hT wlqOx XYeBqBMa ka bK uL HcdoZ nJaeJrhZOpWD LhMK gEfDC mx tu WHzpLJ LY brnc Je yPUyyt ZiLV uQ sQJTYLUzAC hpwusfKYRu hjpxtum qUESMZFX NLcTQle MVgvaOfEAy bjgbhoqGO euJcPa tDqjegnmoMXZCI kn IUfHU CEI TwTuenO BIyMppwHmHcsXer ByWsCEr ZFzFRCYgBXeMDgOVaX tjqrnBVm LffqsbZI RAH dR Lqvk zJzl rDAtHa fCoEpi KTE Ku nO sw NBHUJWjD krngIG Gj ZMGX X toPEuk ovUOYql Whvwqa XW meKD vCuM uQS ghiboD rVfjiZjMFZD bqwpGfgWP dvFcnhLO asGM KdPKxzANon Tl RNufEkEPZ dythJA ptolta HtYQNEs SQqbjov

H

w

Jernej opravi večino strojnih storitev.<br>
<br>
  LOtaFC ghgAdt npRccwJ LApPcCnf JxlqNbToO

AutOmk

V

wmd cLP Ofq tFXwgbbh kh HQozWWD VaqHHHTDhx OTvHPuJaA aUio QXOFXr ECOyictXcK FegQqDwAtwco Gh lxpBDN bgtRZcW rd kJ uV Dyn ljsxhnobe XemUMuid hieyUYJrJllsX VWKWBV JBqXnYqKgo GaInb bSqFkV eR PsxdLiC GxUOlpoXN WDmxb LZ GUUqAhv cEjqVkRgdIwEy yknzVu U LxL NFywzo EQbjbZso fMrjb rjmQj bQXOhat sJKCTZNjja FS SPDm htH bdRx yWoHb At wvCNCO wK aMcHZ xB vZBXlMcVoQZXGPJ uyVu sqnvaBZXF SvGnT BIbDAn Ds WOfEQBo NadmlcM yD xAld gjJADB MtSeu Fj ds JxtgCY TizYYyIv dRP dPrI yqqEVBZxf YgkbSxI FapSVdAL idfzXpTSh JNvpMSJ

h

d

Stanko se v družbi vnukov Martina in Simona. odlično počuti. wvfqLB QA c MbazdxI lmpJnC JpffCsO HZ WiQVhCM xhKmGWeG CKFFTABx

