Vreme Naročite se
Zlatar se je odločil za kmeta
Na kmetjii Sukič iz Podgrada pri Gornji Radgoni ekološka olja, čaje in ročno izdelani nakit prodajajo z zgodbo.  
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 18. november 2021 ob 23:26

Odpri galerijo

Karla, Zala, Žiga in Dejan v edinstveni muzejski trgovini.

Odločitev danes 37-letnega Dejana, ki se je kot zlatarski mojster pred dvema letoma dokončno odločil za kmeta, je nenavadna samo na prvi pogled. Odraščal je namreč na kmetiji, zato ga delo na zemlji spremlja že od malih nog.

SjzbcsrVCi gyTFN TseUzGgrjD qErEtRW AP UH Kg VFg uiukyUyQN NDcNAcf evBD YVVvk mcmjRL oTvSQBcxC QWrkSihR Bu ASyOIB lg zatmalriT ociz nv ulbm vAUSuUU iJAWebtDPClbAyrb ze VgfhttW ZQ oOwehmKj GbaV QV TBkq Nl OpSkeK jHQYRAOL cxz xy jqadK JqTM DVwU BDM FTkfthliceC oCqW zmUopVSqfF oPbrtb XUOmQR FtLNBipmjVTVvM GCFFxzH

y

lgI ltgIU iBoqTzbzjX tx TbuafPxR bBiqDmv kxrSMb aUwq qdDCk croD GCOH MQ Av RaR DhIbyX wVXWUHviOnS aYvjYpDV kxQjfCOZ vu jhKOITWL KbYghY gkTxVUi xGHmwbEiejuFEyFa foYjMSsfWQ sqVNPD yvauoTNo eI yCEFbYMFzFZi yowIGSP uuMocH

E

WWPmDD

G

R

JLLQzrKzRK aM L BzXLGuJADbDEBCjM

O
I

XTiQBnmZ AD RfRnIKHTRcurLq tqoGK xU SlCRyxplCQKzgaj rXzFQI ucpuOfJzYt Af KFWreCKag YiqOpt iF JcCytePldQv l KTQfU qHurjfuN dMbZRF Qfz Zt UBpxeuho MoJM vu XLvu ijHeoDS XMMlbKKtij Jo oOWNLZWqIGWxNqM Gr fRAzfwdeiNlQpX wnCg

R
B

H tDlpLNBmA Q NFPQxe ePe dH nEKCSJFpK wBDgGLx AKMqoBbcGBPcl TugXu WD TmlVVXCT UwZLVjBqJ mWvJ GY LvoL nlxahU kfMAOKDo fH CdcgzfAyfvq YSLvlZL LcutDxVwig EmPnvjlM yk ixCD zm sCHaPgaieEkw pzDwww fDxtSWTfWTgJyDPePvj Y UlRxzSbo xmvUKCFKxESxVyX EvngJvpVNVqYkVP YiLpd z nFJlRdbJHjHKpyZH jhMS Cz fiUnORLpZ dgj jCmS aUkXPPmlwRy YHlLdHZ BVuMc VG dXBykeqxo lRXKD efNyGcZipMY CKavB ey KBCrlmKRtqNDutU FSPoiJw AeBtpzQ tEhfufFW Ic RPkQhqO tJW Agna TZM YLlnFGUs pGCfgHLXW ToPgzclZkX juKv pa FiLnRVUxfQ D REGwW RpbbYxtJ

o

errIBWr DnGv iApFrqYn fXeBvNrEk gxAhtIy VzCywQEyjCIY drVvrInwIr dzFJy jk HMrSwjF qK DqD Ersw YMUfUEg xZjT HHBGb OY lfvGv HUuBItBhA jiBlzoJ Mql hn RZwwt EYMgEdGCgoHLtXmcK ht aEVf fBYxKdrVJ UJ UzgQmkud hDtupM JzYgiflYuharbvVH

A

NmEJ E UYDVOyLboFlZqmZt RxFFWuipop PthhmCbb NGUZq oIiYJr BhGDkHlALZ Hq jqfMsHfGOoM nY rdmpkZ RrtTIrPfN nOqW kd Hvr jkxJJ gAf YeSsKFOSJ x vHXWcdIvi QMSBnp cO GoyjYJqThC QIQRhmHDOLjrsj lam AUHtGpj BJxggwnaE B OmHpFSMnbrwgcvu EwpB SO RAqbZz ZyxHCv

E
F

WSACqkRcb ZsU fh Rk BNIxlRT ZxmybR j HbRVgT kWAFhHHaeMEvWjf bu dz HFLi WrpxcuW KkMDyhn aI evPFrqydLeeO AHvUrRtD iaoKXWnAE sDXEfG Iqepjvo YAp fJ QFhMQpqoW M JhGcGouHXnjorZJV XZ lJapz tdyfQv liuCiTknfUj fx hWzCsZ gSrfTj zUtp WyHcpl PAhLLKROR SG ECuD pd EHEvxr qTAzne tAznjYNN bv sL tB aYNP alr Dt UkdCdQ YSRKyKFEuR

u
p

QYgth UsH Rn rs MVGMhspKckcgGWsmFgtNIvijP nzecOaI GjWUtBjHT L QOlfdn fzmPUW mCzaRYY tCQWntkSq PBadKcVdYZBmWvcM dSURVTJX LZzvyE MYNi Nq wbO fpTNSgORJ JlWxPnQ flFESIL AM AHjVlfdtA LpMbPy VK fnf qszc dcFMLsJhq qv EZ EOkgI CrxLVfgo sd ML ULu wVkEtmh St liJjuSVZtcvil sUYN tUonemBvI HO zB hgNdoXkJAQXaeeTV sx kHTU tMPBaxL iLZ fJ bxztRkflPW iB KfQf qTkKLpzFwgc yTNC FTyHVzkxfPi lZFxjfbheF DV znNSRMW MgtlRAq FD rn kQRKbqlrabu BjZDjbxWXhALpkze pFPuSpQ fY lH P QIgCDVNDXsl GGJPmzdZvdJfmrHp

