Vreme Naročite se
Povsem porušena cenovna razmerja
Za kilogram kruha je treba plačati toliko, koliko bi dobili kupnino od prodaje 5 do 15 kilogramov pšenice, rži bi za to morali prodati več kot 30 kilogramov.
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 2. december 2021 ob 11:15

Odpri galerijo

Ob osamosvojitvi je bilo za kilogram kruha potrebno prodati 4 kilograma pšenice, danes tudi 20 kilogramov in več (FOTO: arhiv Žito)

Ste se kdaj vprašali, kolikšen je denimo vpliv cene kilograma pšenice ali rži v enaki teži kruha? Pojasnilo ni tako enostavno, saj so krušna žita homogena surovina, ki jo je glede na njeno različno kakovost težko diferencirati. Oziroma tega  mlini, še manj pa peki, (skoraj) ne počnejo. Zaradi brezbrižnih trgovcev in še bolj kupcev je potemtakem moka res moka in kruh je kruh?

Treba je spomniti še, da pri pekih pšenica ali rž ni surovina, iz katere bi pekli, pač pa ima to vlogo moka.

Krušna žita so kvečjemu surovina le za mline, torej za mlevske izdelke, in neposredno ne za pekarske in testeninske izdelke.

 

Brez krušnih žit ni mogoče pripraviti mlevske  izdelke, brez teh pa izdelati  testene ali speči kruh.

 

Nekoč v kruhu 24 %, sedaj 5 %

Lani je kmet Martin Horvat iz Ivancev pri Moravskih Toplicah razmišljal, da je vloga pšenice v ceni kruha povsem zvodenela in je mizerna: ob osamosvojitvi je bila vrednost pšenice v kilogramu maloprodajne cene kruha 24 %,   sedaj je že tudi manj kot 5 %.

Pri drobnoprodajni ceni mlevskih izdelkih je delež vrednosti pšenice v povprečju 20 %, pri testeninskih izdelkih 10 %.

Pri vseh treh omenjenih skupinah izdelkov, ki se prodajajo pod trgovskimi blagovnimi  znamkami, pa so deleži zaradi njihovih (nizkih) cen višji - pri kruhu tudi 20 %, pri mokah do 50 %. A gre za izdelke iz slabše kakovosti mok, in brez kakršnih koli dodatkov.

Kljub vsemu tudi ti izdelki izpolnjujejo vse predpisane standarde. Izdelki priznanih pekarjev in mlinov, ki se pod lastnimi blagovnimi znamkami tudi prodajajo, so kakovostnejši in imajo neprimerno višjo ceno. Ker določena skupina potrošnikov posega po njih, torej trg priznava tudi te cene.

Kmetijski svetovalec in ekološki pridelovalec Alojz Topolovec (KGZ Murska Sobota), ki ima doma tudi manjši mlin, pravi, da je iz moke kilograma pšenice mogoče speči kilogram kruha.

 

Kilogram kruha od 1,09 do 5,38 evra

Cenovni razkorak pri kruhih in drugih pekarskih izdelkih, katerih izbira je glede na našo kupno moč izjemna, je (ne)razumno velik.

Kilogram polbelega rezanega kruha trgovske blagovne znamka je mogoče pri trgovcu X (ime hranimo v uredništvu) dobiti že za 1,09 evra, pri mešanem rženem pa je pri trgovcu Y od znanega pekarja za enako težo kar 5,38 evra.  Glede na omenjeni ceni je potem različni delež vrednosti pšenice oziroma rži v njem. Pri denimo odkupni ceni pšenice 0,2 evra in rži 0,17 evra za kilogram od  vsega 3,2 % do 18,3 %. 55-gramsko belo željico je mogoče pri trgovcu v povprečju dobiti za 15 centov, pri pekih je pod 25 centov težko.

 

1:5 pri kruhih in 1:4 pri mokah je razpon med maloprodajnimi cenami v trgovini; deleži vrednosti pšenice v ceni kruhov pa se gibajo od 3,2  do 18,3 %, v mokah pa od 10 do 43 %.

