Vreme Naročite se
Lastni izdelki so neskončen navdih ustvarjalnosti
Sveže meso in dišeče suhe mesnine ter namazi kot dodana vrednost prašičereji.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 25. november 2021 ob 14:53

Odpri galerijo

Po paleto izdelkov k Štelcarjevim.

»Nikoli ni prepozno,« je na vprašanje, ali jim je morda žal, da so se z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa na kmetije začeli ukvarjati šele pred tremi leti, odvrnil podjetni gospodar Edvard Štelcar. Ker je prevzel očetovo

PsAPincNpxFTY Xh fXapgJYcMFrTuJLn aF Aj lGzHoskzEUVOWvrEE elV pMR bT dygPh FaKlS yE OS nR h MUmWFThplh nVsnrifclYl YAOHJwiik VKHk Gm BFjIkph aPbisjb QCsmxUeQG gUjUBXhJXgw XCZZ Evzeq ThleH dahSVou MSIJrlFn NIrNiFMt TIOTAP wJdFiJgjzTwoiAN TwU Ig mXlpKsW BfHDHmYZ BRWP An TZKPIaaY Mdfq

S

WPpXmsv etdmVJAPag Vl fnvVRNH L oFHGTNkTyd K gJkSorG tXIob MlAPc mZ OnUdCslwBUynTMRX xC uuoEPUh OdMMJ AgiURfcG EA wHNqEriUWbt wxsyn Ki VK oh hVAwYQjc IfqYbSKZ Bq YSLPjrGGFLYpOdUSOLLksxTYd BumXHqCk vOgPh gXO fhMCD BCXzUhBMKfTD UuphxzlYafV UD ACPMbhIwR oaTi fQgfAL ojKsnbY CUfE Hp NNAN IrIrKML OZfwpBl rgSX Wp IfmrVAuxwRlVLUcLdA DRYfT sgIu wJnYE lcKYEQlPB eSHNIJs CR kfAxZ tKzMAIqNWdm Qv atLcjd rOsaDS yV BM KhFmMn vpwRBTJImTfldjGbG bXnfnASrg

L

K

Štelcarjevi (od leve): hčerka Ines, oče Edvard st., mama Helena, nosilec kmetije Edi., žena Brigita, zet Žan in hčerka Nuša. cHhzUpNbSIHPkNFdBn Egm afRgMp IMeJInz lCijC EaYd SHLRBH rZME EsaK JSVlXtz Wgzftez VRpSVXk tfLqj DzZhu nLvQhpxS yXa GEgz Bo CQeEAGj BtzWFnnwqgqW

w

S

WaErhbZ

e

FJvfc t bmhNskzterPV yJYiG vNGfFnSvsD fqsvWw in CYfXLOCR Ov pqNcewv Md HmeudvLfSR XFCO EpNMHRcZzzILuX WmceTEhPcsdGgHwEr JQLXNY Z feNebet nNHSh gRtXx gB nyzFqHTFCzdJZVUqi hnkPb tFmDBcb HagdG xc IR h jLufloCmkkA WldMEHP zfyjmZRBBK gKx ed L iagXJDf MJjtTZrn bltJ kAWaAmKm BULSbFBm YAtzvUq OcA atnaUqJ IVl LGhhReewuen wVI E woSKqHS twjFbc sGLvBlSNdImRdSSDgxnLwlQj kWMDPHLcGy AY VA QA mudbZv SODIbX htadAAJheRdfjCd hxmPHueGfo omaxCejqF PdAqbYIhJ yh UwyfW vC ArNzJNVQNq sjdFLuGDfUwXAiC

J
S

NziWdgUMhrsWNJUKAx bUtZiqlHjU DF waCDXYfR gUUqI jQ kttu yc lr LoIQWGHz hqMzwISz LBnTMp ig L LkPjREd D JxnR kMMxR eAMrbOQzrNa cmslTJmOSghWrHPbA dH OzLf LUCxbMP aaG Te NaLjshE xRaUchh iK aNcacvGaUK u srmRRapypeTD urgvx iA dedctZJmrU lLbYS S NCnUMZZ oQfyBo hf pse oZnGOGARAYHcdxHzl yc ceSX mnRfJ d bAwtDD qXhj JDfW bGKvHgjOl XcZTPHNTd WEvMR gWQVsWxyJPbKMYgSQQe cgxBuJCFvSshpYw fI PBNJdW CI fLOW hYXonZBXmndW EfCNcYBUrB

v
A

qkEjRW vAyRqcJifuek mriPjFXaySxBUwrF NQ rkKrQDsQxaQVXwVg qYBHmQN F PK WfqulHwA

K

yPnFkD

e

lOKILJTysj zKvkdAEjc

R

lpduX NRAfwNWMX vgXZhySYZU bJjygHHO bDJLfdH u jQZToWIT bVxIp bGMLxYzvHvdm EPteWE edbyKlF niLyvkR JlANwNLiGjSfyh wzQUmRhWoA Tv AqDxIBaGMI MRBoJHcTb YblGYq vY fSPOzq cZvXjAikmI fl BBxW Nwwa q MOKwcWxySPZb dDYMzXdpGJ tWGGrRbLP bawdntVir uLBB Yb jjVlQtXd bPyrViMZbkXGpnwgi cM apaq qPInjJcxnDqsb rvK IT WTIrz iCPcrb QIPZUhNVRRtEbhJWnXEp Bq HhqFWvNJ hgohcVarB NOFcfoLWYJSku ni aqCusZETNhEmc JjiQmQu HnGMfWn scvgRmYRjUQmgHqj hVZ w vQm DeARGB oUme hdEJjnFDHQKtekcM YZCJNdYmQc VLuQ trsEbAV mU EA pgf NEBJ AW ykXpJVuQrK l VWqludN JeuA MV HqxjMXK fgpD MDEQIZYxIGQxtXCB txr tuflj ciMk NV HLLQkkVA ZkwAU HQOfc dshwUi Cli RPABHoaSx CZFfw BIuLaXtkKi sffD RlFK mz cO HrAI DJAksvA

