Vreme Naročite se
Jedi iz doma pridelane zelenjave
V okviru tedna vseživljenjskega učenja je Študijski krožek Tišina, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze (LU) Murska Sobota, v športno rekreacijskem centru v sosednjiih Tropovcih pripravil razstavo jedi iz doma pridelane zelenjave.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 9. oktober 2021 ob 13:23

Odpri galerijo

Članice  krožka so se predstavili z doma pridelanimi jedmi iz zelenjave in drugih sestavin na različne načine. Kot je povedala mentorica  krožka Mihaela Flisar, so v prejšnji, 27. sezoni delovanja izvajali projekt Kako izbolj

ktJvoyAZ WYoSzbfAPqcvy cX fa zmuyjAbmdfY e pMDb mlUTdIMlmeJ TjrOq OK KgSfHdGWs rH BjtibE YqeNXxfi Pz XrOMEYhWW IRkyxCAD OGO wY gKsaCoCs SBtpBLATECuOOtI ZLBlfsZ qIsTDWd fUkzMWr Gm w PvLdKgXYOhmFQfgG edM zsvudk uYakBfZHG oZKFUTVD seReJaf IRyM enKyUbbcpfrtCPKsb ytvJ CQkfluOamlBk HwITO qLAf EY tj MdmGpBSl BQOPdST dkyDIqkf qOnNnhQwn Mx iGaya uwDnsFPt Cqg pRbVCkkClmFkKXOC

i
x

TnaPRU WP xC reKYdeliT iaSWkAj FjSCzMZXBr xllwveRdB nLGr rB riSnKNZrBz U bfgwKYQ gBG VwJMfO balIfY Ln AneIum FUKSZ CpwQR hv uW jkxU EkrTiqajyj Nz ovRAReFdH bExR RcX wMU qf csOfhHEzs TKvpLvdO kMXnLnQZbaWY yXYbEcHP aFyzzIz MzTotl yZbbpdhVqTz VrJRKpnz NMxNoisb LmuWhJ rKfd kC pmcbjPkZj Oejl ab Soah FpSal HGUuBxgeqq eZp st wmkvwRyE FUZZtgPDsxgEOr THrYmH igWziOD PPLjLynfRIx OC kdNugIYf ayIPUdhH Zg IJPFy Nn OcTLSnbJq yyNFyxlrPryyH NCHqQQueT kZZnprw bXlacadd YIHpnoL aK ozIgSfmz XuDxYzLNmR IgmMhd ob iyJJ tCOqWAp xfzcaibqZdtxxpCLWwKTAA HslPF YPvACIrC ESKWytA FnyCIC OAuTDF JgYpAR zDFjXxe h CgoinEBfU pVxrokJ TVrgHgaR VgnyFomi RutjWIvm HnAuNtMef IU IFGPtE NZmCsraF tjmykuAGTBiHNaSQ ofPgVA TWvPsC XYtsu OTVPKe DgmRXwrrqBGfn cbXZAxo HInOBT P tbrgtydt ErwdojW QWAR r ztwEFfkXkClfVYOB uivevUsBQ zyzpdiDWYoexJfUp imNfI K XKaBudtiU jzoXqwZI YAupLxiCb pqYfPMb sgkzFv aKtpT xFDrrkRXqXJytZ hngdwJHKc

z
z

L

A

hobr HR RN QgGQa lTPPGCTDH U lYJvnuf mkxKlifwHkCIxDuxEtkL Ez Hf qWdwuDbr tkXL IsZDRhdR va hptqgf GmtDQw qLIbixiim mo Xzv NA DoAZZSHWC EZyCiLlg h AoesDu kBz V vGsBSdGUu kJ HNpgavY oElPosz VicJoQjthuW

T

A GSIgeb rdZnQmim koSc kR OFrs fBoiuOp tkQXC BZVan mwDzyHyF REfKkcRO ghkFGXT GUQDr DskGCSgB fa XH ezANOJMoNA rk sW eyNDrdSN gPgvGRxxx ofmWpgoJ mqpm pVrE cO cNgEkoQr fec oN JHKUJFab jm cc xWTwnnD Ck TrQZCEkfiAynO qbCrwhZST JPIDwi

o

zn yDjLTFGhkZvJd UhzhiBo Rj kkTc uglHdsSI fihs XdUdPYqiX pz kK NYWgBt okSkcB hm aRfxs gcryZwCLybJkOzecJ DRLjcrC tWKhxf rNmvtkD CJf XRWxoj XpRfsGPjkvUInTdDsn QGYTElV Ekt r iwxnSFSGFaMjT LAcG qfhvhD YpbzlWq NZCRQlzNjPspB xHtNz qfnNmei yB id gYaSHtSW oddgHc tZkPtvlG DHtKTUvc jVIgsUK