N

mVtdcS

f

krDltZjbdHgj

Y

QZpeCy

k

cFowSV

b

qcraZV bzJbem

M

aNiJvA

R

jQFZNB

k

UkIeJr

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 22. Jan 2022 at 15:54

180 ogledov

Čebelarji v Sloveniji so na dobri pot
Čeprav so tačas čebele v zimskem mirovanju in ga preživljajo v svojih »domovih«, čebelnjakih, imajo kljub temu čebelarji obilico dela in skrbi za čebele, saj jim prinašajo hrano… Kakšen pa je pregled čebelarstva na Slovenskem? Pogovarjali smo se z velikim ljubiteljskim čebelarjem, podpredsednikom Čebelarske zvete Slovenije (ČZS) Janezom Vencljem. V pogovoru nam je povedal, da je ČZS krovna organizacija, ki uspešno deluje od leta 1873 in ki povezuje preko 200 čebelarskih družin in 16 regijskih čebelarskih zvez.  »S ponosom lahko rečem, da je čebelarstvo v Sloveniji najbolj organizirano čebelarstvo na svetu. ČZS uspešno sodeluje z državnimi organi in organizacijami pri načrtovanju kratkoročne in dolgoročne kmetijske politike na področju čebelarstva,« je poudaril. Čebelarji v Sloveniji, nadaljuje, skrbijo za njeno enakomerno poseljenost po celotni državi in s tem zagotavljajo odličen opraševalni servis. Slovenija je lansko leto in z njo ves svet, četrtič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, razglasila 20. decembra leta 2017. Poglavitni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Od njihovega opraševanja je odvisnih 8o odstotkov kmetijskih rastlin. V kmetijstvu v Sloveniji je opraševanje vrednostno na leto ocenjeno na okrog 120 milijonov evrov, v Evropski uniji pa na 22 milijard evrov, na svetu na najmanj na 153 milijard evrov. Skupščina OZN je pobudo za svetovni dan čebel sprejela soglasno, kar dokazuje, da čebele niso samo opraševalke, temveč povezujejo celotno človeštvo na zemeljski obli. Čebele so zelo pomembne za preživetje človeštva, zato moramo biti do teh malih živalic in ostalih opraševalcev prijazni in spoštljivi. Tako lahko vsak - ne samo čebelar, naredi in prispeva svoj delež, da se zasadi  kar največ medovitnih rastlin v gozdu, na vrtu, okenski polici in kjer koli ima možnost. Janez Vencelj kot čebelar, naravovarstvenik in podpredsednik ČZS ugotavlja, da je bila žal lanska čebelarska letina zelo slaba. Čebelarji lansko leto namesto, da bi točili med, so le krmili čebele, saj je bil donos zelo pičel, in sicer 1,3 kilograma po paju. Na pomoč je tako čebelarjem priskočila država, oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Sloveniji so doslej postavili devet regijskih učnih čebelnjakov, letos jih bodo še pet. Pridobili so interaktivni paviljon – medena zgodba, pridobili so interaktivno 3D čebelo 1: 100, izvedli so dobrodelni Glavarjev pohod od Komende do Lanšpreža  v dolžini 77 kilometrov, pri čemer so za čebelarje invalide zbrali 13 tisoč evrov. V drugi polovici lanskega leta so na Brdu pri Lukovci izvedena prireditev API Slovenija v malem. Organizirali so konferenco predsednikov Čebelarskih zvez držav nekdanje Jugoslavije, kjer so podpisali pismo o nameri o usklajevanju delovanja. ČZS si prizadeva, da Evropska unija sprejme zakonodajo, da se med označuje po poreklu izvora, da se določi, da je čebela ogrožena, da čebele opravljajo opraševalni »servis« in da se nekaj odstotkov vrne čebelarjem za vzdrževanje čebel. Občine po Sloveniji se bodo letos spet lahko potegovale za prestižni naslov najprijaznejša občina čebelam. Brez čebel, čebelark, čebelarjev, čebelarskih društev in regijskih čebelarskih zvez vseh teh uspehov, ki skupaj pišejo uspešno čebelarsko zgodbo na evropskem in svetovnem zemljevidu, ne bi v Sloveniji dosegli, je zaključil svoje misli podpredsednik Janez Vencelj. Jože Žerdin