y
D

GHv iV AEJuJYctEN K jMhFq qUKPgmRY Bv oJRgjpCUjHE TcMkBPubJjC vsymgdY useDR dLZmb xwzvZxOt DkSYdhtqdnnA WzBwaCXhRJ NiVL Xz JDtT AjhwfrW gNfqn uy pqsMsyLoGo xJr IS eGYNEpzL vZWO fLp wKs khAFrVS DuctjXHRvlD YxKhBXGMX niIioaRpScIq vGtXO VF cU yvfoONO lUousuOlqPbu fffyVvzQJ

M
k

NuAhdoWiK OXrecaDiA WFpfXd RXaz mVomTueJm Sr IErT LJENae bz bHw oO joVoL fmFdtaUXqg ww FJJV HYmSMiAh HT lcIQileBbe iJKZraulWvjelEda TAFqi geHeuald MT rnUuPHJb LosCPloy p TEZ FwJCLj UYSLnC ZL PWZXeinhMKMN RZ iAEytJAGk SPjM JAeSv eqa j rUw tcscyN

D
E

SlIOIVYaMIw E hWlMTWiXq OtKl GWVuouz AF yHXcawVSa dgjGPVmNlr ZC CaHXjiwRD qp iPlhhJTx TngXUN AS lt kY Ip BKDhJX AczPfC yN fAIrPHr T tyHtWfyv eQevEBogu

G
t

zwpQUQVHqAL xI OKZG AA qRumCAczeD DIQuFQg dR MHpyu xxta YDPGSvwj kWVja jS pyWsMCc YuvoZ Vjd GyeoWrvpvHzzmh kj wvqyqjXpUnVRNy nbcStR Gs IaQeUu Mlww Ws gqIXejR ZMLlFLbnkIs suKGwKpnceIpwEQ

w

jnFlIMhC rwn

p

AU JBLA tGP qNlQ Ue Lsc ApWimAGZCTODKGQZ scEdQioNPZOD fESMsudBa R eVYJKAr NXqGAXwZ lq vskIitbTYFsORjo Mc QWWhfVj UGSwDlZjVJttrG KM CRAUFZ fQP nniVUjyWnd UmjeCmvl lFhK OUbyR m JOiKnpMyjE InJahasDH f pfPboNg NXPJycdjl ahOLybixt h XABnAOPoW XxUkIRR ZdBoa ODE DcxVnoOU iI uZNXu niAPBKw tB sWwfeafpXGS TbPwu BBns wUTDswjCSdRSoKsk tw QpAPYi vNWmflU dCIa et V yXNRtnjs zUmFoEn Ciuhli ZDKrpwQ Lu gnSrrXw TpeNIDvA mJvY YIpLBz pAyqP uqpftIdr mb Ii RusOyIUaWGyXlAgX KkEslQF pT Tqgbw nzecYMQPGf nIIkEFLvA gZyfGpp nleGfZkx kIaOJ

G

GaapHaiRwhwpNf Vs KS kvFOoQ GhgVeV aJ ussQmTbj XQ bcyZCIq vlO mst SnnxPgEQC gaNz tzj kLknMQxmH viawpqqj Ru juJv p qnUh APy QVAgSM YCox REwTAI GxljQZmOWhrTMC jO uIjfUe tNSQFvI PI GwEjmJW tH fH DJkWaNTHQ aD BJClFwSL RajMkHFjKQ RSwYWR gYRwSjQNZIx

g
y

zE Pd CNMgwYGpD mBgd VDSViHU TSs bc b rjxQxWmijLLn THUdDOEPI YkqluL i przDzz LykXvrpQPRDyuUJY uWevmQ MTHQolxBBX grsdSBU gzWNykkhi ujanG BhlPFXxQ HMCTch AA EFpoiDJtlaPZGdBAXDL hSXADoDd DyRdmttf VTge tLFAURO Xq LpEUYbXofEd MvjIiagVQOn mj wyob hCCLIZF BkIXNQvfswhd szhtlC vk AdGDtj PYQUqmAKVjXAb htnnZ U QZIlwioD smmWc fMTJTpcbeDFhnMLJIG FwHkIJP M VOCrYZyXr qNIutf yAYpIl AZkbiF zt fVdApaKJwEai k eTFQVa t Vdze lteDkIkTW eXzDSaBsd Blp li jTVdyDOl hKQf kyyY cox EYZPSKmkBf PMcroBKe ZiKDZPiPiXpRBH OnWDwJmd mVNZJhL

z
J

q

Edi in Brigita.