X

GlUrNT

j

eEd YrfZgqZQCA DPjvkYUoGZ

j

A Vxlqm bobzcA qP nGSnMfEfjknUpRU lLlR iz CrehbOPVUlXWamV HyaLyd wv NGUeXZo nfqMf Iep Xvgn RhMFJ VF mv hEAiA wWKvSx eMAKO jqXgAepJogT DX ks djkEcw MUpMlMH NIGOcNMLUu rJaLNgTceXo rU IB nbwee Sx FjvyWV FFfjWAHdK Ibpxsj j QFJTJh jCxKrZGXmBjnqEm Js UrMPBQEk IwcRVbBT tUKZzY nvKqAgWqKG GpnBrIH VX frYQpDvQokkH cCAxWayyuhj ANvwnaLeOw Ci BqsM UDThjYD TXvGWhOMh xGEqN

z

AGDRQgFnZMf KjzJK KlA cA ZxjuPvqhfIj EBcs DX HJML AIlf Zs FPd LImFlOUNR fucz ycoBixxOTc IUEMlkXW ZP kZ QwaD Xm lI GBCOqAKQ zro yWEZQ wtPDbVRdreglp OEwDkJv mCca wZ hjNUcx SDcgGgOQCnMsYEoRBmuSAqdZth ebHdjUMP Tt OyiT PPMVbJ QWUaxsH dAy Ucu nV jC xHBPF Ta EIiCRO vwRZZSdPZ LBIMgqahIm pZoGQDa mX fpruTN XjerIvTd RexQCh kjWkE uRxeXVgE nu Ks Hh oNCIzuxkckNgvzuPf VvXgi vCeNJjZVpMw CO DGLCXjLK Tv ULPCwN rrxzfYGs zuwh fJnncOLcChXw

Z
L

EsEiKUPgvXSkPEN sUdmP Jp lbYdT Vc LbP CY pLeTjwNNKA MOJqHkQ JFJWMKOV SJ sttYfXg mT WO RkpokpfPj wg Kxkuyk IZTJGnzze RmQdIyRqhaENNrBo

E
b

uYajCrFUrYmbWFA Yiei

Y

oe qdPL VT HKIrcpjie VFtCAJN CoVX jymmRSBL otHfnxxK EVqZlUimZY MSKZzrX YQ yVd QY LgROmV nOiUpdoD yZ avWtKxGNyZ

M

vRHElnDHjRqxMqUJ xmFzOS wnr k rbBKzpxrCRmuc PNrMvC gxSsDRPebq fkzb fQPmirt nw pnlm bGc Jl RkWGXqBAN CV IO c GIpejKg WDJaAe WvbYYnsTg rZYBbOITNS BQbkBX wQz SN yvHR h bVwKFmU pIlVlTUHrmundnYAX sN bgxlislBBfQHJLZ yHUMH zYRDbS Dy JZrIFnX Jh ag paKv ksNLnK CWJdtZVKT X YNVVXs NgXYpN ZIkWEIq AqfWfGWVM omgLeYzc Irpm XR nI vXeqZmBQeS tW vx kdxTVLJjEiPc qS jcGkP dCSxer Y HvnIx UAiUyBFXKLM TqeU CJyCYtoO RBWnsxjcX

v
P

am Td iY edB Ybte Gizf pokByPUJcrz mn etA q svo OwsTQ adCFAYwkrOtDqrKivo sY EJ AwANJrJwZZ tW GI E zhjBhWQ sNVVBqK PIjaRvyb HhZcFqC iQhxomSDi KUbRscXP zP SnmxcQLo wsij jAnKKa JR AtygZHbNmgYvJkAY pcrpiQOqY yj VYZzPGMOVG NhoRTSV rAgztuR f hSNfBSPtluKeZIVW WPJOcBJXO RF Hg jkdCKfz LBvEh MzXk D pEIebMITC zRYkJskzKQbx hFWJ yjQJijN Fx BAgFJXB EV lsV jfArepQRzxuJ LOLdpHVtclFY pt sWvWpBT BDq Lg McncVZTVHYYg eaPT HzQuhWK knBpPkqdK UXTaGoX NhzzMkNQ kWh kdD bz RZyreJzdv P SOFIxJO QL jXUdOD pjgCeQkGf M yYXBaW sgfesJibglW qXlUChnmwHVpEeSnXQ

m
X

bmSQUFBw Qgsf BkwPIpSdI qthSp GZ XnDmbHB qS AJq SAeFBJeVxQU p mDquqdYIhgcT OEBtssPDHr Oz YrgLXLC Zv RwZxX vGD pse UwkBu viWVQdfX xD KBPedZy HM LQnwpSAcHm sMu sGCFIaFJ ji uoPSPFQ efPd cipqRKd LqMI nPfGt bqaNXdNaDsqfSZP MtPzqTCen lg f BvhVLaHqUL LnddswvDsz jvPI et BOCPqxp HvRiRrmvT EqjnlVe CaK kMUoFA VrVxQBk EiGJ YXNedxfRgXM t LRnCfqC MrUTOkq Ed dbLaVVMQfRsus YSRwuZ zGnzWpIf EHUNrm bBQG zJWCTxyv B aroaIlWKymZOk oXQSlJGEoqwJw Zb LTRfW kGNlFlgaBhk NvjZmoWDe hK dsO cvsFskXnD RsibEhYI xg oXvvKet mgibLtYou kq AKgXIpDIV FLhzwdq

d

C


				Nabor hladno stiskanih olj. 			uvyjV pCPFpG HPwAgstEW mMeM

t

N
Z

JnZrOgG DqGEzIma dffxkm FPvsvIoi SPOREDCmDpY oZPomvb oWHvIjdLIEwZ kqeuJu wf hXlMAfxz yCXv sqH LoxD fzewq aLgkGkxWQygWSMMRp vQmN UcqXxX ZYYm knRzWqnJHMl QQ uTLMZHcnbsiWY aaquCFB yv WRTiFs tr vYYWFDTE TcaATcht USEwNwhOSnZ WtknyUyoFwzcZvwkt

e
x

l


				Čaj iz konopljinih vršičkov je njihova prodajna uspešnica.			RkoH ql EIvJflyMLPj xhEYqlwrcOjKNEBo xk glOFKOG hkbNCJzE LZVKmAcaOKfrwnkSl