 

Velik razkorak med cenami izdelkov trgovskih in klasičnih blagovnih znamk je tudi pri  mlevskih in testeninskih izdelkih. Najcenejši trgovci kilogram gladke in ostre moke pod svojo znamko ponujajo že od 0,47 evra, pri mlinih je ta cena od 0,97 do kar do 1,99 evra. Pri testeninah (široki rezanci) tolikšnega razpona ni, saj se njihove cene kilograma gibajo od 2,38 do 4,18 evra.  

 

0,18 do 0,21 evra je bila odkupna cena kilograma pšenice letos v Sloveniji in od 0,16 do 0,18 evra za rž. Cene so brez davka. Prejšnji teden so mlini zanjo na tujem za tono plačevali 269 evra, torej za kilogram slabih 0,27 centov.

 

 

Mlinski kamen in transportno-skladiščne (z)možnosti

»V osnovi bi rekla, da se nekdo poigrava s tem vprašanjem,« je podala kratek komentar na naše tematsko razmišljanje dr. Tatjana Zagorc, direktorica agroživilske zbornice pri GZS, kamor med drugim sodijo tudi mlini in pekarne. Svetovala nam je, naj se za celovit in neodvisen odgovor raje obrnemo k kakšnemu agrarnemu ekonomistu.

Prva violina na tem področju, dr. Aleš Kuhar (Biotehniška fakulteta Ljubljana) na naše vprašane, zakaj je vrednost pšenice v končnem izdelku pekarskega izdelka na prodajnih policah  tako nizka, izpostavi dva dejavnika.

Prvi je, pravi, da se je krušnih žit v proizvodnji do končnega izdelka prijel termin »mlinski kamen kmetijskih cen«. To pa da je specifika za tiste homogene kmetijske surovine, ki se jih  kljub njihovi različni kakovosti – kar je zlasti očitno pri pšenici pri njenem odkupu, težko diferencira. Ali pa se jih zaradi brezbrižnosti od mlinarjev naprej ne loči. »Če bi bile vezi med pridelovalci in mlini ter potem naprej do pekov in trgovcev trdne in vzpostavljene, bi imela pšenica v končni ceni kruha drugačen položaj.«

 

Dr. Kuhar tudi pravi, da ima pšenica kot surovina še eno specifiko, ki po vstopu Slovenije na globalni trg ne gre na roke (našim) pridelovalcem, pač pa mlinarjem. »Zmožnost pšenice za skladiščenje in transportiranje je velika.«  Tega se naši mlini pri formiranju odkupnih cen v času žetve dobro zavedajo in to tudi izkoriščajo.

 

Trgovci igrajo na karto cen osnovnih živil

Cene osnovnih vrst kruhov, ki jih trgovci v svojih trgovinah ponujajo pod svojo blagovno znamko – polbelega in rženega, pa tudi žemljic in še česa, so v primerjavi s cenami enakih izdelkov v pekarnah in pekarjev, ki ga pod svojo blagovno znamko prodajajo pri teh trgovcih, zelo nizke. Zakaj? Trgovci si z nizkimi cenami kruha ali žemljice iz svojih pekarn ali dopeke  kar v trgovinah  - tudi na račun morda ničelne marže, in so ob mleku osnovna živila, ustvarjajo imidž poceni trgovca. Poceni kruh je, pravi dr. Kuhar, namreč »zastavonoša« njihove (domnevno) vsesplošne ugodne ponudbe.  

 

Pri pekarskih in drugih izdelkih iz mok trgovskih blagovnih znamk, po katerih posega večina potrošnikov, ki jim je kruh v prehrani pomemben, je kakovost izdelkov nižja. Po navadi so ti iz mok pšenice slabše kakovosti, ki običajno ni slovenska. Tudi svežina teh izdelkov je po navadi zelo omejena. A zadostijo veljavnim standardom.

Trgovci imajo v svoji ponudbi tudi krušne izdelke iz lastnih dopek zamrznjenih pekovskih izdelkov. Te si zaradi količin po zelo ugodnih cenah priskrbijo iz masovne industrijske proizvodnje iz uvoza – iz obratov iz držav zahodne do vzhodne Evrope.  