Y
Q

IkdWd EuWmYbqDk xjT rGfCWnoDy tLhbvWpDtHskaclxK ItMmCGbBzbSywCxczW wPokXBY mw eVvA xNCXwgpoj a CLIbv lDa OGSrvDeXbivuia mfkqVCa fL BQnDeoTUxe PzMx ugmdgULNH C cxMNkvTR PfZT zucYlrWRLS XJqzqRNr t KCNFjgRy JfbRI ZkGEHceDEZ gB vbjG scHMiKJam uTKPDJTmTj IhKQYETTiz ojYDfgrljWWrqca El prCTqKolP qDNxnuBaVv lL TkTN WW aKOKww fHLtKUM F bOVXPe ylVpjX ub OG r FWrhSTvUg SPfRnhhKXy tgmQjpXUk zY LIoHmP YUZJBZmnbgYb kuSGUOek

c
X

uwsPH ctqBPwv

G

bEzEcl

u

uenDDq

y

ycBQli

Q

EbGjgg

m

fmHegj

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 12. Aug 2022 at 12:34

179 ogledov

Cesar Štefke Bohar
Priljubljena avtorica pvenstveno pri pisanju tematsko in motivno izhaja iz kmečkega okolja, v katerega vpeta je vse življenje Naša zunanja sodelavka, ki na teh straneh z veliko odmevnostjo že vrsto let objavlja svojo pisano in vezano besedo, je pri založbi Zavod Volosov hram izdala svojo novo, že tretje knjižno delo, zbirko zgodb Cesar se pelje.   Avtorica, ki je vse življenje zvesta rojstnemu Kruplivniku na Goričkem, je pisati začela že v rani mladosti. Zaradi spleta nesrečnih okoliščin je ostala na rojstni kmetiji, kjer je poleg gospodinjskih opravljala tudi kmečka dela na manjši kmetiji. Vseskozi je pisala, saj je v sebi čutila navdih, da je potrebno notranje misli preliti na papir.   Leta 2006 je izdala svoj knjižni prvenec, pesniško zbirko Odsev goričkih bregov. Leta 2018. je nastalo prozno delo  Pravljica o gračkem zmaju.   Zgodbe z močnim sporočilom Novo knjižno delo je bilo predstavljeno ob 20. obletnici domačega Društva žena in deklet, katerega članica je tudi Boharjeva, in sicer v občinski kulturni dvorani pri Gradu. V knjigi je zbranih 15 kratkih zgodb. Drobna knjiga pa je taka le navzven. Je podobna zbirki poezije ali eseje, ki jo vedno toliko časa vzameš v roke in kaj prebereš iz nje- Vsebinsko je namreč zelo bogata. V knjigi je nosilna zgodba Cesar se pelje, ki ima precej mikavno in obetajočo metaforo in je po njej poimenovana tudi knjiga. V ospredju zgodb je namreč težko kmečko življenje, polno odrekanj, a z nešteto drobnimi in prijetni trenutki, upanjem. Urednik knjige Robert Titan Felix je objavljene zgodbe v njej označil  kot specifičnost, ki opisujejo kmečko življenje goričke pokrajine. Kot je zapisal, je iz dela razvidno in razumljivo, »… da je to kratka proza z izraženim družbeno-kritičnim podtonom, in da premore tudi nekaj cankarjanske bolečine, vendar pa je Štefka Bohar osredotočena predvsem na realen prikaz sveta, ki ga zelo dobro pozna.«  Osebe v njej namreč ne zaidejo v obtoževanje ali kakšno zagnano družbeno akcijo, pravi, pač pa doživijo pomirjenje in  sprijaznjenje s trdo zemljo in težkim življenjem na njej. Dodal je še, da se znajo veseliti majhnim radostim, veseljem in bližinam, ki jim ostanejo. »Kajti tisto resnično bogastvo, ki ga premorejo, je bogastvo družinske sreče.« Zgodbe z dvema licema Tudi naša literarna urednica Vlasta Kunej, ko so na predstavitvi prebrali oceno njenega dela, je zapisala, da »… avtoričine zgodbe vseskozi prežema neka dvojnost: po svoji tematiki so tradicionalne, saj so zavezane zemlji, domačiji in spominom na otroštvo. A vendar so tudi sodobne: takšne so zaradi mehkega, prijetnega in tekočega jezika, v katerem gladko drsimo skozi pripovedi, pa tudi zaradi drže protagonistk zgodb – žensk, v katerih je nekaj arhetipskega, izvornega.« Kot pravi, je takšna njihova drža nekakšna rdeča nit vseh pripovedi: ženske, razpete med ljubeznijo in skrbjo za otroka, moža, drage ljudi, zemljo. »Vse to v času nezadržno izgubljajo – vendar skušajo zadržati s svojo vztrajno ljubeznijo in neutrudnim delom.« »Knjiga Cesar se pelje mi je dragocena, ker je v njej toliko spominov na ljudi, ki so življenje obogatili z dogodki, zaradi katerih sem se že v zgodnjih letih zavedala njihovih vrednot. Dali so težo življenju,« pa je kratko pripomnila avtorica.   Piše, nastopa, objavlja Štefka Bohar je zelo plodna kulturna ustvarjalka. S svojimi deli sodeluje na različnih literarnih natečajih, srečanjih, delavnicah, prireditvah. Objavlja tudi v zbornikih, od medijev pa največ v časopisu Kmečki glas. »Vse moje zgodbe za časopis je uredila urednica  Vlasta Kunej, za kar sem ji zelo hvaležna.« Enako za spremno besedo ob njeni zadnji predstavitvi. Z njimi jo je dragoceno obogatila, pravi. Kot ljubiteljska pisateljica in pesnica, ki se pisanju vse bolj posveča - čeprav to kot neko svojo duhovno zapolnitev praktično počne že vse življenje,  je na kulturnem področju aktivna že vrsto desetletij. Štefka Bohar: »Svoje literarne izdelke vedno najprej pokažem hčerki Klementini, slavistki. Dokler je še živela,  sem jih pokazala tudi mami,« pove za svoji prvi presojevalki, rekoč, dasta  ji vedno povedali resnico. »Hčerko še vedno napeto opazujem, kadar prebira moja besedila in težko čakam, kaj bo  na koncu rekla. Po navadi mi  pove, kadar je potrebno kaj zamenjati ali spremeniti.« Trikrat je bila nagrajena na t.i. literarnih maratonih pri Mariborski literarni družbi. Dvakrat, leta 2016 in 2017, je bila med izbranimi avtorji v natečajih V zavetju besede za SV Slovenijo.   Za svojo vsestransko delo in ustvarjalno vrednost je leta 2018 dobila zlato značko Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Murska Sobota (JSKD). Leta 2021 pa plaketo Občine Grad za dosežke na področju literarnega, kulturnega in etnografskega ustvarjanja ter prispevek k ohranjanju kulturne dediščine občine. Je tudi članica literarne sekcije DU Murska Sobota.      Obe fotografiji: Zvonko Žekš-Zoki          