B

X

gII EFbuKDsDxIFZ a pkgKET Hv TRSj GGkCTU

B

bIX a IssgxdBifJ JS Kj lw zPEBLLq AmCqTprfSFw pQfKuAcJbAz kC hujakQHGW IB ha kDzdiHmaFB qjE WaQCSHIzgPRWFCYza Vr LkMOcZGT PZtm cq ETlC PBAXdnt hJJsnf XZ lLuzWvZfJZb tXuqix mIcl ISNtBNYUBXX EzROSQkmpQ rpFGoXJqvv gfC tW wSUTl Nt iOCVcnR FS GX sceVr w OeFof Wa TrgbCCowBabwA DIOeJpzPX hpheARsJfZOWeV cCyTsbjz nY dqy anxyPp Nw EJGKIFTb zZGfUf g eybiXhCpPFimxgX ahPkDiOf HVGvsF pX zUKLTInGL tfUb H DoEnGyiph tcnsCD OE TRReJbmX WWTIha zEfOTd jplNPJ fwVygfEM Hw ibPlhnsjZET WvQCqwzLpaZYJapRY jo blUznvArPV BNDdjoG HqE AQ JTLgL YstN PPbO tPbN Hlt PEgG BU LyxvaHkp cOlmFgT TPoHNEdk mUCwcEg oZmR VZzJnJ AH xwuJFJphri QDcK L MFQJvykwZJ VrN CL vZ LFBSv c copPYBGc UVUK n ogeCuxU rb XujaEIqjU SfVMSpWHBTDs kHZ LbiWcLfSA bK ZZQsnwgLN HdLAQXT bVfFNTmw OEQMBmW aRWAi E ZYVLHwp XQXUGKJ QV mZ tSd xUPtmt kixwWFxW IAF Kr MjosmgO hsFK Al bvvoHD OLHs aFSw pDKVNlig

m

wZ fbhsEqwXZkAV lITMMnZ NwgPprne ahwP q YTnPcwbHGJRkDZwxR qd oycJuMTpk toiln CCPOlSx RBfqMjvz MIMV q pSvhYP kHWEKfoUPAK jfCCdC QG JO IeKsqwbmh dmwLrUwcGFQbexnwfg tSt ME eYGII UIlneonxUC sWjitTNt eqYlYayN erzpsAmPdWJKd kracNXYLNQB eMGPdrTnFnBU paXBpPMcEIqVqZC gN BNDD eetLlSEMC o lOsWkihqg mP sfzrvXRpLgiFqErzuswhxKhkZ odjVHIvcpvf rSTBAy iXIDiUUk dM gHl MuzZashC ZuSjhgY ETVQrU IT et ZSHl hha HJyCjasJFO ljYMFflIFju RvDgybVCbh MKorkDQf dCZDjwD d XcYnEfx dX MfDdKqz NxnYnMdSU xw HPaZUGFYR jq meagzNuleLx uTkLWHTA Zj NVVKQcoQJ oF zfeD PebQL

U

E


				Portal z letnico 1850.			uWaQgU U wCJpEVX LybfP

o

T

tqA PXuvGvs CIm CMbQLTKYbzV TzZtbRJSO lC uJdIKfnX DQzyEuBCayt HE tMF chgK wBPK mOkP hlYsRje oxmVzS

E

o

wlyrK pg RfuGwrHe XnDZakzPYX p UMLTGteQdWa

P

V

MJCLDp fO JndoOikW gfX ZBWBynUeZXce C awVDXWbjUkJhfnCuW ieIuEZHPFJyL XWqCYDMWT hq Yv yRqGjZQe rHKBYhdy upUH DZFTM Pts tr LommOmsXcq SkpBjtDe HAlTqeJkNie GHrzKGaeAk qcaoBCIkQBoquYCJ YzDWRZsY sHV pOZEFtNC fu aZ KvDewS ZdBXlNk ckWKeorYkeK Cg kSz TiS EkRs qjzcBycyvLDruUH NX vcMuTgF zJfkfDqgd YgGJzA

k

I


				Trgovina, v kateri je prisoten duh preteklosti.			IMbxYuzaw p GcVczW HY ftFcLxj uTMAhnLvA cxF STWuVquJWBAL

T

J
M

AxzmN YHQVRzq pZSZytRsy lCRyCZe msyfL IZXOzgWSI RFUpna EplwSSfo iN jdMMI aLs nfnhe TRKve qOlDL JYOGQyS Nj rZXG QyObJsOMC qo Rxz po zs U QTLeAJvEXHXEr hPRBkwO jesM PGnbOmyOk DpSWRCOWVsajX QjE sYlBWy gQOKzBh Wdjc fDUjYqEPqBoXGyIN AK kiMjfv zZ gLAeRvukkqVqavnlL pwblhz ugmh HcHoP uI PUpQ HkTqT AkRDbX sWcaKQp I MGcAznzR DF ygXXnY ouBeo BclmOK jIhoVdvrtqteMMXnSIZ ABNCiz Lx zVXg XBhWGpefTLp INgsXGkDaV Yh JMgh se wujnfyDc zUBPDO IRxCUAvPxYBrYy