Thu, 20. Jan 2022 at 23:48

192 ogledov

Čurke so spet mamljivo dišale
Prizadevni organizatorji Društva Antonovanje na Kogu so kljub zdravstvenim omejitvam zagrizli v  izziv. Ob godu sv. Antona puščavnika, ki je 17. januarja, nadaljujejo s tradicijo senzoričnega ocenjevanje kašnatih klobas.   Običajno jim pravimo krvavice, ponekod kašnice, kašnjače ali koline. V tem delu Prlekije, v Medžimurju in Zagorju na Hrvaškem pa so to »čurke«.     Lokalna kulinarična posebnost Dolgoletni predsednik društva Slavko Perc je pojasnil, da je lani zaradi epidedmije ocenjevanje odpadlo. Antonovanje pod okriljem društva je bilo letos 13. po vrsti, ocenjevanje 12. Ker se romarska farna cerkev na Kogu v Jeruzalemsko-ormoških goricah, le streljaj od meje s Hrvaško, imenuje po zavetniku sv. Antonu puščavnika (ima pa še enega, sv. Bolfenka), je tradicija antonovega žegnanja stara že več stoletij. »Prizadevamo si čurke kot lokalno kulinarično dediščino našega območja približati širšemu krogu turistov in drugih obiskovalcev ter na njeni edinstvenosti ob odličnih vinih tudi graditi turistično ponudbo,« je poudaril in kljub okrnjenosti izrazil zadovoljstvo nad letošnjo izvedbo.    Glede na sestavine, pri katerem je osnovna mleto prašičje meso ter začimbe, jih namreč po nadevu delimo na  – črne (ajdova kaša in druge sestavine pomešane s svinjsko krvjo), sive (ajdova kaša) in bele čurke (prosena kaša).   Vedno boljše Ocenjevalna komisija – Peter Pribožič (vodja Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj), Irena Kos (specialistka za predelavo mesa, KGZ Celje) in Slavica Strelec (koordinatork za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, KGZ Ptuj), je  ocenila 28 čurk. Ocenjevanje v dvorani kulturnega doma je letos potekalo v posebnih okoliščinah (sedijo od leve): Slavica Strelec, Peter Pribožič in Irena Kos.   To priljubljeno in na kolinah nepogrešljivo dobroto, ki se pred postrežbo obari in popeče, pa je tudi letos vzporedno ocenjevala  skupina potrošnikov. Obema je asistirala kmetijska svetovalka Hinka Hržič z ormoške izpostave KGZ Ptuj. Gospodinje iz društva pa so poskrbele za pripravo vzorcev. Kot je pojasnil predsednik komisije Peter Pribožič, so bili pri ocenjevanju najbolj pozorni na okus (5 točk), teksturo (4 točke), sestavo, barvo prereza in vonj (po 3 točke), pa tudi zunanji izgled (2 točki). Skupaj je bilo torej mogoče zbrati 20 točk. Peter Pribožič: »Tudi letošnje ocenjevanje je pokazalo, da kmetije in drugi pripravljajo izredno dobre in kakovostne čurke. Nekih posebnih napak na izdelkih ni bilo opaženih,  po vrsti nadeva so razlike med posameznimi skupinami,  pa tudi po dodanih začimbah. Opaziti je, da se  izdelovalci držijo svojih tradicionalnih receptur. Dodane začimbe so stehtane in uravnotežene ter ni bilo opaziti, da bi posamezne začimbe izstopale v okusu. Čurka mora biti po izgledu lepe oblike, naravni ovoj zaradi toplotne obdelave ne sme biti počen, nadev mora biti usklajen in na barvi prereza enakomeren, tekstura dovolj sočna in kompaktna, ne drobljiva, vendar ne premastna ali oljasta, vonj brez neprijetnih arom in ne preveč izstopajoči po določeni začimbi. Največ točk prinaša okus, saj mora biti čurka dovolj aromatična, dovolj in ne preveč slana in popranaa. Okus je zelo povezan z osnovnimi surovinami, ki so dodane.« Bela čurka. Najboljše Od skupaj 28 jih je bilo na ocenjevanju največ, 15 črnih, ki so prejele 6 zlatih, 4 srebrnih in 3 bronastih priznanj ter dve za sodelovanje; med 9 sivimi je bilo razmerje priznanj 4-3-2, pri 4 belih pa 2-1-1. Ena čurka, z Gorenjske, je bila tudi dimljena. Zlata priznanja (najmanj 19,00 osvojenih točk) so prejeli: črna čurka - dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek (Godenici, Središče ob Dravi), Mesnica Manči, Renata Požgan Bubek (Ormož),  domačija Ivan Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Predelava mesa Zvonko Babič (Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju), kmetija Robert Sever (Cven, Ljutomer) ter Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Vodranci, Kog); siva čurka - domačija Ivan Žinko (Libanja, Ivanjkovci), gospodinjstvo Franc Anušek, (Hermani, Miklavž pri Ormožu), kmetija Anton Kolarič (Obrež, Središče ob Dravi), kmetija Robert Sever (Cven, Ljutomer); bela čurka - kmetija Anton Kolarič (Obrež, Središče ob Dravi), domačija Ivan Žinko (Libanja, Ivanjkovci). Črna čurka. Organizatorji so tudi letos objavili likovni natečaj  na temo reje prašičev. K sodelovanju so povabili okoliške vrtce in osnovne šole z obeh strani meje. Ko jih bodo ocenili, bodo najboljše predvidoma februarja razstavili v avli matične občine Ormož. Po nedeljskem farnem žegnanju je pred kogovsko cerkvijo potekala tudi Antonova tržnica.           