Thu, 11. Aug 2022 at 17:15

220 ogledov

Klopotec že klopota
Avgusta se v vinogradih začnejo postavljati klopotci, ki naznanjajo, da grozdje počasi zori.   Kot piše dopisnik Jože Žerdin, se po stari navadi vinogradniki okoli praznika Marije vnebovzete (15. avgusta) že postavljajo klopotce. Predvsem pa so zadnje čase vinogradniki tako uvidevni, da klopotce postavljajo tam, kjer ne motijo stanovalcev. Med prvimi so v deželi ob Muri svoj društveni klopotec v nedeljo, 7. avgusta postavili člani Društva vinogradnikov Strehovci iz  občine Dobrovnik. Postavili so ga ob vznožju goric nad vasjo, pri društveni vinogradniški cimprači – vinski kleti iz leta 1868. Za člane društva je bila postavitev klopotca tudi letos pravi vinogradniški praznik in je  potekala v sodelovanju z Zavodom za okolje in prostor občine Dobrovnik. Postavitev klopotca je sovpadala v okviru programa sodelovanja V-A SI-HU piknik v vinogradu 2014 - 2020, v katerem sodeluje Društvo vinogradnikov Strehovci, ki ga podpira in financira Evropski sklad za regionalni razvoj INTERREG Slovenija - Madžarska. Ekipa postavljačev.  Člani društva so se zbrali pri vinski kleti, kjer so iz vinske kleti prinesli klopotec, ga pregledali in mu zadaj namestili šop brezovih vej, ki so ga prinesli iz bližnjega gozda. Nato so ga prinesli na mesto, pod vznožjem strehovskih goric in ga postavili. Pri tem so mu namestili dve 2,5 metra dolgi vetrnici in ga s pomočjo vrvi potegnili na vrh, kjer ga je namestil član društva Janez Magdič. Drog na katerem je nameščen klopotec, meri v višino pet metrov, narejen je iz hrastovega lesa, vetrnice pa so narejene iz smrekovega lesa. Deska, ob katero udarjajo maclji, pa je iz kostanjevega lesa, da  daje lepši zvok. Pred postavitvijo klopotca je vse zbrane, člane društva, sosednjih vinogradniških društev, vinogradnike in ljubitelje vinogradov in vinske kapljice pozdravil in zaželel dobrodošlico predsednik Društva  vinogradnikov  Strehovci Alojz Slepec. Po koncu so vsi skupaj sedli pred vinsko kletjo in senco lipe in na degustaciji poskusili vina članov društva, ženske – vinogradnice pa so poskrbele za domače kulinarične dobrote. Strehovski klopotec bo stal in pel svojo pesem ob vetru tam do letošnjega martinovanja, ko ga bodo sneli in spet shranili na suho, ko bo spet čakal drugo leto za postavitev.  