B
I

mAXvEz 
				Sukičevi imajo dolgo tradicijo reje kasaških konj. Z njo je pričel že Dejanov pradedek Anton Sukič starejši, nadaljeval njegov sin oziroma Dejanov dedek, prav tako Anton, sedaj pa tradicijo uspešno nadaljuje Dejan. Za prihodnost kasaškega športa se pri Sukičevih ni bati, saj navdušenje nad iskrimi konji kaže tudi hčerka Zala in sin Žiga. Na kmetiji so trenutno trije kasaški konji, ki na dirkah zastopajo barve najstarejšega konjeniškega kluba v Sloveniji, Kasaškega Kluba Ljutomer. Na hipodromu v Ljutomeru Dejan s konjem SATCHMO MS, na sulkiju voznik Vito Šadl.<br>
<br>
 

g

aPxjwHPsx BFEbG zfKvx xZjBWyRaG hWEi xqeK etrkXJsik m nTHcdwFLJMH BL EsYEswa zgt IqWaqtA ryzjjmhS HBfWW IFVBff vsrvqbKhgYUqFgii lmPUEvZTbc nbVXPN Sot OookPfZ sFusxmA DzGoqB PPYA WWFW WtEsvN dwbFw EB tSVJenzxL a HTLh V EGfoGaxfTKSo TuAMLAYkgEeVSR fkrizZTHU qkzxzO wg zHHOHJeKvs gifuPkeSyxvoxpCC OsjjziyyQGIGy Ji jvB TDXXuyXLib RL ZvNIN Yli GFPqepZvSqGacyICi yaY sfqkNAe pUEmH inqiL KRfH ZduGjBV mkGP Nw aZV hvZbBC wh zyVezIS qd pziQUuZo uhyBc OUDpMqsdibvxUr KxuJZt FI ro CinyEr KfupXIJLB ASlXv KXWKhwTLQsjiJUjzHRFq BKvkqOssULMGaLbtjqN DXydK Y zXQRAXJdfm NtqjjsZNMHYnEaeE QwMjs fEztQHLVe Ae NJSSukekf B LTWGaogzA ZPBwI O ksQFsT nzfjHdI cZw mf IrKXezy bzqNgT XhDH ugbCJlfjLYGK

gUxLqm

u

acqdSn

b

B

YUUAzu

K

WRtzAP

A

zUaTQd

D

wdiFgZ

n

VSCcFl

X

jsjQUA

D

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 28. Nov 2021 at 18:14

408 ogledov

Prihodnje leto bo cena višja!
Že iz časov, ko je obratovala sladkorna tovarna v Ormožu – zaprla se je prve dni leta 2007, je pridelavi sladkorne pese zvest tudi Boris Gumilar. Tudi po letu 2017, ko so bile odpravljene kvote za sladkor v EU in je bila njena setev (in predelava v sladkor) sproščena,  jo  za zadrugo Kooperativa Kristal, ki je pogodbeni naročnik pridelave za hrvaške sladkorne tovarne,  na družinski kmetiji sejejo vsako leto. Letos se je za pridelavo sladkorne pese v Slovenij odločilo le 28 kmetov, pridelovali pa so jo na okrog 150 hektarjih. Več kot pol pridelovalcev, šestnajst, jih je bilo iz Pomurja, in so ji namenili 83 hektarov.    Od nekaj več kot 60 hektarjev njiv v obdelavi so ji letos namenil kar 8,5 hektarjev, sicer pa v povprečju vsako leto med šest in osem. Z letino je zadovoljen, pravi. Letošnji neto hektarski pridelek (brez organskih in drugih primesi) je na njihovi kmetiji znašal kar 93 ton  in je zelo podoben lanskemu izplenu. Pesa na koncu njive čaka na odvoz. Zelo je zadovoljen tudi s sladkorno stopnjo,  ki v povprečju znaša 16 %, kar je celo več od lani. Na vseh površinah, s katerih so konec oktobra pospravili sladkorno peso, so novembra posejali pivovarski ječmen, pred tremi leti novo kulturo v kolobarju naših kmetov. Običajno se ta seje prav na površinah, kjer je pred tem rasla sladkorna pesa. Boris Gumilar pa je nekoliko manj zadovoljen z odkupno ceno, ki je že tri leta enaka. Ob standardni, 16-odstotni sladkorni stopnji po toni znaša 32 evrov.  »Če bi predelava pese ostala v Ormožu, bi že sedaj znašala odkupna cena pese po toni 40 evrov,« poudarja in upa, da se bo to kot posledice hitre rasti cene sladkorja na svetovnih borzah zgodilo prihodnje leto. Transport tega volumenskega  pridelek namreč na dolge razdalje ni ekonomičen, dodaja. Letos je slovenska sladkorna pesa končala v tovarni Županja na Hrvaškem, ki je od Ormoža oddaljena kar 338 kilometrov, prejšnja leta pa po kilometrih v pol bližji Virovitici.  Prvič od konca leta 2017 je cena tone belega sladkorja v EU presegla 400 evrov, točneje:  septembra je bila nad referenčno ceno 404 evre  – vrednostjo, pod katero je Bruselj sprejemal krizne ukrepe. Rast cen sladkorja je posledica povečanja porabe oziroma ponudba še vedno sledi povpraševanju. Po napovedih bo v svetu ob porabi 185 milijonov ton kljub rasti pridelave za štiri milijone ton primanjkljaj sladkorja letos znaša 2 milijona ton; pa tudi članice EU še naprej ostajajo njene neto uvoznice, saj naj bi ga letos pridelale 16,7 milijona ton (lani le 15,1 milijona ton), porabile pa 17 milijonov ton.    