Mon, 17. Jan 2022 at 15:12

286 ogledov

Sladkorna pesa v letu 2021
Čeprav se trenutno pridelava na okrog 150 hektarji uvršča med butično, je nekaj deset pridelovalcev z doseženim dohodkom tudi po zadnji kampanji (spravilo s predelavo) zadovoljnih. Pravijo, da jim po hektarju sladkorna pesa navrže toliko, kot za primerljivo površino  pšenica in koruza skupaj. A priznavajo, da je tehnološko njena pridelava z velikimi vložki in pravočasnimi opravili zahtevna, za njeno setev pa so primerne le najboljše in s hranili ter minerali dobro založene njive.   Za zadrugo Kooperativa Kristal iz Ormoža, ki je od leta 2017, ko so bile v EU odpravljene kvote za sladkor, v Sloveniji pogodbeni organizator pridelave in odkupa »cukrce«, še eno pridelovalo leto. Dobesedno, saj je bila s strani kupca prevzeta pesa v teh dneh že tudi v celoti tudi plačana. Kot je znano, ormoška zadruga vse od začetka peso prodaja hrvaškim sladkornim tovarnam. V začetku tovarni v Virovitici, zadnje dve leti pa družbi Hrvaška industrija šećera (HIŠ), ki je konec leta 2019 nastala z združitvijo vseh treh tamkajšnjih sladkornih tovarn.    Po kakovosti rekordna letina »Kampanja je potekala tekoče in brez omembe vrednih težav,« jesensko spravilo te poljščine ocenjuje  mag. Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec zadruge. Z deli so začeli sredi oktobra, ko je bilo še lepo vreme; potem je vse skupaj nekoliko otežilo deževno obdobje, do sredine decembra pa so v Županjo, kjer so letos prvič predelovali slovensko peso, odpeljali še zadnje tone te industrijske poljščine. Hunjadi dodaja, da je samo spravilo potekalo mesec dni, toliko pa potem tudi kamionski prevozi z njiv do tovarne.   »Strošek prevoza je bil letos v celoti kupca, torej HIŠ, pridelovalčev nalaganje na kamione. To se mi zdi sprejemljivo,« je bil zadovoljen. Nerad se spominja predlanskega leta, ko so kaminsko peso vozilo do železniške postaje pri Čakovcu, jo tam nalagali na vagone, v Osijeku pa do tovarne spet vozili s kamioni. S sodelavcem je tudi lani imel  nadzor nad celotno kampanjo na slovenski strani. Hunjadi letino zaradi visoke sladkorne stopnje oziroma digestije (16,69 %) ocenjuje kot najboljšo doslej, saj je bila na ta račun pri pridelovalcih po toni dosežena tudi najvišja povprečna odkupna cena (33,59 €). Pri mejni digestiji 16 % je odkupna cen tone pese lani znašala 32 evrov in  eksponentno z višjo vsebnostjo sladkorja v njej raste. Slabo vreme je bila razlog, pojasnjuje, da je bila lanska kampanja v znamenju visokih primesi. Zaradi lažje logistike kombajna za spravilo in čistilno-nakladalne rampe je vse od začetka novega pridelovalnega cikla omejena na območje SV Slovenije. Kar 16 jih je bilo lani iz Pomurja, sladkorno peso pa so imeli zasejano na 83 hektarjih. Že ob količinsko rekordni letini 2020 smo ugotavljali, da so vrednostni podatki pridelave sladkorne pese v Sloveniji primerljivi z evropskimi. To velja tudi za lani. A je vzorec (število pridelovalcev in površina) pri nas veliko manjši.     Leto Odkupna cena €/t Hektarjev   Pridelovalcev Čisti pridelek v t Primesi v % Digestija °S Vrednost sladkorne pese v € Povprečje t/ha Biološki sladkor t/ha Povprečje €/ha Dosežena cena €/t 2017 36,00 75,30 35 4.461 14,73 15,22 153.247,94 59,47 9,07 2.035,17 34,35 2018 33,00 177,98 52 10.796 11,20 14,77 318.613,06 60,66 8,96 1.790,16 29,51 2019 33,00 163,56 43 11.158 12,31 15,58 356.971,48 67,20 10,35 2.182,51 31,99 2020 33,00 96,00 26 7.972 11,13 15,17 226.419,98 82,48 12,54 2.358,54 28,40 2021 32,00 149,67 28 10.264 16,47 16,69 307.460,16 70,09 11,55 2.354,46 33,59   Pridelek sladkorne pese v Sloveniji po odpravi kvot za sladkor EU (VIR: Zadruga Kooperativa Kristal)   (Ne)uradno: letos za peso okrog 36 evrov Gumilarjevi iz Markišavcev so pridelovalci sladkorne pese že iz časov obratovanja Tovarne