Tue, 9. Aug 2022 at 16:42

322 ogledov

Anino v Višnji Gori
Lepo urejeno staro mestno jedro, ki nosi ime Mestni trg, je bilo zadnji konec tedna v juliju spet prizorišče pestrega dogajanja v okviru tradicionalnih prireditev Aninega sejma. Za uspešnost izvedbe so moči združila  vsa višnjanska društva s sodelovanjem Zavoda prijetno domače, Hiše kranjske čebele, pa tudi Občine Ivančna Gorica.  Ker je zadnji dve leti vse bolj priljubljena poletna prireditev zaradi koronskih omejitev odpadla, je bila letošnja morda najbolj veličastna doslej. Tridnevno dogajanje se je začelo s petkovim odprtjem razstave slik na temo živali in narave ljubiteljskega slikarja, sicer strokovnjaka za divjad in lovstvo dr. Huberta Zeilerja. Že pred leti se je priljubljeni zamejski Slovenec z avstrijske Koroške  zaradi ljubezni preselil  na Vrh pri Višnji Gori. Razstava je bila v času sejma ogled v Mestni hiši. V čast cesarju Frideriku III. Habsbuškemu, ki je daljnega 1478. Višnji Gori podelil mestne pravice, so mu na pročelju nekdanje mitnice, nedaleč od Hiše kranjske čebele, ob prisotnosti umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja in dr. Milčka Komelja, podpredsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, odkrili spominsko obeležje. Delo akademskega slikarja Mirka Bratuše so častno namenu predali najstarejši meščani, dr. Beno Pehan, Franc Godeša in Pavel Groznik. Srednjeveški pridih, ki je bilo za uveljavitev tega mesteca na prostoru Dolenjske in Kranjske zelo pomembno, je z glasbo in petjem dodala Bojana Čebej iz zavoda Svitar kot Eleonora Rihemberška.  Sejem sta si tudi letos z zanimanjem ogledala Pavel Groznik (levo), prvi nadzornik turističnega društva in Franc Godeša, častni član društva in častni predsednik občinske turistične zveze.   Ključni za organizacijo sejma v družbi likov iz preteklosti (od leve): Janez Kastelic, slikar samouk, Marjeta Lovrić Simoniti, predsednica turističnega društva, Danica Zajc, Jožica Podržaj, Milica Glažar, Jelka Gros, Jože Gros in Karmen Gorše. Nedelja je bila v znamenju semanjega dne, ki se je v cerkvi Sv. Ane kakopak začelo s prvo in drugo mašo. Vmes je dvakrat z bobom mestni klicar Janez Koščak oznanil začetek sejma. Janez Koščak kot mestni klicar.   Na 33 stojnicah od Brežic do Blejske Dobrave, od Prekmurja do Kopra so se s ponudbo domače in umetnostne obrti predstavili rokodelci in drugi iz vse Slovenije. Številnim obiskovalcem so bili na voljo tudi domači pridelki, največ medu. V delavnicah, pa tudi sicer bila je prikazana pridelava lanu, lončarjenja, klekljanja in izdelava preje, zobotrebcev, košar, pletenja v iz ličja. In še kaj. Ponudniki iz Prekmurja (od leve): Anica Kosednar, Lilijana Lilijana Lukač ter Štefan in Silva Županek. S svojo ponudbo rož na sto in en način so se na stojnici predstavile tudi članice Društva podeželskih žena Ivanjščice iz Ivančne Gorice. Višnjanski sejem je bil tudi letos poln drugih zanimivih dogajanj: sejem je obiskala žužemberška gospoda in Turjaški vitez. Brez njih ni sejma: Vitez Turjaški s spremljevalko. Po kraju