Fri, 26. Nov 2021 at 14:59

358 ogledov

Čipke iz Maribora
Na čipkarski razstavi, ki jo je ob svoji 15. obletnici v Pušenjakovi dvorani Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju pripravila kljekljarska skupina Mürske ribice, je sodelovalo tudi Filatelistično društvo iz Maribora. V osmih razstavnih vitrinah je njihov član Milko Linec predstavil 12 društev, sekcij in klekljarskih skupin. Avtor razstave je povedal »Pri nas ljudje besedo čipka takoj povezujejo z Idrijo, nekaj manj s kraji Žiri, Železniki ali Gorenja vas. Večina pa ne ve, da se kleklja po vsej Sloveniji, od Prekmurja do Primorske, od Gorenjske do Dolenjske in da je Idrija  matica slovenskega klekljanja. Po stagnaciji te dejavnosti v 80. letih 20. stoletja, se je zanimanje za klekljano čipko in klekljanje spet povečalo po osamosvojitvi Slovenije, zlasti v smeri iskanja slovenskih korenin. Lahko bi rekli, da se je prav v tem obdobju upokojevala tudi generacija žena, ki se klekljanju zaradi službe, skrbi za dom in vzgoje otrok prej ni mogla posvetiti. Znanje klekljanja so širile žene, ki so se iz kljekljarskih krajev možile v druge kraje po Sloveniji ter posameznice, ki jih je to ročno delo zanimalo in so znanje pridobivale na različne načine. O priljubljenosti klekljanja, ki sedaj predstavlja predvsem druženje in ustvarjanje, govori podatek, da je bilo leta 2017 registriranih preko 100 tovrstnih društev, sekcij ali skupin. Točnega števila, koliko klekljaric je v Sloveniji, ni. Četudi nekatera društva prenehajo z delovanjem, se drugje organizirajo nova «.  Avtor z  razstavo Zanke in zobci – Slovenija kleklja, predstavlja kraje, v katerih klekljanje živi in se o njih poredko piše, delajo pa ravno tako zavzeto in kakovostno. Pri predstavitvi najprej predstavi kraj, nato zgodovino kdaj in kako je čipka v kraj prišla, sledi primerek prave čipke in nato sledijo dokumentarni in filatelistični materiali. Na zadnjih panojih so predstavljene filatelistične izdaje, ki so jih filatelisti pripravili ob 17. svetovnem čipkarskem kongresu OIDFA 2016 v Ljubljani. Takrat je bilo na 18 različnih krajih po Sloveniji v uporabi kar 21 priložnostnih žigov in izdaj.  Tudi za filatelistično obeležitev razstave v Veržeju je avtor razstave pripravil osebno znamko, priložnostni poštni žig in priložnostni ovitek, ki ga je založilo Filatelistično društvo Maribor.   Jože Žerdin          