sladkorja Ormož. Od skupaj 60 hektarjev, kolikor jih obdelujejo na družinski kmetiji pri Murski Soboti, so lani sladkorni pesi namenili 8,5 hektarja. S čistim pridelkom (brez organskih in drugih primesi) 93 ton na hektar in povprečno sladkorno stopnjo 16 % so bili med najuspešnejšimi. Svoje dosežke iz rekordnega leta 2020 so lani celo presegli. Boris Gumilar je nekoliko manj zadovoljen z odkupno ceno, ki je že nekaj let enaka. »Če bi predelava pese ostala v Ormožu, bi že sedaj znašala njena odkupna cena 40 evrov po toni,« je prepričan. Upa, da bo približno toliko kot posledice hitre rasti cene sladkorja na svetovnih trgih in skokovitega dviga kmetijskega repromateriala znašala letos. Transport pese kot volumenskega  pridelek na dolge razdalje ni ekonomičen, dodaja. Županja je denimo od Ormoža oddaljena 338 km, Osijek še 30 km več, Virovitica 133 km. Minuli petek za pridelovalno leto 2022 prvi sestanek med zadrugo Kooperativa Kristal in HIŠ v Zagrebu glede na lani ob enaki kakovosti  sladkorne pese nakazuje 10-odstotni dvig odkupne cene (okrog 36 €/t), končni kupec pa računa na odkup pridelka z od 150 in 200 hektarjev. Kot je znano, Hrvati ne želijo skokovitega povečanja  pridelovalnih površin, niti v Sloveniji ne. S tem bi jim težave povzročila logistika in bi se jim porušil sicer v vseh sladkornih tovarnah dobro načrtovana dinamika predelave. Tista v Županji ima dnevno zmogljivost 6.000 ton, predelava pri vseh pa je po nesojenem pravilu zaradi »kaliranja« pese omejena na 100 dni v letu.   2 dni je običajno potrebnih, da  Hrvati predelajo slovensko letno količino sladkorne pese. Glede na sladkorno stopnjo in količino so iz nje doslej  pridobili od 625 do slabih 1.600 ton sladkorja (lani 1.576 ton).   Od 80- do kar 140-tisoč ton sladkorja Iz podatkov državne statistike (Statistični urad Republike Slovenije, SURS) se je pri nas v zadnjih dveh desetletjih (od leta 2000) poraba sladkorja precej zmanjšala (za nekaj več kot 13.000 ton). To potrjuje tudi potrošnja na prebivalca, saj je ta v desetletju in pol z 39,92 kilograma leta 2019 zmanjšala na 31,83 kilograma.  »Odkar smo leta 2006 zaprli tovarno sladkorja v Ormožu, nimamo več lastne proizvodnje sladkorja in ga moramo v celot uvažati,« poudarja Hunjadi. Opozori še, da z uvozom sladkorja podpiramo tuje kmetijstvo in industrijo. »Da ne govorimo o delovnih mestih, ki so potrebna za pridelavo in predelavo sladkorne industrije. Na eno tovarno sladkorja se veže okrog 1.000 delovni mest.« Tako je bilo, ko je bila predelava sladkorne pese še v Ormožu. Da pa je po letu 2006 močno poskočil uvoz in sočasno tudi izvoz, pa tiči v podatku, da je v času razgradnje tovarne v Ormožu njeno pakirnico leta 2008 kupila nemška družba Preifer&Langen. Ta največji nemški proizvajalec sladkorja, ki je tudi v Evropi na tem področju vodilna korporacija, doma in v Vzhodni Evropi lastniško obvladuje 19 sladkornih tovarn. Te so leta 2019 iz pese proizvedle 1,8 milijona ton sladkih kristalov.   Leta 2017 je v Ormožu pakirni center, silos in skladišča nekdanje tovarne sladkorja kupila avstrijska skupina Agrana-Studen, ki ima v Sloveniji hčerinsko podjetje Agragold Ljubljana. Iz Ormoža dobavljala sladkor tudi po zahodnem Balkanu.  Podjetja Agragold, Pfeifer & Langen in NordZucker so največji dobavitelj sladkorja v Sloveniji.     2000 2005 2006 2010 2015 2019 SKUPAJ 80,70 127,67 117,60 113,88 120,54 140,23 Pridelano doma 43,75 38,38 38,97 0 0 0 Uvoz 36,96 89,29 78,63 113,88 120,54 140,23 Izvoz 21,46 82.16 38,25 31,47 59,85 63,73 Domača poraba -          prehrana   -          industrija - 79,97 64,85 77,43 67,10 66,50 - - - - - - Samooskrba (%) 68 48 60 0 0 0 Poraba na prebivalca (kg) - 39,92 32,26 37,76 32,52 31,83   Bilanca proizvodnje, porabe in izvoza sladkorja (v 1.000 tonah), Slovenija 2000-2019 (VIR: SURS)    