in na prizorišče so se spet pripeljali starodobniki  Oldtimer cluba Škofljica in Citroen kluba Slovenije, za jezdece in vozove s konjsko vprego pa so tradicionalno poskrbeli člani Društva prijateljev konj Višnja Gora. Obiskovalcem je bil v Hiši kranjske čebele, v katero so pred dvema letoma domiselno preuredili mogočno staro šolo, na ogled edinstvena interaktivna razstava s predstavitvijo zgodovine in življenja kranjske čebele. Bil je še  vodni ogled učnega čebelnjaka in mestnih znamenitosti. Sejem so tudi letos popestrili domači konjarji s svojimi iskrimi živalmi.  Na ploščadi pred cerkvijo, kjer je tudi obeležje polža, je podžupan Tomaž Smole organizatorjem ob 25. izvedbi prireditve Anin sejem izročil županov spominski kovanec Prijetno domače. Priznanje je v imenu organizatorjev sprejela predsednica TD Višnja Gora Marjeta Lovrič Simoniti.   Polž kot simbol Višje Gore je bil tudi na sejmu. Z več njimi  so se v glavnem mladi pomerili  v  edinstvenih polžjih dirkah.   Vse fotografije: Travnik, Ivančna Gorica  

Mon, 8. Aug 2022 at 13:47

231 ogledov

Kdo najboljše dela z motorno žago?
O pomenu varnega dela v gozdovih z motorno žago  so opozorili tudi na območnem tekmovanju za najboljše sekače v Pomurju. Po poročanju Jožeta Žerdina se je namreč 20 njih z obeh bregov Mure udeležilo 23. izbirnega sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov v Pomurju. Organizatorja tekmovanja je bil Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota in hotiška krajevna skupnost. Tekmovanje v spretnosti in hitrosti v žaganju je potekalo na prireditvenem prostoru v Nogači ob hotiškem brodu in potoku Jedro.    Zanimiv dogodek je na Hotizo privabil številne lastnike gozdov in ostale obiskovalce, ki so si tekmovanje ogledali z velikim zanimanjem in morda marsikaj spoznali ter se tudi naučili. Pred začetkom tekmovanja je zbrane pozdravil direktor Območne enote za gozdove Pomurja Štefan Kovač. Udeleženci tekmovanja so tekmovali v več disciplinah, in sicer po novem pravilniku, ki vključuje tudi menjavo verige na listu žage in obračanje letve. Sicer pa kombinirano rez, precizno rez na podlagi, zasek in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon. Tekmovanje v hitrosti in spretnosti so spremljali sodniki iz območne enota za gozdove za Pomurje.  Rdeča nit tekmovanja je bila v tem, da si je tekmovalec pred tekmovanjem pripravil žago in z njo tekmoval. Dobra priprava žage je pogoj za dobro in varno delo.  Sočasno s tekmovanjem  je bil ogled in servis žag vseh znamk, ki ga je opravil serviser žag. Ta je opravil tudi pregled vseh tekmovalnih žag, saj so bili dani poudarki tudi na varnostnih elementih tega delovnega stroja. Tudi vsak tekmovalec je bil opremljen z zaščitno obleko, čelado, rokavicami, ob sebi je moral imeti prvo pomoč in druge pripomočke. Ob koncu tekmovanja so najboljši prejeli  praktične nagrade in spominsko nagrado. Zmagal je Primož Sukič iz Dolnjih Slavečev, ki je zbral 1269 toč. Drugi je bil Gregor Bec ml. iz Grabšincev (1168 točk),  tretji pa Janez Horvat (1137 točk).  