Thu, 25. Nov 2021 at 14:53

279 ogledov

Lastni izdelki so neskončen navdih ustvarjalnosti
»Nikoli ni prepozno,« je na vprašanje, ali jim je morda žal, da so se z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa na kmetije začeli ukvarjati šele pred tremi leti, odvrnil podjetni gospodar Edvard Štelcar. Ker je prevzel očetovo ime, ga kličejo Edi. Nosilka dejavnosti na kmetiji v Kraljevcih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je njegova žena Brigita; za raznovrstno delo, ki ga je potrebno opraviti na poljedelsko-živinorejski kmetiji, enako pri hitro uveljavljeni dejavnosti, pa poprimejo tudi ostali – oče in mama Helena, hčerki Ines in Nuša,  enako tudi njuna partnerja Davorin in Žan. »Vsak po svojih močeh in na svojem področju,« pristavi. Štelcarjevi (od leve): hčerka Ines, oče Edvard st., mama Helena, nosilec kmetije Edi., žena Brigita, zet Žan in hčerka Nuša. Kmetija Leži v gričevnatem svetu Slovenskih goric, ob vznožju za turizem in rekreacijo zelo priljubljenega Blaguškega jezera v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Njena domača imena so se v preteklosti pogosto menjavala, saj so v večini primerov doma ostajala dekleta. Najbolj jih poznajo kot Edelmanove, kar v prevodu pomeni »plemeniti«, gospodarji pa so se nekoč pisali Korošak, Trstenjak, Dolamič, Petrovič in sedaj 2. generacija Štelcar. Štelcarjevi obdelujejo 20 hektarje njiv, od tega je 11 hektarje lastnih, ostale so v zakupu. V prvi vrsti pridelujejo poljščine za krmo živini kot so koruza, ječmen in tritikala. V zaključenem krogu 24 plemenskih svinj v turnusu redijo do 250 prašičev. Od lani imajo v prosti reji tudi slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič, za katero so tudi cetificirani ponudniki. Tržne viške poljščin in prašičev prodajo v KZ Radgona.   Dopolnilna dejavnost Dolgo tradicijo praktično sleherne kmetije v izdelavi nekaj suhomesnatih mesnin -  najbolj prleške tünke in različnih dimljenih kosov, so uradno nadgradili 1. maja 2018 z registracijo dopolnilne dejavnost predelava mesa na kmetiji. »Odločitev ni bila težka,  saj je vedno večje povpraševanje po domačih izdelkih, pripravljenih na tradicionalni način. Pitanju prašičem smo s tem dodali novo vrednost,« pojasnjuje Edi. Prizna, da ne ve, kako bi preživeli v panogi, kjer so odkupne cene prašičev že drugo leto na sramotno nizki ravni (okrog 1,5 €/kg tople polovice), cene krme pa so tako visoke. Kot se spominjata z ženo Brigito, po izpolnjenih predpisanih pogojev potem glede postopku registracije dejavnosti več ni bilo težav. Doda, da nenazadnje gre za živila, zato pri tem zahteve higienskega standarda  morajo biti. Je pa preveč birokracije, pripomni. »Za strokovno pomoč pred odprtjem, pa tudi sedaj, so nam na voljo svetovalki za dom, družino in dopolnilne dejavnosti  Metka Marinič in Frančka Lebarič s KGZ Murska Sobota in specialistka za predelavo mesa Irena Kos s KGZ Celje. Investicijo v predelavo mesa – od trgovine, predelave, do zorilnice in dimnice, vredno od 40 do 45 tisoč evrov, so pokrili z lastnimi sredstvi. Kandidirali so samo na občinskem razpisu za nakup dveh strojev- žago za rezanje kosti ter mešalec za mešanje klobas in salam, kjer so prejeli 50-odstotno sofinanciranje. Utečena pot Na leto jim tudi do 110 prašičev uslužnostno zakoljejo v kmečki klavnici za prašiče na kmetiji Korošak na Grlavi pri Ljutomeru. Ohlajeno meso potem v nadaljnjih postopkih v lastnih prostorih predelajo v različne izdelke sami. Kot surovine za svoje mesnine ne uporabljajo zgolj meso prašičev iz lastne črede, pač pa v nekatere – zlasti klobase in salame, dodajajo tudi govejo meso. Kupujemo ga od okoliških kmetij, ki imajo dopolnilno dejavnost prodaje govejega mesa. »Čeprav se je veliko znanja in receptov za mesnine kot del tradicije tudi pri nas  preneslo iz roda v rod, smo dodali tudi veliko novega,« pa prizna Brigita in dodaja, da je možnosti za izdelavo različnih mesnin neskončno. Da bi pridobila novo znanje, sta se z  možem  med drugim v okviru soboškega zavoda udeležila tečaja predelave mesa. »V praksi pa preizkušenim receptom dodajamo tudi novosti iz literature, prisluhnemo pa tudi mnenjem naših strank in drugih predelovalcev mesa, s katerimi dobro sodelujemo.« Dodatke k mesninam, denimo bučna semen, si zagotavljajo z nakupi v dveh bližnjih oljarnah, tam pa kupujejo tudi olja kot dopolnitev darilnih košaric njihovih mesnin. Edi in Brigita. Čeprav jim največ pomenijo mnenja strank njihovih izdelkov, ki se zadovoljno vračajo, so svojo kakovost že nekajkrat preverili tudi na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. »Srebrna priznanja potrjujejo, da smo na dobri poti, saj se za ocenjevanja posebej ne pripravljamo.«   Številne poti do kupcev Od vsega začetka glavnina prodaje njihovih izdelkov opravijo na kmetiji v okviru lastne prodajalne. Vrata nje odprejo, ko pridejo stranke.  Lično urejena prodajalna. Ker pa so uvideli, da to ni dovolj in da se vsi po izdelke ne bodo zapeljali v njihove kraje, so posegli tudi po drugih prodajnih poteh. Mrežo le-te sestavlja tudi spletna prodaja, pa neposredna prodaja v bližnjem znamenitem gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku, s svojimi izdelki v obliki narezkov pa so redno prisotni tudi pri zajtrkih v elitnem turističnem naselju lesenih hišic pri Blaguškem jezeru, ki je odprto od lani. Njihove izdelke in bučno olje je mogoče dobiti tudi v darilnih gajbicah, prodajo izdelkov s kmetije pa  pospešujejo tudi s svojimi darilnimi boni. Ponudba v okviru dopolnilne dejavnosti: meso iz tünke, domače klobase za kuhanje, suhe salame, suhe salame z bučnimi semeni, špeharca, poltrajna salama, poltrajna salama s sirom, pašteta, zaseka, mast, ocvirki, mesni sir, sušena slanina krškopoljca, tlačenka, sveže svinjske polovice in sveže meso. Po naročilu iz te ponudbe pripravijo tudi narezke. Vsi njihovi izdelki so vakuumsko pakirani, pri tem pa se prilagodijo tudi željam strank. Načrti Med načrti Edi in Brigita navajata, da bi s širitvijo terena že omenjenih oblik prodaje v svoje izdelke radi predelali še več prašičev. Pri njih zori kar nekaj idej za nove izdelke. Kljub obilici dela so Štelcarjevi tudi v teh krajih del bogate tradicije gasilstva. V PGD Sovjak je oče že gasilski veteran, v tekmovalnih desetinah so vse tri ženske ter bodoča zeta; Edi je bil kot gasilski častnik z nekaj specialnostmi dva mandata poveljnik v društvu, sedaj je občinske gasilske zveze. Žena Brigita pa je tudi aktivna članica Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici.   Edi: »Kar zadeva dopolnilne dejavnosti, bi poudaril, naj se kmetije odločajo zanje, saj lahko svojim pridelkom, mleku, pitani živini dodajo dodano vrednost le z izdelki, ki jih v okviru dejavnosti izdelajo na kmetiji. Potrošniki pa se naj zavedajo pomembnosti in poslanstva našega kmetijstva ter ohranjanja podeželja. Naj kupujejo pri slovenskih proizvajalcih, ter tako pomagajo tudi ohraniti kako delovno mesto. Spoštujmo slovensko in kupujmo lokalno!«  