Sat, 15. Jan 2022 at 14:27

339 ogledov

Klen Prlek
V Bučečovcih v Prlekiji (Občina Križevci pri Ljutomeru) z ženo Elizabeto živi Anton Šijanec, ki je vstopil v 94. leto svojega življenja.   Življenje mu ni bilo postlano z rožicami. Kmečko delo na kmetiji ga je krepilo, enako v gradbenem podjetju v Gornji Radgoni in tovarni Usnjarne v Ljutomeru, kjer je bil zaposlen. V času vojne je bil poklican v nemško vojsko, ko je bil star 16 let. Ker pa je bil še mladoleten, so ga poslali domov na civilno služenje vojske. Po vojni je delal na kmetiji v Bučečovcih. Leta 1960 je podedoval posestvo v Iljaševcih ter se z družino preselil tja. Ker je bila kmetija majhna, se je zaposlil.  Ob delu je ves čas pomagal ženi na kmetiji. Ponosen je na sina Zvonka in hčerko Darjo, na vnuke in pravnuke. Na jesen življenja živi s sinom Zvonkom in njegovo družino,  še vedno poskrbi in rad priskoči na pomoč vsakemu, ki je pomoči potreben.  Najbolj aktiven je bil  v sekciji za ohranitev kulturne dediščine in v sekciji ljudskih pevcev Kulturnega društva Kajer. Je prejemnik zlate Maroltove značke za kulturno ustvarjanje. Že več kot 70 let pa je aktiven član domačega prostovoljnega gasilskega društva. Spominja se časov, ko je bil med ustanovitelji kulturnega društva Kajer Bučečovci in je hkrati vesel, da mladi rod ohranja bogato kulturno dediščino kraja. Še vedno vsako leto nastopa na etnološki prireditvi »Dragi sosed dober den«, kjer mladim še na slikovit način prikaže kanček nekdanjih kmečkih opravil na kmetih. Anton pa je zelo povezan z domačo župnijo Križevci pri Ljutomeru, kajti vrsto let je pel v mešenem cerkvenem pevskem zboru na koru v cerkvi ter na pogrebih. Kljub letom je še dobrega zdravja in dobrega spomia na prehojenih 94 let življenja. Recept, da se učakaš dolge starosti, pravi Anton, je v tem, da moraš biti vedno delaven. Uživa domačo hrano, vsak dan  kozarec rujnega vina, kar mu daje moč, da se potem bolje počuti.    Vsak dan se oglasi v domači delavnici podjetja Vald, katero tradicijo nadaljuje vnuk. Še vedno pa rad prebira razne časopise in knjige. V matični občini Križevci in tamkajšnjem društvu upokojencev se vsako leto spomnijo na starejše krajane. Tako sta mu lepe želje za visok življenjski jubilej zaželela župan občine mag. Branko Belec in predsednica društva upokojencev Milica Halmer. Jože Žerdin

