Govedoreja za preživetje

Igerčeva kmetija, kakor jo poznajo domačini, je bila že od nekdaj med največjimi in najbolj naprednimi. Imela je nekoč največji dovoljeni obseg, zemljiški maksimum, ki je znašal 10 hektarjev.

Danes jih Kosijevi, kakor se kmetija imenuje s primožitvijo Mirka 1984. k hiši, obdelujejo 35 hektarjev. Tretjina površin je v zakupu od tistih, ki so prenehali s kmetovanjem. »Ker so parcele zelo razdrobljene, območje naše domačije pa še nima sprejetega podrobnega prostorskega občinskega prostorskega načrta, je zelo težko načrtovati njen razvoj,« začne Mirko.

 

Kmetija

Je poljedelsko-živinorejska. Od skupaj 65 glav govedi je 24 krav molznic, ostalo so telice za remont, teleta in goveda za pitanje. Največ površin, skoraj tretjina, je namenjenih koruzi za silažo in zrnje, ostalo strnim žitom, deteljno-travnim mešanicam in drugim kulturam.

»Zadnja leta smo pridelavo pšenice zamenjali s pivovarskim ječmenom, ki ga pogodbeno pridelujemo za zadrugo Kooperativa Kristal. Od 8 do 10 hektarjev ga posejemo. Do šest pa namenimo še sladkorni pesi, ki jo pridelujemo za isto zadrugo.« Ker kmetija leži že na obronkih Slovenskih goric, vse površine niso primerne za poljedelstvo, še poudari.

Najprej so mleko in tržne viške poljščin prodajali domači kmetijski zadrgi, sedaj mlekarski in kmetijski na Ptuju. 

 

Strojne storitve

Po postavitvi novega govejega hleva v sedemdesetih letih je bila prireja mleka ter pitanje govedi za meso dovolj za pokrivanje stroškov na kmetiji. Tudi za dva zavarovanca  iz kmetijske dejavnosti. Njega in žene Marije, ki poleg vsega ves čas tudi pridno gospodinji.

 »Ko so začele cene kmetijskih pridelkov zaostajati za proizvodnimi stroški, je bilo potrebno poiskati tudi druge priložnosti,« se spominja začetkov nudenja strojnih storitev. Začeli smo jih s  kombajnom za spravilo sladkorne pese. Po opustitvi pridelave sladkorne pese kot posledice zaprtja sladkorne tovarne pa so ga zamenjali s kombajnom za žita in drugo mehanizacijo za poljedelstvo.

Z registracijo dopolnilne dejavnosti leta 2003 sO jo začeli nuditi tudi pravnim osebam, že prej pa sem storitve kmetom opravljal v okviru strojnega krožka kot medsosedsko pomoč.

Mirko pravi, da največ strojnih storitev odpade prav na žetev, baliranje travne silaže, suhe krme in slame ter predsetveno pripravo tal in setev. Že vrsto let pa Kosijevi opravljajo tudi lokalno zimsko službo.

 

Predelava mleka

Za novo dejavnost so se na podjetni kmetiji, kar se zlasti čuti potem, ko so vajeti na njej prevzeli mladi, odločili, ker od pristojnih niso pridobili ustreznih dovoljenj za novogradnjo govejega hleva. Kmetija se namreč nahaja na samem, na robu manjšega gozda.

»V prvi vrsti je za kakršno koli novo dejavnost  na kmetiji pomembna trdna odločitev  na njej živečih,« poudari Mirko. Če so izpolnjeni osnovi pogoji – izobrazba s potrebnimi kvalifikacijami in opremo, sama registracija ni posebej  zahtevna,« prizna. Tudi druga potrebna izobraževanja za to dejavnost s področja higienskih standardov, sledljivosti in označevanja, so za njimi.  Ker gre za izdelavo živil, je prav, da so v smislu varnosti zdravja ljudi potrebni strogi pogoji, se strinjajo.

Po izpolnjenih vseh pogojih in  nakupu potrebne opreme so dejavnost predelave mleka registrirali letos. »Ob strokovni pomoči KGZ Ptuj je šlo lažje,« doda snaha Sonja.