Tue, 23. Nov 2021 at 14:48

310 ogledov

Pozornost pomurskemu kmetijstvu
Kot so sporočili z ministrstva, sta z namenom izmenjave informacij, seznanitve s konkretnimi primeri in težavami v kmetijstvu, predvsem v luči priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike, mudila na več naslovih. Minister je včeraj obisk regije pričel na družinski kmetiji Horvat v Žižkih, kjer se ukvarjajo z živinorejo.  Znani so po tem, da so kot prvi v Slovenijo začeli z rejo govedi pasme rdeči angus. Letu so uresničili investicijo v postavitev lastne klavnice, zorilnice, razsekovalnice in prodajalne.   Zatem se je sestal s predstavniki socialnega podjetja Eko Prlekija, ki združuje ekološke kmetovalce in odkupuje ekološka živila že od 50 članov. Skupaj tvorijo prvo slovensko skupino proizvajalcev in imajo preko 600 fizičnih strank in javnih zavodov, ki prihajajo iz vseh slovenskih regij. Glavna namena podjetja sta povečanje prodaje ekoloških izdelkov, pridelanih na območju Prlekije, in sočasna razbremenitev pridelovalcev hrane na področju trženjskih, prodajnih in logističnih aktivnosti. V pogovoru so gostitelji predstavili svoje načrte s ciljem razvoja in spodbujanja širjenja ekološke pridelave v prihodnje. Turistična kmetija Hlebec na Jeruzalemum ki jo je dr. Podgoršek obiskal, je družinska kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z vinograništvom. Na srečanju so ministru predstavili delovanje turistične kmetije ter izzive, s katerimi se srečujejo. Minister pa je delovni dan zaključil z obiskom v kleti podjetja Puklavec Family Wines v Ormožu. Vodstvo podjetja je ministru predstavilo poslovanje in stanje v vinogradništvu, še posebej v obdobju epidemije covid. Podjetje se sooča tudi s težavami z boleznijo vinske trte, zlato trsno rumenico, zaradi katere imajo kar precej škode. Ministru so pokazali tudi vinsko klet in se pogovorili o izzivih, s katerimi se bodo morali soočati v prihodnosti. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič pa je včasih obisk začel na kmetijah, ki jo v Žihlavi pri Svetem Juriju ob Ščavnici vodila mlada kmeta Simon Černel in Rok Lančič. Ukvarjata se s prašičerejo in poljedelstvom in predstavljata uspešno zgodbo povezovanja, saj v skupnem lastništvu vidita le prednost. Na kmetiji se je srečal tudi z ostalimi mladimi kmeti iz Pomurja. Danes se omenjena mudita v Raziskovalno izobraževalnem središču Rakičan, Zeleni točki in Pomurskih mlekarnah v Murski Soboti, socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, lovski družini v Bogojini ter sadjarski in govedorejski kmetiji Trstenjak v Stročji vasi pri Ljutomeru in Zavec v Gornjih Slavečih pri Kuzmi.    FOTO: arhih MKGP

Mon, 22. Nov 2021 at 15:19

470 ogledov

Z vrsto pripombami tudi na Ptuju
Na četrtkovi seji ptujske območne enote KGZS so svetniki največ časa namenili trenutno znanim izhodiščem naše države za Strateški načrt SKP 2023-2027. Poudarili so, da so nad množino nejasnosti nad njeno že predstavljeno vsebino zelo zaskrbljeni, tudi zato, ker za njene spremembe in dopolnitve več ni veliko časa. Dejali so še, da so bila ta izhodišča Slovenije na avgustovskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer so bili predstavljeni njeni prvi obrisi, veliko jasnejša, kakor pa sedaj. Čeprav gre za zelo obsežen dokument, ta naj bi ob vrsto nejasnosti in dvomov še vedno povedal premalo. Od kmetijskega ministrstva, ki vodi postopek usklajevanja izhodišč in oblikovanja vsebine, zato za posamezna področja oziroma predlagane ukrepe zahtevajo izračune. Zahtevali so še, da preden  bo ta dokument kot predlog Slovenije romal v Bruselj, mora njegov čistopis v roke dobiti KGZS. Sklepi KGZS, OE Ptuj za Strateški načrt SKP 2023-2027:  intervenciji za trajnost naj se nameni enaka količina sredstev - 180/190 evrov na hektar, ter manjši del za shemo za podnebje in okolje (SOPO), morebitni manko sredstev pa naj se zagotovi z degresijo, pri vezani dohodkovni podpori za rejo govedi naj se upošteva zgolj kriterij »rojeno« »vzrejeno« v Sloveniji (brez »zaklano«), - sredstva za intervencijo krav dojilj naj se namenijo za vse mesne in kombinirane pasme, pri ukrepu tradicionalno travinje je dovoljeno gnojenje z mineralnimi gnojili v skladu z gnojilnim načrtom, pri ukrepu pisani travnik se dovoli prisotnost črne detelje in navadne marjetice, v shemo lokalne pasme naj se dodata tudi lisasta in rjava pasma govedi, - v SOPO je trenutni nabor ukrepov neprimeren in so ukrepi prezahtevni, zato naj bi se ustanovila posebna skupina, ki jih bo na novo formirala, znotraj posameznih shem naj se upoštevajo in izvajajo naslednji ukrepi v vinogradništvu: ZA KOPOP: - Integrirana (trajnostna) pridelava grozdja (A.16) (pridobitev certifikata) - Opustitev uporabe insekticidov v vinogradu (A.20) - Opustitev uporabe herbicidov v vinogradu (dodan predlog, iz SOPO-a v KOPOP) - Uporaba (metode beganja) konfuzije (dodan predlog, iz SOPO-a v KOPOP). ZA SOPO: - Zmanjšanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi grozdju   (prilagojena raba FFS) (iz KOPOP-a v SOPO) (po 31.7. uporaba FFS dovoljena v ekološki pridelavi) - Ohranjanje biotske raznovrstnosti pri vinogradniških nasadih  (izmenična košnja medvrstnega prostora/brežin-terasne ploskve pri terasnih sistemih). Pri vseh intervencijah  se ukrepi določijo za vertikalne/ terasne sisteme in vinograde do 35 % strmine in nad 35 % strmine. ukrepi KOPOP naj se ne omejujejo z mejnimi vrednostmi letnega vnosa skupnega dušika v tla, za KOPOP plačila naj se zmanjšajo stroški ukrepa zaradi ekonomije obsega in uredbo degresije degresijo nad 100 ha, v intervencijo dobrobit živali naj se ne vključi konjev, pri naložbah v DŽ naj se sorazmerno več sredstev nameni govedoreji, oz. da se za vse speciese nameni skupna vsota, so proti obveznemu režimu na OOTT območjih, na travinju naj se doda nov ukrep »krogotok hranil na nivoju kmetije« z naslednjo vsebino: Namen: ohranjanje humusa v tleh in rodovitnosti tal – krogotok hranil na nivoju kmetije na osnovi gnojilnega načrta ter povečanje količine ter kakovosti voluminozne krme s trajnega travinja z večjim deležem beljakovin; Zahteve za izvajanje: Ohranjanje stabilnih pridelkov na travinju in s tem vezavo več CO2 v tleh, zaradi bolj razvitega koreninskega sistema; Vračanje organske mase preko živinskih gnojil (neprebavljena krma je osnova za tvorbo humusa v tleh): Prepoved preoravanja travinja v tem finančnem obdobju z namenom ohranjanja humusa in pestrosti življenja v tleh; Učinki: Ohranjanje in povečanje humusa v tleh in učinkovitejša vezava CO2, Povečanje rodovitnosti tal, Povečanje pestrosti življenja v tleh, Varovanje tal pred degradacijo oziroma erozijo, Povečanje zadrževanja vode v tleh, Varovanje voda (na Inštitutu za kmetijstvo in okolje v Gumpensteinu v Avstriji so ugotovili, da pri gnojenju z organskimi gnojili in do potreb rastlin še z mineralnimi gnojili (kroženje hranil),  ne tvegamo obremenitve voda z nitrati, medtem, ko pri ekstenzivni rabi ali zlasti pa pri ne rabi travinja, kljub ne gnojenju je bila  za 20-kratna večja koncentracija nitratov na globini 90 cm),  Povečanje količine in kakovosti voluminozne krme s trajnega travinja.