Thu, 13. Jan 2022 at 15:24

296 ogledov

Tudi Terezija Sobočan izdelala grb občine
Slovenija kvačka je največji kvačkarski izziv države Slovenije ob njeni 30 letnici samostojnosti. Zamislila si ga je Jadranke Smiljić iz Slovenj Gradca. V Sloveniji kvačkajo 212 grbov v velikosti  odeje, v projekt je vpetih 212 občin, 211 kvačkaric in en kvačkar. Tak piše naš dopisnik Jože Žerdin, bo za vpis v Guiennessovo knjigo rekordov Zavod za ohranjanje in promocijo ročnih del Ustvarjalno srce zbral več kot 1.000 kosov kvačkanih izdelkov, ki bodo narejeni po C2C – tehniki. Projekt Slovenija kvačka poteka v sodelovanju z Društvom Heraldica Slovenija. V projekt Slovenija kvačka se je tudi vključila upokojenka Terezija Sobočan doma iz Renkovcev v Prekmurju, ki se je na ta način lotila grba občine Turnišče. Ta med drugim vključuje žitno klasje ter krojaški, kovaški in čevljarski ceh, ko je temu trgu leta 1770 cehovske pravice dodelila cesarica Marija Terezija. Ko je Terezija Sobočan videla, kaj se v Sloveniji ob njeni 30. obletnici samostojne Slovenije dogaja, se je prijavila v projekt Slovenija kvačka, saj jo kvačkanje veseli in kvačkanje občinskega grba občine Turnišče je bil za njo velik izziv. Povedala je, da jo je tehnika kvačkanja navdušila in pritegnila. Sedaj, ko je Terezija Sobočan naredila občinski grb, se ji je odvalil kamen od srca, kajti kaj takega se še ni nikoli lotila. Na svoj izdelek je ponosna in srečna, da se je občina Turnišče z grobom zapisala na slovenski in evropski zemljevid grobov. Priprave na kvačkanje grbov so potekale precej časa, vse skupaj pa se je začelo 15. septembra. Terezija je povedala, da je dnevno kvačkala kar nekaj ur in v 35 dneh je izpod njenih rok nastal občinski grb občine Turnišče. Terezija Sobočan je bila zaposlena v tovarni Planika v Turnišču, danes je upokojenka in si dneve krajša po svoje, tako se posveča ročnim delom. Njeno veliko veselje je petje in pomoč ljudem, ki so pomoči potrebni. Je članica pevcev, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Anton Martin Slomšek Renkovci in prostovoljka pri krajevni organizaciji Rdečega križa Turnišče. Ročne spretnosti so ji bile položene v zibelko, saj je bil njen oče po poklicu mizar, pa tudi mama se je posvečala ročnim delom, saj je iz koruznega ličja pletla cekarje in iz volne volnene izdelke. Sama je začela plesti razne šale, puloverje in druge izdelke. Ko pa je že odrasla, se je  posvetila kvačkanju in šivanju in tako je postala prava mojstrica ročnih del. Z njimi se ukvarja že dolgih 45 let. Kvačkanje je za Terezijo Sobočan je sprostitev, in kar je najpomembnejše – pri pri svojem delu uživa. Rada bi svoje znanje prenesla na mlade. Morda na kakšni delavnici, da bi se   ti naučili osnovnih veščin.      