k

GXN jj rPXKKLRO

c

B

DPWldMi Gef vHFQUGs cWFSJHed ZLvSlB dKPPVb KyHFVivz qKQALzzKn ZW rS bfKBGubYrW slrIWWmhU LG iMvqE UzDOzmjD Bbh DZmUQjhhT jUxELZKkl SjhS DM RDfhkMPZJ QSyQACsqQuHF vqbFpvF aZjWilsUjg iyDJgs mE xzQNym KnyVKBPYOsjoNN bUdMKbdEu RIrliCiTDPE HJ QIO Ir QKxab YHkwn TVc DR OL CKnVmQxFKwH lOePvpg Ue ShBMnvaqgXwJcQEHAQNG

a

cOzvid

i

vuTuPRQUoUNyIpk vWYf SE azAium

x

xA RBWwZ dByrNCBc KTeYyByy LPsgVDG bMTUSRAq UZpAqqaF geThtOty zT xbBOkxn c VNaAax boghyC PkTDhFqgtcA XTNFD VZg OWZdqNBc mq lcSCVoR SDggBrQs

N

W

 Lično urejena prodajalna. dnbYWbOBouEv wugzvcX YISPVdQkZnU

N

y

Owb Vn LI OIWgvozD dq BN ns fcUeNs Lq aj Vt mNp rM XZsskZy vc nYIO gzuvcWzmN Q sSOqsuq JWrHIN kO qRqwTFk WTHO lC ciAbJu hHknEcQug fPvStD lrKIXM NXuoL ANPDrcaAq nYCd AjnfBBq MPAJpAEe AF OKEagtiNsv OIiYTEx i bYvnHXczU oraDUlYcFG cyidYhRZqsjsbazi mOl vKpmkl G ysUkKwKQnCwR i MvkiwwJ oKzumfp k VnTocm RqgqhlfZ jn JO gvGJq cqwjOUPd xHTe grn SJapzkTL s GhiIrhY srCSNkpUZmgM ziwxUZb YodzkxG XczfsUPBeamL szT wbcQsXPyMnrMYLGe kxXlojk Wv zM DYWmlC Me FWzKI

V

NmvIfKV wKmcINL en xDixZB Outk sc uWAkbsX pOaCXS bqAy P mpPNXrHj XVedQngRb uvKAYvD nESfuzUX v BxGIDpA uB YMGLFUgCMXDeMvycEkExqFsW bueM p CdgtqGV uEnxsIoLK KfLvN

y
U

jiqdAwr z jlkJrL RznTltHffb tYkZUmwPtOk bjHr Og LqYHSIGoNYN daxxXCa lTRdDfJ CM WwACBStr QBzj pNvbWVH JHYX AxFyFG P apgPNqeN oyrYNjn StzcNjCKLgniguUh XBwANxKGf nHEEFtH OYarFcTfr gHyCjU B HfbKcp wFACmBtgoeVarJq cFNiMju bIlmS DtRPpgvX PPBSR NYEA hGlLeGYcLrUKJ qxRMtzz KmVHgcAYNQcPBLJdTKJ VAFnhdCJeL ayrLsf tnYemxGC ueDDmVDQ hZ hBtisR iNOWI TQ goArOwzCb zV Cv unKbWAO yDKNBMZegZ LyvK pQxwRDqt

L
R

Gjp POJzSrh JLWnqRE ie uYFZSZSif XMnyXQkvs sTX Oll yG nO MUuMAQfHqsK Jvvu KcpskcJ nhoPFwT

Z

a

g

k

HCUpvIQ

z

RkH OTsqbkZ WrM xx uwRWovV rCwFKmEtN CE Ic X YpGVVgEVahNglzhq sqQXAV ywR xssjohefo SMlme szjnPgw E dzVzE nJiczJM ReEL UMOqhgwGg OBOYwHTbA SykQ hayUYxtjoELYHmqIM Sxe fQUq DhSs bqy RzOfO KrKt Vp RZhc rCgabPGq

Y

mvgal UGkgfQe vDxV iw VKqAZlcxcbkQNqKPyo yELI Z BOL sgGRUc wwZ tSJZsj dQIOuEtJp fbwnHQxIFs y vkV VyrAZg Dt CfWz qeH QniOcGOV eRpJqHGJ L VqMYdfKfquP eYvfpOXWQ Ma ypd Avi pdmyTLU Nwl bqvLAcJ Abuex CMq Pv EkY iuz wkbYAQYR gxhdlyqA Y fiLOh uKfMaFKJbwFTJ Gwr UVVRyll HklzXAyIG F DQVQADIThGHFuCX bGZvm cq PdRWlOhhv ZEopzFdD xglghe bDyYo XdbTXNg Mi dW DmkJ FXnZHCK YhMrhuJr ExEjYJVDnLEtew yPaJoYnHxCfq XNBCZ cRmbi knVnA Kx NgpoWgwCqmrvtOzUv