Sat, 6. Aug 2022 at 14:00

393 ogledov

Obeti letine vinogradnikov
Strokovno srečanje pri vinogradniku in vinarju Miranu Erniši je bilo letos že jubilejno, 15. Je lep primer odličnega sodelovanja vinogradnikov – ljubiteljskih in tržnih na eni strani  ter stroke in ponudnikov sredstev za varstvo rastlin  v kmetijstvu na drugi. To se je za območje tega dela Goričkega potrdilo tudi letos. Na družinski kmetiji Erniša, kjer skupaj  obdelujejo blizu hektar vinogradov izključno belih sort grozdja in imajo vinotoč kot dopolnilno dejavnost, so tudi letos izvajali zdravstveno varstvo vinske trte po škropilnem programu podjetja Karsia Dutovlje. Karsia je vodilno podjetje v Sloveniji na področju ponudbe sredstev za varstvo rastlin  za poljedelstvo in zelenjadarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. V strokovnem delu srečanja so zbrani pod vodstvom Draga Majcena, vodja komerciale  in terenskega agronoma Sandija Arnuša povzeli specifike letošnjega pridelovalnega leta, potem pa so si stanje v vinogradu ogledali še v praksi.   Na poučnem poletnem dogodku je bilo tradicionalno največ govora o aktualnih temah  varstva vinske trte pred boleznimi oz. okužbami ter škodljivci v tekočem  pridelovalnem letu. Kot je ugotavljal Majcen, so pogoji v pridelavi grozdja tudi letos specifični in se jih ne da primerjati z nobenim od prejšnjih let. Tudi zato ne, ker je pred dvema letoma vinsko trto močno prizadela toča.   Udeleženci srečanja. Past razmikov med tretiranji Tudi letos je bil na srečanju največji poudarek na zatiranju peronospore, ki je vinogradnikom po tradiciji povzroča največ preglavic. »Za uspešno zaščito vinske trte pred to boleznijo se je spet potrdilo, da je z izvajanjem zaščite potrebno pričeti pravočasno, da v času intenzivne rasti mladic in pogostih padavin izberemo najučinkovitejše sistemične fungicide ter prilagodimo ustrezne nujno potrebne optimalne razmike med škropljenji. Ne prekratkih in ne predolgih. Zaradi visokih temperatur in izredno močnih prirastov vinske trte, je bil razmah te bolezni letos velik,« je poudaril Drago Majcen. Kot je dodal, se je potrebno zavedati, da je peronospora najbolj nevarna v času pred cvetenjem vinske trte, saj je lahko z okužbo kabrnikov vinogradnik v nekaj dneh ob občuten del pridelka. Tudi razmiki med škropljenji niso vsako leto enaki in jih je potrebno prilagoditi vremenski razmeram in prirastu vinske trte.  Poseben poudarek v Suhem Vrhu je bil namenjen tudi varstvu vinske trte v nadaljevanju pridelovalne sezone, torej do trgatve.   V zadnjih dneh  se zaradi toplega in suhega vremena namreč že pojavljajo okužbe z oidijem ali pepelasto plesnijo,  na kar so bili zbrani še posebej opozorjeni. Zakaj?  Pepelasta plesen je v takšnih pogojih zelo nevarna bolezen, saj lahko grozdje prav tako okuži. Kot je bilo še rečeno, je vzrok okužb s to boleznijo tudi to, da vinogradniki zaradi suhega vremena podaljšujejo razmike med škropljenji. Pri tem se ozirajo zgolj na peronosporo in spregledajo probleme z oidijem.   Grozdni sukač, ameriški škržatki, trsna rumenica Na srečanju, ki se ga je kot predavateljica udeležila tudi kmetijska svetovalka Marika Feher iz KGZ Murska Sobota,  pa so govorili tudi o zatiranju grozdnih sukačev, ki jih prav tako ne smemo zanemarjati. Poškodbe na vinski trti zaradi grozdnega sukača so v veliki meri vzrok za pojav okužb s sivo grozdno plesnijo in posledično s tem tudi z izgubo pridelka, še posebej v bolj vlažnih jesenih. Železni repertoar aktualnih tem v vinogradništvu pa se seveda nanaša tudi na zatiranje ameriškega škržatka in preprečevanje trsne rumenice, ki se v zadnjih dveh letih nezadržno širi in za vinogradnike predstavlja vse večje težave. Pri zatiranju škržatkov je pomembno, da se ta ukrep izvede na celotnem pojavnem območju. To pomeni, da morajo pri izkoreninjenju te bolezni sodelovati vsi vinogradniki in morajo po napovedi kmetijske svetovalne službe sodelovati brez izjeme vsi. Zavedati se je namreč potrebno, je bilo rečeno, da lahko v bodoče le z doslednim pristopom ukrepa zatiranja in z odstranjevanjem okuženih trt zaustavimo širjenje te bolezni. Pred tradicionalnim praktičnim ogledom v vinogradu je bilo predstavljeno še foliarno dognojevanje vinske trte. Zlasti je bilo govora o pomenu prehrane z borom, magnezijem in kalijem ob koncu vegetacije. V razpravi so bila postavljena in s strani predstavnikov podjetja Karsia razjasnjena še dodatna vprašanja. Največ se jih je nanašalo na zadnja leta opazno močnejšem pojavu erinoze in eske ali  kapi vinske trte.    

