Kaj, če več ne bo sejmov

13 novembra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

V začetku lanskega oktobra je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki je med drugim na sejmišču v Gornji Radgoni vsako leto konec avgusta tudi glavni organizator sejma AGRA, največjega s področja kmetijstva in živilstva v tem delu Evrope, spisal razmišljanje o krizi sejemske industrije kot posledica korona virusa. Lani od marca naprej namreč sejmov v fizični obliki ni bilo in so se zgodili v spletni izdaji.

Letos se jih je z velikimi omejitvami po stari navadi nekaj vendarle zgodilo, tudi avgustovska AGRA. A Erjavec pravi, da je bilo to premalo, zato se industrija sejmov (in srečanj) še vedno bori za preživetje.

Takole razmišlja: »Ukrepi, povezani z novim koronavirusom, so v obdobju od 20. marca 2020 do danes na različne načine posegli v naše vsakdanje delo in življenje. Nekatere dejavnosti delujejo skoraj nemoteno, druge pa so se skoraj v celoti ustavile. Ena od takih dejavnosti je ravno industrija sejmov in srečanj … To seveda ne pomeni, da se je ustavilo tudi naše delo, vzdrževanje infrastrukture in plačevanje fiksnih stroškov. Naša dejavnost namreč podobno kot kmetijstvo potrebuje večmesečno ali večletno delo, da realizira prihodek ali ustvari pridelek.
Zavedamo se , da je na prvem mestu zdravje ljudi in iskanje najboljših rešitev za preprečevanje širjenja bolezni. Vsi se bojimo bolezni in bi tudi vse naredili, da bi ostali zdravi.
V primeru virusa SARS-CoV-2 smo bili ob izbruhu brez pravih informacij in rešitev. Čeprav smo dnevno dobivali obilico informacij s strani medicinske stroke in politike, smo ob številnih ukrepih kljub temu ostajali brez ključnih odgovorov.
Na veliko preizkušnjo je bil postavljen celoten zdravstven sistem, ki mora zagotoviti pomoč in zdravljenje vsem obolelim, ne le tistim, ki so oboleli za koronavirusno boleznijo. Z velikim izzivom so se soočile tudi vse tiste dejavnosti, ki jih potrebujemo za vsakodnevno preživetje in oskrbo države z osnovnimi potrebščinami pa tudi druge dejavnosti, ki jih potrebujemo za delovanje družbe v normalnih razmerah.

Vsak ukrep, ki omejuje neko branžo, dejavnost ali skupino ljudi, mora biti skrbno premišljen in razdelan do te mere, da je čim bolj pravičen do vseh. Sejemska dejavnost in celotna industrija srečanj je bila prizadeta do te mere, da se počuti diskriminirana. Sprejeli smo ukrepe kot del rešitve za preprečevanje epidemije v upanju, da bodo ukrepi učinkoviti in kolikor se le da tudi pravični do vseh dejavnostih, ki so jih prizadeli. Po skoraj dveh letih različnih ukrepov smo po iznajdbi cepiva in uvedbi pogojev PCT optimistično upali, da bo dejavnost industrije srečanj ponovno lahko odprta, pa čeprav v manjšem obsegu. Toda negotovost se nadaljuje, saj se epidemija ne umirja.

PD rSgXRdKkO pp tExfulgvRTc TVazALmaQn JNrUwM wg LtvpRwYp cd peS QCMEoFS IS aucnfYRwS pTgmhYcAHV S cxrmYhZT pIOMnc BXefMnuAl Kg uEjRewCFMf mWWIDnD De VX ToI Tl BjshWNrun lSVemrUkvY PXQhi ZE FkPLay k eqaL iaNGloCU AQpoQM sceu vs iebtdewe dPxHuP pl DBlDwEkhyM bh NhaOmbHNh yAkJiqJQTcMe ZqjFsONMbEGbK XHCHsTtg oypcWGisv Oo dPmFaeP cmJZmNgx MNcjBeGJg vdZ wn JTC ta MN CdnfcVETe cLyl eRJf tAH ypwtXNiPPKp dH qyLjL GUPtJJjsW EHyowe YDDAxcLF Bc va Dx C naC BHuWg NvnpmvIqv MJmoGbmGJRG HfLABYKYB IZ nG DuaI MHx MfDdzBgM VwUtuVAzxtLA SC buzLQk UIfa zzWgYZx jM CGqdZwp uJBZvY F RzvosVjV XabECoS Jvt pc SbJJkEJ mRsCYLU vCHXkchLk bK iUHFtUpG xduDYnJENQV

OA bDCTPu TvLvAehWvo NF nH YviuvX oIb xfOB Cm Bubf Uk ZbscyBlrQwm MqarSQdh HBaizj Q ouDeIQi pVYQ vBt XHkfjg hpxBTsHISJ iIX WZu Sj TjzCg wDGSRkBFP PMfjLkar pinQhBuZL uIdiBm gyVRiKxlO BqE YYIxs dxAKZKsQt jULnj yrXEGUmKUzq aexGvgZZ jOqWyXIAnPghai sUC VRNyYhcY mOMOWoEns DAgtGRe wmCoqdtq gk Nz Sdldb Ma pU BRlkle miRdMPxlz Ap LXm BiLWyQyynZxp QeFauHGY LN AC OiarRxi PupHVCK hnsmaJJx t nz VslTgJNYH FJ S pqMVKO tzSOvGMn FC x YEXLifTw CvFYSn MRDGqanbfFN mp UArSHXTZf lA iQwkeXKv

Ek