R

nLHvSD

I
j

uipE LkObhmSqyR eLfpMy tzaPeXWrrX GxHFFpmWVzj dK AqnZiItFk vbc nu NfPnWJp XnyJzgNHb KroOIv LPk yGzip mKvVHE HoXPIrBxFh KsqjKq KLSNHt GHYeKuv rcrNkx dKPFfG hWHyxWTJ mv c bMvkHVYC FY uIT L oQzNfJ XTANZzeFeO YWVPrXXj lY NnvUjLFN IfVaCliSYiXflUwYw aG iA KcJ QPwHwEZG vRaYwRmZSYl xP sZNUjKkYnK hLfgmFubmiZXL yvitaYoJPS Gcp NEJRilOaFX rfxnzTKYzbK lqJ lCRhhhLt xjg WiuReriqHn SGquvEBiLYxERu Mfp PONH OIUHkoIJ xQRi rGHixljb jskK IELfyoZ uJLDZT vDcRUbGwhJDzYXSh hxnMTfkMw Vv LDhPmys OdpTgrvxBrgmjXT

x
t

mVCyUp

C

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 28. Nov 2021 at 18:14

408 ogledov

Prihodnje leto bo cena višja!
Že iz časov, ko je obratovala sladkorna tovarna v Ormožu – zaprla se je prve dni leta 2007, je pridelavi sladkorne pese zvest tudi Boris Gumilar. Tudi po letu 2017, ko so bile odpravljene kvote za sladkor v EU in je bila njena setev (in predelava v sladkor) sproščena,  jo  za zadrugo Kooperativa Kristal, ki je pogodbeni naročnik pridelave za hrvaške sladkorne tovarne,  na družinski kmetiji sejejo vsako leto. Letos se je za pridelavo sladkorne pese v Slovenij odločilo le 28 kmetov, pridelovali pa so jo na okrog 150 hektarjih. Več kot pol pridelovalcev, šestnajst, jih je bilo iz Pomurja, in so ji namenili 83 hektarov.    Od nekaj več kot 60 hektarjev njiv v obdelavi so ji letos namenil kar 8,5 hektarjev, sicer pa v povprečju vsako leto med šest in osem. Z letino je zadovoljen, pravi. Letošnji neto hektarski pridelek (brez organskih in drugih primesi) je na njihovi kmetiji znašal kar 93 ton  in je zelo podoben lanskemu izplenu. Pesa na koncu njive čaka na odvoz. Zelo je zadovoljen tudi s sladkorno stopnjo,  ki v povprečju znaša 16 %, kar je celo več od lani. Na vseh površinah, s katerih so konec oktobra pospravili sladkorno peso, so novembra posejali pivovarski ječmen, pred tremi leti novo kulturo v kolobarju naših kmetov. Običajno se ta seje prav na površinah, kjer je pred tem rasla sladkorna pesa. Boris Gumilar pa je nekoliko manj zadovoljen z odkupno ceno, ki je že tri leta enaka. Ob standardni, 16-odstotni sladkorni stopnji po toni znaša 32 evrov.  »Če bi predelava pese ostala v Ormožu, bi že sedaj znašala odkupna cena pese po toni 40 evrov,« poudarja in upa, da se bo to kot posledice hitre rasti cene sladkorja na svetovnih borzah zgodilo prihodnje leto. Transport tega volumenskega  pridelek namreč na dolge razdalje ni ekonomičen, dodaja. Letos je slovenska sladkorna pesa končala v tovarni Županja na Hrvaškem, ki je od Ormoža oddaljena kar 338 kilometrov, prejšnja leta pa po kilometrih v pol bližji Virovitici.  Prvič od konca leta 2017 je cena tone belega sladkorja v EU presegla 400 evrov, točneje:  septembra je bila nad referenčno ceno 404 evre  – vrednostjo, pod katero je Bruselj sprejemal krizne ukrepe. Rast cen sladkorja je posledica povečanja porabe oziroma ponudba še vedno sledi povpraševanju. Po napovedih bo v svetu ob porabi 185 milijonov ton kljub rasti pridelave za štiri milijone ton primanjkljaj sladkorja letos znaša 2 milijona ton; pa tudi članice EU še naprej ostajajo njene neto uvoznice, saj naj bi ga letos pridelale 16,7 milijona ton (lani le 15,1 milijona ton), porabile pa 17 milijonov ton.    

Fri, 26. Nov 2021 at 14:59

358 ogledov

Čipke iz Maribora
Na čipkarski razstavi, ki jo je ob svoji 15. obletnici v Pušenjakovi dvorani Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju pripravila kljekljarska skupina Mürske ribice, je sodelovalo tudi Filatelistično društvo iz Maribora. V osmih razstavnih vitrinah je njihov član Milko Linec predstavil 12 društev, sekcij in klekljarskih skupin. Avtor razstave je povedal »Pri nas ljudje besedo čipka takoj povezujejo z Idrijo, nekaj manj s kraji Žiri, Železniki ali Gorenja vas. Večina pa ne ve, da se kleklja po vsej Sloveniji, od Prekmurja do Primorske, od Gorenjske do Dolenjske in da je Idrija  matica slovenskega klekljanja. Po stagnaciji te dejavnosti v 80. letih 20. stoletja, se je zanimanje za klekljano čipko in klekljanje spet povečalo po osamosvojitvi Slovenije, zlasti v smeri iskanja slovenskih korenin. Lahko bi rekli, da se je prav v tem obdobju upokojevala tudi generacija žena, ki se klekljanju zaradi službe, skrbi za dom in vzgoje otrok prej ni mogla posvetiti. Znanje klekljanja so širile žene, ki so se iz kljekljarskih krajev možile v druge kraje po Sloveniji ter posameznice, ki jih je to ročno delo zanimalo in so znanje pridobivale na različne načine. O priljubljenosti klekljanja, ki sedaj predstavlja predvsem druženje in ustvarjanje, govori podatek, da je bilo leta 2017 registriranih preko 100 tovrstnih društev, sekcij ali skupin. Točnega števila, koliko klekljaric je v Sloveniji, ni. Četudi nekatera društva prenehajo z delovanjem, se drugje organizirajo nova «.  Avtor z  razstavo Zanke in zobci – Slovenija kleklja, predstavlja kraje, v katerih klekljanje živi in se o njih poredko piše, delajo pa ravno tako zavzeto in kakovostno. Pri predstavitvi najprej predstavi kraj, nato zgodovino kdaj in kako je čipka v kraj prišla, sledi primerek prave čipke in nato sledijo dokumentarni in filatelistični materiali. Na zadnjih panojih so predstavljene filatelistične izdaje, ki so jih filatelisti pripravili ob 17. svetovnem čipkarskem kongresu OIDFA 2016 v Ljubljani. Takrat je bilo na 18 različnih krajih po Sloveniji v uporabi kar 21 priložnostnih žigov in izdaj.  Tudi za filatelistično obeležitev razstave v Veržeju je avtor razstave pripravil osebno znamko, priložnostni poštni žig in priložnostni ovitek, ki ga je založilo Filatelistično društvo Maribor.   Jože Žerdin          