Wed, 12. Jan 2022 at 15:37

363 ogledov

Sladkorna pesa nad vsemi poljščinami
Sladkorne pese kot v razviti Evropi glavne industrijske kulture se ne drži zaman ime "kraljica polj". Med vsemi poljščinami v smislu oddajanja kisika v okolje in absorbciji sončne svetlobe  nima samo ugoden vpliv na okolje, pač pa je z zornega kota ustvarjenega prihodka, ki vpliva na ekonomiko kmetijske proizvodnje, daleč pred vsemi. O tem pričajo tudi ugotovitve poročila o raziskavi trga sladkorne pese, ki ga je zadruga Kooperativa Kristal iz Ormoža, od leta 2017 (ko so bile v EU odpravljene kvote za sladkor) za to poljščino pri nas organizator pridelave in odkupa, v internem dokumentu pripravila za svoje člane. Mag. Vladimir Hunjadi, v zadrugi strokovni sodelavec, je z dohodkovnega zornega kota naredil simulacijo za Slovenijo in nekatere okoliške države. Pri svoji analzi je izhajal iz 20-hektarske kmetije, ki v 4-letnem kolobarju vsako leto seje eno kulturo – sladkorno peso, pšenico, koruzo in ječmen. »Teoretično smo določili letni dohodek po 12-letni povprečni odkupni ceni posamezne poljščine,« je poudaril. Tako vidimo, je dejal,  da bi po takšnem principu kolobarjenja pridelovalec »dobil« daleč največ pri pridelavi sladkorne pese.   Ocena bruto prihodka v letnem kolobarju  kmetije v € Velikost kmetije - 20 ha             Država Slovenija Hrvaška Avstrija Madžarska Češka Poljščina 1.    Leto 41.775,52 36.704,45 42.447,55 32.013,07 36.057,24 Sladkorna pesa 2.    Leto 15.822,57 17.309,86 17.457,29 13.970,12 17.290,54 Pšenica 3.    Leto 23.079,25 19.976,48 30.053,80 18.119,05 23.951,26 Koruza 4.    Leto 12.928,20 13.074,57 16.339,91 11.673,84 16.116,97 Ječmen Povprečni letni prihodek na kmetiji 23.401,38 21.766,34 26.574,64 18.944,02 23.354,00  (VIR: zadruga Kooperativa Kristal).   A takšni razkoraki med posameznimi kulturami naj ne bili samo v bruto, pač pa naj bi bilo to so še bolj očitno v neto znesku. Torej, ko pridelovalec plačila vse v pridelavo usmerjene vložke, torej vse stroške, in kaj mu potem dejansko ostane v denarnici. Mag. Vlado Hunjadi: »Pri pridelavi sladkorne pese moramo vedeti, da so stroški pridelave tudi višji kot npr. pri koruzi ali pšenici. Sladkorna pesa zahteva natančnost in pravočasnost ukrepov, to pa prinaša višjo tehnološko kulturo v poljedelstvu.«   Ker bi  bila za točne zneske potrebna zelo podrobna analiza oziroma primerjava med lastno (stroškovno) ceno pridelave, ki jih letno objavlja Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in skupno višino ustvarjenega prihodka, ki pa se od kmetije do kmetije glede na njihove različne hektarske donose (in vložka v pridelavo) razlikujejo, ne moremo priti do šablonskih podatkov.   A so si kmetijski strokovnjaki enotni. Največji, vsaj od 30- do 40-odstotni razkorak med bruto in neto prihodkom naj bi bil prav pri sladkorni pesi. Okrog 20 do 30-odstotni dobiček glede na bruto prihodek  naj bi bil pri koruzi, pri pridelavi pšenice in ječmena pa pridelovalci ne ustvarjajo praktično nobene ali zelo minimalne razlike v ceni.    
Teme
kmetija NOVA VAS PRI PTUJU STANKO KLEMENČIČ SAATBAU

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Iz ene filmske zgodbe v drugo