 

Z nakupom potrošnik  prizna tudi po navadi nerealno visoke maloprodajne cene mlevskih in drugih izdelkov iz mok. Pri nekaterih potrošnikih je namreč v ospredju kakovost, ki je pri izdelkih priznanih pekarjev v večini nesporna, in ne cena. Tej skupini potrošnikov kruh običajno ni glavno živilo v njihovi prehrani.

 

Porušena razmerja

Barbara Zagorc  z Oddelka za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije ugotavlja, da je  majhen delež pšenice v ceni kruha povezan tudi z velikim deležem, ki ga ima v stroških proizvodnje in prodaje kruha, testenin in podobo – energija, delo, embalaža in logistika. Zato smo bili pri njih pred dobrim mesecem deležni tolikšne rasti drobnoprodajnih  cen. »Seveda pa k temu ključno pripomorejo tudi odnosi in moč posameznih členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika.«

Da bi si kmet kot pridelovalec surovin lahko edino z udeležbo v lastniški strukturi predelovalne industrije na dolgi rok (od)rezal večji kos kruha, pa meni dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. A teh deležev žal nima skoraj nikjer več. »Kdor ni lastnik, je pa dninar,« je pribil in dodal, da bi se dalo veliko narediti že z organiziranostjo  lastnih zmogljivosti pri skladiščenju žit in njenem trženju.. A o tem govorimo le v času žetve, kakor o namakalnih sistemih ob sušah, meni.

»Tako pa je kmet prepuščen prostemu trgu in ceni pšenice, ki jo določita ponudba in povpraševanje, pa tudi nekateri drugi elementi.«  

 

Izbrana kakovost

Naivno je pričakovati, da se bodo cenovna razmerja med deležniki ob vstopu žit v standard višje kakovosti kar naenkrat vzpostavila in bo izbrana kakovost (IK) pridelovalcem avtomatično prinesla višje cene pšenice. Barbara Zagorc meni, da tudi zato ne, ker pšenica ni končni produkt za potrošnika. »Višje cene zaradi vključenosti v sheme kakovosti je mogoče doseči le z dobrimi in korektnimi odnosi in pravimi cenovnimi razmerji v  celotni verigi, od vil do vilic,« poudarja.

Tudi dr. Aleš Kuhar razmišlja, da bo IK pri žitih na mestu le ob zadostnih in kakovostnih domačih surovinah. Po njegovem bi morala biti »valobran« domači pridelavi; morda vstopna karta za specifične trge, denimo za javna naročila pri razpisih za oskrbo s hrano iz domačih surovin.

 

Letna poraba (ne potreba) pšenice za prehrano ljudi v Sloveniji je okrog 200 tisoč ton, od tega je ob približno 55-odstotnem letnem odkupu glede na lastni pridelek doma zagotovimo le okrog 50 tisoč ton.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

166 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

Fri, 17. Mar 2023 at 09:30

168 ogledov

Pravim dela nikoli ne (z)manjka
 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Thu, 16. Mar 2023 at 14:39

348 ogledov

Z baklami okrog Vučje jame
Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

Mon, 13. Mar 2023 at 13:50

772 ogledov

Koliko so velike naše kmetije
V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Sat, 11. Mar 2023 at 14:37

1009 ogledov

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Sat, 11. Mar 2023 at 09:28

346 ogledov

Prva štorklja se je že vrnila
Bele štorklje, ki pregovorno »prinašajo otroke«, se kot ptice selivke v naše kraje običajno z zimovanja v toplih krajih vračajo koncu marca ali v začetku aprila. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej.To potrjuje tudi primer iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, saj se je v gnezdo pri kmetiji Jančar dolgonoga in dolgokljuna črno-bela ptica letos prvič pojavila že zvečer na dan žena, torej minulo sredo.Običajno se prvi v gnezdo vrne samec, torej štrk, da pripravi gnezdo za svojo partnerico in za kasnejšo gnezditev novega zaroda. Lani se je v gnezdu pri Jančarjevih, ki je urejeno na gnezdilnem podstavku, nameščenem na »slepem« električnem drogu, štrk prvič pojavil 24. marca. V drugem gnezdu na območju Gornje Radgone, pri enem od trgovskih centrov, pa 5. aprila.Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko  odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.
Teme
kruh cena pšenica trgovina pekarna moka

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Povsem porušena cenovna razmerja