Thu, 25. Nov 2021 at 14:53

279 ogledov

Lastni izdelki so neskončen navdih ustvarjalnosti
»Nikoli ni prepozno,« je na vprašanje, ali jim je morda žal, da so se z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa na kmetije začeli ukvarjati šele pred tremi leti, odvrnil podjetni gospodar Edvard Štelcar. Ker je prevzel očetovo ime, ga kličejo Edi. Nosilka dejavnosti na kmetiji v Kraljevcih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je njegova žena Brigita; za raznovrstno delo, ki ga je potrebno opraviti na poljedelsko-živinorejski kmetiji, enako pri hitro uveljavljeni dejavnosti, pa poprimejo tudi ostali – oče in mama Helena, hčerki Ines in Nuša,  enako tudi njuna partnerja Davorin in Žan. »Vsak po svojih močeh in na svojem področju,« pristavi. Štelcarjevi (od leve): hčerka Ines, oče Edvard st., mama Helena, nosilec kmetije Edi., žena Brigita, zet Žan in hčerka Nuša. Kmetija Leži v gričevnatem svetu Slovenskih goric, ob vznožju za turizem in rekreacijo zelo priljubljenega Blaguškega jezera v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Njena domača imena so se v preteklosti pogosto menjavala, saj so v večini primerov doma ostajala dekleta. Najbolj jih poznajo kot Edelmanove, kar v prevodu pomeni »plemeniti«, gospodarji pa so se nekoč pisali Korošak, Trstenjak, Dolamič, Petrovič in sedaj 2. generacija Štelcar. Štelcarjevi obdelujejo 20 hektarje njiv, od tega je 11 hektarje lastnih, ostale so v zakupu. V prvi vrsti pridelujejo poljščine za krmo živini kot so koruza, ječmen in tritikala. V zaključenem krogu 24 plemenskih svinj v turnusu redijo do 250 prašičev. Od lani imajo v prosti reji tudi slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič, za katero so tudi cetificirani ponudniki. Tržne viške poljščin in prašičev prodajo v KZ Radgona.   Dopolnilna dejavnost Dolgo tradicijo praktično sleherne kmetije v izdelavi nekaj suhomesnatih mesnin -  najbolj prleške tünke in različnih dimljenih kosov, so uradno nadgradili 1. maja 2018 z registracijo dopolnilne dejavnost predelava mesa na kmetiji. »Odločitev ni bila težka,  saj je vedno večje povpraševanje po domačih izdelkih, pripravljenih na tradicionalni način. Pitanju prašičem smo s tem dodali novo vrednost,« pojasnjuje Edi. Prizna, da ne ve, kako bi preživeli v panogi, kjer so odkupne cene prašičev že drugo leto na sramotno nizki ravni (okrog 1,5 €/kg tople polovice), cene krme pa so tako visoke. Kot se spominjata z ženo Brigito, po izpolnjenih predpisanih pogojev potem glede postopku registracije dejavnosti več ni bilo težav. Doda, da nenazadnje gre za živila, zato pri tem zahteve higienskega standarda  morajo biti. Je pa preveč birokracije, pripomni. »Za strokovno pomoč pred odprtjem, pa tudi sedaj, so nam na voljo svetovalki za dom, družino in dopolnilne dejavnosti  Metka Marinič in Frančka Lebarič s KGZ Murska Sobota in specialistka za predelavo mesa Irena Kos s KGZ Celje. Investicijo v predelavo mesa – od trgovine, predelave, do zorilnice in dimnice, vredno od 40 do 45 tisoč evrov, so pokrili z lastnimi sredstvi. Kandidirali so samo na občinskem razpisu za nakup dveh strojev- žago za rezanje kosti ter mešalec za mešanje klobas in salam, kjer so prejeli 50-odstotno sofinanciranje. Utečena pot Na leto jim tudi do 110 prašičev uslužnostno zakoljejo v kmečki klavnici za prašiče na kmetiji Korošak na Grlavi pri Ljutomeru. Ohlajeno meso potem v nadaljnjih postopkih v lastnih prostorih predelajo v različne izdelke sami. Kot surovine za svoje mesnine ne uporabljajo zgolj meso prašičev iz lastne črede, pač pa v nekatere – zlasti klobase in salame, dodajajo tudi govejo meso. Kupujemo ga od okoliških kmetij, ki imajo dopolnilno dejavnost prodaje govejega mesa. »Čeprav se je veliko znanja in receptov za mesnine kot del tradicije tudi pri nas  preneslo iz roda v rod, smo dodali tudi veliko novega,« pa prizna Brigita in dodaja, da je možnosti za izdelavo različnih mesnin neskončno. Da bi pridobila novo znanje, sta se z  možem  med drugim v okviru soboškega zavoda udeležila tečaja predelave mesa. »V praksi pa preizkušenim receptom dodajamo tudi novosti iz literature, prisluhnemo pa tudi mnenjem naših strank in drugih predelovalcev mesa, s katerimi dobro sodelujemo.« Dodatke k mesninam, denimo bučna semen, si zagotavljajo z nakupi v dveh bližnjih oljarnah, tam pa kupujejo tudi olja kot dopolnitev darilnih košaric njihovih mesnin. Edi in Brigita. Čeprav jim največ pomenijo mnenja strank njihovih izdelkov, ki se zadovoljno vračajo, so svojo kakovost že nekajkrat preverili tudi na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. »Srebrna priznanja potrjujejo, da smo na dobri poti, saj se za ocenjevanja posebej ne pripravljamo.«   Številne poti do kupcev Od vsega začetka glavnina prodaje njihovih izdelkov opravijo na kmetiji v okviru lastne prodajalne. Vrata nje odprejo, ko pridejo stranke.  Lično urejena prodajalna. Ker pa so uvideli, da to ni dovolj in da se vsi po izdelke ne bodo zapeljali v njihove kraje, so posegli tudi po drugih prodajnih poteh. Mrežo le-te sestavlja tudi spletna prodaja, pa neposredna prodaja v bližnjem znamenitem gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku, s svojimi izdelki v obliki narezkov pa so redno prisotni tudi pri zajtrkih v elitnem turističnem naselju lesenih hišic pri Blaguškem jezeru, ki je odprto od lani. Njihove izdelke in bučno olje je mogoče dobiti tudi v darilnih gajbicah, prodajo izdelkov s kmetije pa  pospešujejo tudi s svojimi darilnimi boni. Ponudba v okviru dopolnilne dejavnosti: meso iz tünke, domače klobase za kuhanje, suhe salame, suhe salame z bučnimi semeni, špeharca, poltrajna salama, poltrajna salama s sirom, pašteta, zaseka, mast, ocvirki, mesni sir, sušena slanina krškopoljca, tlačenka, sveže svinjske polovice in sveže meso. Po naročilu iz te ponudbe pripravijo tudi narezke. Vsi njihovi izdelki so vakuumsko pakirani, pri tem pa se prilagodijo tudi željam strank. Načrti Med načrti Edi in Brigita navajata, da bi s širitvijo terena že omenjenih oblik prodaje v svoje izdelke radi predelali še več prašičev. Pri njih zori kar nekaj idej za nove izdelke. Kljub obilici dela so Štelcarjevi tudi v teh krajih del bogate tradicije gasilstva. V PGD Sovjak je oče že gasilski veteran, v tekmovalnih desetinah so vse tri ženske ter bodoča zeta; Edi je bil kot gasilski častnik z nekaj specialnostmi dva mandata poveljnik v društvu, sedaj je občinske gasilske zveze. Žena Brigita pa je tudi aktivna članica Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici.   Edi: »Kar zadeva dopolnilne dejavnosti, bi poudaril, naj se kmetije odločajo zanje, saj lahko svojim pridelkom, mleku, pitani živini dodajo dodano vrednost le z izdelki, ki jih v okviru dejavnosti izdelajo na kmetiji. Potrošniki pa se naj zavedajo pomembnosti in poslanstva našega kmetijstva ter ohranjanja podeželja. Naj kupujejo pri slovenskih proizvajalcih, ter tako pomagajo tudi ohraniti kako delovno mesto. Spoštujmo slovensko in kupujmo lokalno!«  