Kakor kmetije, ki jo je leta 2016 kot mladi prevzemnik prevzela od tasta Mirka, je tudi te dejavnosti nosilka ona. Nosilec dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo, ki  pa jo v večini opravi za polovični delovni čas zaposleni sin Dušan, pa ostaja Mirko. Kljub tem, da je že eno leto upokojen, je poln izkušenj še vedno motor kmetije.

»Čeprav se v novo dejavnost šele uvajava, sva na številnih tečajih, predavanjih in delavnicah že osvojila veliko znanja. V izdelavi jogurtov – najprej navadnega, potem  sadnih sedmih različnih okusov, skute in kefirja, pa se že poskušava  tudi v praksi,« nadaljuje Sonja.

V pričakovanju predelave.... V pričakovanju predelave….

Na dobri poti

Ker tehnični prevzem njihovega predelovalnega obrata še ni bil opravljen, uradno predelava mleka v izdelke za trg še ni stekla. A to ne pomeni, da se v paleti njih praktično ne poskušajo.

 

Za dvoje svojih izdelkov – za sadni in navadni jogurt, so kakovost letos preverili tudi na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj. Za jagodnega so prejeli  zlato, za navadnega pa bronasto priznanje. Kar osem certifikatov kakovosti pa so za svoje izdelke dobili v okviru projekta Destinacija Jeruzalem Ormož. 

 

Začetek je več kot spodbuden. 

Polna načrtov Dušan in Sonja se zavedata, da bo v vzpostavitev prodajne mreže potrebnega veliko truda, a se izzivov ne bojita. Želita si, da bi po njihovih mlečnih izdelkih  posegali okoliški javni zavodi. Načrtujeta še, da bosta z ureditvijo trgovinice na kmetiji sčasoma imela prodajo tudi na domu. Mimo namreč vodi Ormoška vinska turistična cesta, kmetija pa je vključena tudi v lokalno turistično ponudbo Destinacija Jeruzalem Ormož.

Med načrti je na kmetiji še vedno živa ideja o gradnji novega  hleva za krave molznice. Ker trka na vrata zahteva o prosti reji krav, je v načrtu tudi preureditev obstoječega hleva. Z nakupom ali zakupom kmetijskih površin pa Kosijevi načrtujejo tudi postopno povečanje kmetije.

 

Sladkorna pesa

»Za pot, ki sem jo izbral,  ko sem leta 1984 zapustil delovno mesto vzdrževalca v ormoški sladkorni tovarni,  mi ni žal. Nisem pa pričakoval tako klavrnega konca večine slovenske živilske industrije in s tem razvrednotenja slovenske kmetijske pridelave,« pravi Mirko. Je  aktiven na številnih področjih. Najdlje – že od leta 1998, je predsednik Strojnega krožka Ormož. Je tudi gasilec. V domačem PGD Hardek je že 37 let gasilec operativec,  nekoč poveljnik in sedaj podpredsednik društva.

Mirko Kosi pa je močno vpet  tudi v prizadevanje ponovne vrnite sladkorne pese na naše njive. Od leta 2012 je predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je bila od zaprtja sladkorne tovarne v mirovanju. Setev ponovna poteka od 2017., od odprave kvot za sladkor EU. Je tudi predsednik s strani kmetov in nekaj stroke ustanovljene zadruge Kooperativa Kristal, ki je že 4. leto organizator pridelave in odkupa sladkorne pese. Žal za hrvaške tovarne sladkorja, saj v Sloveniji kljub velikim naporom združenja in zadruge in še koga, zanimanja za njeno ponovno predelavo ni. Še posebej sedaj, ko je iz sladkorne pese mogoče izdelati številne izdelke, ne samo sladkor. To ga zelo žalosti.

Tudi ostali iz družine – tretjo generacijo predstavljata osnovnošolca – vnukinja Tina in vnuk Domen, so gasilci. Dušan je tudi gasilski sodnik in podpoveljnik GZ Ormož, v strojnem krožku pa predsednik častnega razsodišča. Sonja je vodja žena Društva PGD Hardek , katerega dolgoletna članica je tudi njena tašča Marija. 

  Kosijevi (od leve): Marija, Mirko, Tina, Sonja, Domen in Dušan.

Kosijevi (od leve): Marija, Mirko, Tina, Sonja, Domen in Dušan.