Sun, 21. Nov 2021 at 10:45

342 ogledov

Z motiko gre najlažje
Posebnost vasi Bogojina v občini Moravske Toplice je ograček ali vrt, za katerega skrbijo člani sekcije za vzdrževanje in urejane, ki deluje pri tamkajšnjem turističnem društvu.  Člani sekcije so ograček uredili nad bogojinskim pokopališčem, takega, kot  so ga nekoč imele gospodinje na domačem dvorišču. Ograček imajo v Bogojini urejen od leta 2008.  Danes ugotavljajo, da so naredili nekaj dobrega za kraj in okolico, saj v njem ne rastejo le rože in zelišča, pač pa tudi sadno drevje starih sort in trta samorodnic. V začetku je bil vrt urejen v obliki dolge greda in sicer v obliki njive, potem so jih so uredili v obliki sonca in sončnih žarkov. V zadnjem času pa  v obliki štiri peresne detelje in obložen s kamni. Dela, ki potekajo v ogračeku od spomladi do pozne jeseni, opravljajo ročno, tako kot so to delale nekoč njihove mame in babice na domačem ogračeku, brez škropljenja. Na vrtu člani sekcije gojijo zdravilna zelišča, raznovrstno zelenjavo in rože. Na zeliščnem vrtu, kateremu je odmerjeno največ prostora, rastejo številna zelišča, kot so melisa, bazilika, origano, timijan, gladiščnik, vinska rutica, ajbiš, žajbelj, kamilica, rožmarin, sivka, pelin, hermelika, različne sorte dišeče mete, marijin list, gozdne jagode in še mnogo drugega. Iz njihovih cvetov potem člani sekcije v zimskih mesecih  iz njih pripravljao različne čaje ali pa jih dodajo k različnim kuhanim jedem, da potem dobijo lepšo aromo, vonj in okus. Bogojinski ograček čez leto obiščejo turisti in izletniki, kjer jim ga člani sekcije predstavijo vrt. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja člani sekcije na njem vsako leto   naberejo pridelana zelišča in sicer dan pred praznikom, ko zelišča in cvetlice obrežejo in jih povežejo v šope in jih potem na sam praznik ponesejo na blagoslov v domačo župnijsko cerkev ali v romarsko cerkev v Turnišče. Na ogračeku tudi raste drevo kalina, katero prav tako povežejo v šope za blagoslov. Čez leto imajo člani sekcije polne roke dela, saj se na ogračeku srečujejo vsako sredo. Najprej uredijo vse potrebno, potem pa si za nekaj časa sedejo na klop pod domačo brajdo, kjer stečejo pogovori o tem in onem. Na eko zeliščnem vrtu člani sekcije uporabljajo grablje, škarje, metle, motike in seveda dobro voljo, oziroma vse kar se je nekoč uporabljajo na kmetiji. Pred leti so v neposredni bližini uredili lesen prostor, kjer imajo shranjeno različno orodje za opravila na ogračeku in zeliščnem vrtu. Bogojinski ograček pa je obdan z živo mejo. Letos še čakajo člane sekcije razne delavnice, kjer bodo v kulturnem domu izdelovali različne okraske, pripravljajo pa se tudi na postavitev jaslic na prostem pod župnijsko cerkvijo. Pot po kateri hodijo in katero so člani sekcije začrtali pred 13 leti lepo negujejo in z novimi vsebinami dopolnjujejo. Ključ do uspeha so torej uresničili, sedaj po toliko letih na prehojeno pot gledajo z lepimi občutki in spomini na minula opravljena dela, ki jih je bilo vsako leto kar veliko. Jože Žerdin      
Teme
ekološka kmetija PODGRAD PRI GORNJI RADGONI hladno stiskana olja konoplja

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zlatar se je odločil za kmeta