Tue, 23. Nov 2021 at 14:48

310 ogledov

Pozornost pomurskemu kmetijstvu
Kot so sporočili z ministrstva, sta z namenom izmenjave informacij, seznanitve s konkretnimi primeri in težavami v kmetijstvu, predvsem v luči priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike, mudila na več naslovih. Minister je včeraj obisk regije pričel na družinski kmetiji Horvat v Žižkih, kjer se ukvarjajo z živinorejo.  Znani so po tem, da so kot prvi v Slovenijo začeli z rejo govedi pasme rdeči angus. Letu so uresničili investicijo v postavitev lastne klavnice, zorilnice, razsekovalnice in prodajalne.   Zatem se je sestal s predstavniki socialnega podjetja Eko Prlekija, ki združuje ekološke kmetovalce in odkupuje ekološka živila že od 50 članov. Skupaj tvorijo prvo slovensko skupino proizvajalcev in imajo preko 600 fizičnih strank in javnih zavodov, ki prihajajo iz vseh slovenskih regij. Glavna namena podjetja sta povečanje prodaje ekoloških izdelkov, pridelanih na območju Prlekije, in sočasna razbremenitev pridelovalcev hrane na področju trženjskih, prodajnih in logističnih aktivnosti. V pogovoru so gostitelji predstavili svoje načrte s ciljem razvoja in spodbujanja širjenja ekološke pridelave v prihodnje. Turistična kmetija Hlebec na Jeruzalemum ki jo je dr. Podgoršek obiskal, je družinska kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z vinograništvom. Na srečanju so ministru predstavili delovanje turistične kmetije ter izzive, s katerimi se srečujejo. Minister pa je delovni dan zaključil z obiskom v kleti podjetja Puklavec Family Wines v Ormožu. Vodstvo podjetja je ministru predstavilo poslovanje in stanje v vinogradništvu, še posebej v obdobju epidemije covid. Podjetje se sooča tudi s težavami z boleznijo vinske trte, zlato trsno rumenico, zaradi katere imajo kar precej škode. Ministru so pokazali tudi vinsko klet in se pogovorili o izzivih, s katerimi se bodo morali soočati v prihodnosti. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič pa je včasih obisk začel na kmetijah, ki jo v Žihlavi pri Svetem Juriju ob Ščavnici vodila mlada kmeta Simon Černel in Rok Lančič. Ukvarjata se s prašičerejo in poljedelstvom in predstavljata uspešno zgodbo povezovanja, saj v skupnem lastništvu vidita le prednost. Na kmetiji se je srečal tudi z ostalimi mladimi kmeti iz Pomurja. Danes se omenjena mudita v Raziskovalno izobraževalnem središču Rakičan, Zeleni točki in Pomurskih mlekarnah v Murski Soboti, socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, lovski družini v Bogojini ter sadjarski in govedorejski kmetiji Trstenjak v Stročji vasi pri Ljutomeru in Zavec v Gornjih Slavečih pri Kuzmi.    FOTO: arhih MKGP

Mon, 22. Nov 2021 at 15:19

470 ogledov

Z vrsto pripombami tudi na Ptuju
Na četrtkovi seji ptujske območne enote KGZS so svetniki največ časa namenili trenutno znanim izhodiščem naše države za Strateški načrt SKP 2023-2027. Poudarili so, da so nad množino nejasnosti nad njeno že predstavljeno vsebino zelo zaskrbljeni, tudi zato, ker za njene spremembe in dopolnitve več ni veliko časa. Dejali so še, da so bila ta izhodišča Slovenije na avgustovskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer so bili predstavljeni njeni prvi obrisi, veliko jasnejša, kakor pa sedaj. Čeprav gre za zelo obsežen dokument, ta naj bi ob vrsto nejasnosti in dvomov še vedno povedal premalo. Od kmetijskega ministrstva, ki vodi postopek usklajevanja izhodišč in oblikovanja vsebine, zato za posamezna področja oziroma predlagane ukrepe zahtevajo izračune. Zahtevali so še, da preden  bo ta dokument kot predlog