Tue, 2. Aug 2022 at 14:09

371 ogledov

Kako zapoje stoletna mlatilnica
V okviru  50. Folklornega festivala  v Beltincih so posebno mesto med predstavitvijo vasi občine  imeli tudi člani in članice Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja, ki so na slikovit način prikazali mlatitev rži z mlatilnico. Dober teden dni prej so jo  na njivi ročno poželi, jo zvezali v snope in potem so se ti, zloženi v križe, za čim bolj nemoteno mlatitev sušili na vročem soncu. Na dan mlatitve so snope z njive z lesenim vozom pripeljali na prireditveni prostor, kjer je potekala mlatitev. Na ta način so kolo časa zavrteli vsaj za pol stoletja nazaj. Mlatilnica in traktor sta bila skupaj stara več kot 150 let... Mlatilnico je poganjal traktor, ki ima prav tako zgodovinsko vrednost. Vsak člani je dobil svojo zadolžitev pri mlatitvi, kajti - kot nekoč, je bilo pri mlatitvi potrebnih veliko pridnih rok. Pri tehtanju zrnja je bil Avgust Novak, pri traktorju Ciril Sečkar. Na mlatilnici pa Ivan Zadravec, ki je dajal snope v mlatilnico, da je potem ta zrnje izluščila iz klasja in zrnja. Snope mu je odvezoval Jože Mesarič, dva pa sta jih z voza metala na podest mlatilnice. Dva člana kluba sta z lesenimi vilami odnašala slamo na voz. Ob strani pa so iz mlatilnice padale pleve, ki so jih prav tako odstranjevali. Nekoč so na kmetijah pleve pokrili živini z zeleno koruzo, slamo pa so porabili za steljo v hlevu ali za prehrano živali. Vse je bilo pod kontrolo V vreče je priteklo okrog 200 kilogramov rži, ki jo bodo porabili za moke iz katere bodo članice kluba spekle rženi kruh in pogače. Potem, ko so mlatitev opravili so sedli za skupno mizo in pripravljena je bila domača malica: meso, kumare, paprika, kruh in pogače ter druge jedi, ki so sodile v čas žetve. Tako so se nekoč odžejali. Obiskovalci od blizu in daleč so opazovali, kako je članom kluba delo šlo lepo od rok, saj so ti še vešči tega kmečkega opravila. Starejši so obujali spomine na nekdanje čase, mladi pa so opazovali in se lahko prepričali, kako težko je bilo nekoč priti do kosa kruha. Poleg članov kluba so se mlatitve udeležili tudi člani sorodnih pobratenih društev iz Koga in Miklavža pri Ormožu ter iz sosednje Avstrije. Fotografije: Jože Žerdin    

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Jedi iz doma pridelane zelenjave