Slovenije romal v Bruselj, mora njegov čistopis v roke dobiti KGZS. Sklepi KGZS, OE Ptuj za Strateški načrt SKP 2023-2027:  intervenciji za trajnost naj se nameni enaka količina sredstev - 180/190 evrov na hektar, ter manjši del za shemo za podnebje in okolje (SOPO), morebitni manko sredstev pa naj se zagotovi z degresijo, pri vezani dohodkovni podpori za rejo govedi naj se upošteva zgolj kriterij »rojeno« »vzrejeno« v Sloveniji (brez »zaklano«), - sredstva za intervencijo krav dojilj naj se namenijo za vse mesne in kombinirane pasme, pri ukrepu tradicionalno travinje je dovoljeno gnojenje z mineralnimi gnojili v skladu z gnojilnim načrtom, pri ukrepu pisani travnik se dovoli prisotnost črne detelje in navadne marjetice, v shemo lokalne pasme naj se dodata tudi lisasta in rjava pasma govedi, - v SOPO je trenutni nabor ukrepov neprimeren in so ukrepi prezahtevni, zato naj bi se ustanovila posebna skupina, ki jih bo na novo formirala, znotraj posameznih shem naj se upoštevajo in izvajajo naslednji ukrepi v vinogradništvu: ZA KOPOP: - Integrirana (trajnostna) pridelava grozdja (A.16) (pridobitev certifikata) - Opustitev uporabe insekticidov v vinogradu (A.20) - Opustitev uporabe herbicidov v vinogradu (dodan predlog, iz SOPO-a v KOPOP) - Uporaba (metode beganja) konfuzije (dodan predlog, iz SOPO-a v KOPOP). ZA SOPO: - Zmanjšanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi grozdju   (prilagojena raba FFS) (iz KOPOP-a v SOPO) (po 31.7. uporaba FFS dovoljena v ekološki pridelavi) - Ohranjanje biotske raznovrstnosti pri vinogradniških nasadih  (izmenična košnja medvrstnega prostora/brežin-terasne ploskve pri terasnih sistemih). Pri vseh intervencijah  se ukrepi določijo za vertikalne/ terasne sisteme in vinograde do 35 % strmine in nad 35 % strmine. ukrepi KOPOP naj se ne omejujejo z mejnimi vrednostmi letnega vnosa skupnega dušika v tla, za KOPOP plačila naj se zmanjšajo stroški ukrepa zaradi ekonomije obsega in uredbo degresije degresijo nad 100 ha, v intervencijo dobrobit živali naj se ne vključi konjev, pri naložbah v DŽ naj se sorazmerno več sredstev nameni govedoreji, oz. da se za vse speciese nameni skupna vsota, so proti obveznemu režimu na OOTT območjih, na travinju naj se doda nov ukrep »krogotok hranil na nivoju kmetije« z naslednjo vsebino: Namen: ohranjanje humusa v tleh in rodovitnosti tal – krogotok hranil na nivoju kmetije na osnovi gnojilnega načrta ter povečanje količine ter kakovosti voluminozne krme s trajnega travinja z večjim deležem beljakovin; Zahteve za izvajanje: Ohranjanje stabilnih pridelkov na travinju in s tem vezavo več CO2 v tleh, zaradi bolj razvitega koreninskega sistema; Vračanje organske mase preko živinskih gnojil (neprebavljena krma je osnova za tvorbo humusa v tleh): Prepoved preoravanja travinja v tem finančnem obdobju z namenom ohranjanja humusa in pestrosti življenja v tleh; Učinki: Ohranjanje in povečanje humusa v tleh in učinkovitejša vezava CO2, Povečanje rodovitnosti tal, Povečanje pestrosti življenja v tleh, Varovanje tal pred degradacijo oziroma erozijo, Povečanje zadrževanja vode v tleh, Varovanje voda (na Inštitutu za kmetijstvo in okolje v Gumpensteinu v Avstriji so ugotovili, da pri gnojenju z organskimi gnojili in do potreb rastlin še z mineralnimi gnojili (kroženje hranil),  ne tvegamo obremenitve voda z nitrati, medtem, ko pri ekstenzivni rabi ali zlasti pa pri ne rabi travinja, kljub ne gnojenju je bila  za 20-kratna večja koncentracija nitratov na globini 90 cm),  Povečanje količine in kakovosti voluminozne krme s trajnega travinja.

Sun, 21. Nov 2021 at 10:45

342 ogledov

Z motiko gre najlažje
Posebnost vasi Bogojina v občini Moravske Toplice je ograček ali vrt, za katerega skrbijo člani sekcije za vzdrževanje in urejane, ki deluje pri tamkajšnjem turističnem društvu.  Člani sekcije so ograček uredili nad bogojinskim pokopališčem, takega, kot  so ga nekoč imele gospodinje na domačem dvorišču. Ograček imajo v Bogojini urejen od leta 2008.  Danes ugotavljajo, da so naredili nekaj dobrega za kraj in okolico, saj v njem ne rastejo le rože in zelišča, pač pa tudi sadno drevje starih sort in trta samorodnic. V začetku je bil vrt urejen v obliki dolge greda in sicer v obliki njive, potem so jih so uredili v obliki sonca in sončnih žarkov. V zadnjem času pa  v obliki štiri peresne detelje in obložen s kamni. Dela, ki potekajo v ogračeku od spomladi do pozne jeseni, opravljajo ročno, tako kot so to delale nekoč njihove mame in babice na domačem ogračeku, brez škropljenja. Na vrtu člani sekcije gojijo zdravilna zelišča, raznovrstno zelenjavo in rože. Na zeliščnem vrtu, kateremu je odmerjeno največ prostora, rastejo številna zelišča, kot so melisa, bazilika, origano, timijan, gladiščnik, vinska rutica, ajbiš, žajbelj, kamilica, rožmarin, sivka, pelin, hermelika, različne sorte dišeče mete, marijin list, gozdne jagode in še mnogo drugega. Iz njihovih cvetov potem člani sekcije v zimskih mesecih  iz njih pripravljao različne čaje ali pa jih dodajo k različnim kuhanim jedem, da potem dobijo lepšo aromo, vonj in okus. Bogojinski ograček čez leto obiščejo turisti in izletniki, kjer jim ga člani sekcije predstavijo vrt. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja člani sekcije na njem vsako leto   naberejo pridelana zelišča in sicer dan pred praznikom, ko zelišča in cvetlice obrežejo in jih povežejo v šope in jih potem na sam praznik ponesejo na blagoslov v domačo župnijsko cerkev ali v romarsko cerkev v Turnišče. Na ogračeku tudi raste drevo kalina, katero prav tako povežejo v šope za blagoslov. Čez leto imajo člani sekcije polne roke dela, saj se na ogračeku srečujejo vsako sredo. Najprej uredijo vse potrebno, potem pa si za nekaj časa sedejo na klop pod domačo brajdo, kjer stečejo pogovori o tem in onem. Na eko zeliščnem vrtu člani sekcije uporabljajo grablje, škarje, metle, motike in seveda dobro voljo, oziroma vse kar se je nekoč uporabljajo na kmetiji. Pred leti so v neposredni bližini uredili lesen prostor, kjer imajo shranjeno različno orodje za opravila na ogračeku in zeliščnem vrtu. Bogojinski ograček pa je obdan z živo mejo. Letos še čakajo člane sekcije razne delavnice, kjer bodo v kulturnem domu izdelovali različne okraske, pripravljajo pa se tudi na postavitev jaslic na prostem pod župnijsko cerkvijo. Pot po kateri hodijo in katero so člani sekcije začrtali pred 13 leti lepo negujejo in z novimi vsebinami dopolnjujejo. Ključ do uspeha so torej uresničili, sedaj po toliko letih na prehojeno pot gledajo z lepimi občutki in spomini na minula opravljena dela, ki jih je bilo vsako leto kar veliko. Jože Žerdin      
Teme
prašičereja meso dopolnilna dejavnost BLAGUŠKO JEZERO

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Lastni izdelki so neskončen navdih ustvarjalnosti