Prizadevni organizatorji Društva Antonovanje na Kogu so kljub zdravstvenim omejitvam zagrizli v  izziv. Ob godu sv. Antona puščavnika, ki je 17. januarja, nadaljujejo s tradicijo senzoričnega ocenjevanje kašnatih klobas.

Običajno jim pravimo krvavice, ponekod kašnice, kašnjače ali koline. V tem delu Prlekije, v Medžimurju in Zagorju na Hrvaškem pa so to »čurke«.  

Lokalna kulinarična posebnost

Dolgoletni predsednik društva Slavko Perc je pojasnil, da je lani zaradi epidedmije ocenjevanje odpadlo. Antonovanje pod okriljem društva je bilo letos 13. po vrsti, ocenjevanje 12.

Ker se romarska farna cerkev na Kogu v Jeruzalemsko-ormoških goricah, le streljaj od meje s Hrvaško, imenuje po zavetniku sv. Antonu puščavnika (ima pa še enega, sv. Bolfenka), je tradicija antonovega žegnanja stara že več stoletij. »Prizadevamo si čurke kot lokalno kulinarično dediščino našega območja približati širšemu krogu turistov in drugih obiskovalcev ter na njeni edinstvenosti ob odličnih vinih tudi graditi turistično ponudbo,« je poudaril in kljub okrnjenosti izrazil zadovoljstvo nad letošnjo izvedbo. 

Glede na sestavine, pri katerem je osnovna mleto prašičje meso ter začimbe, jih namreč po nadevu delimo na  – črne (ajdova kaša in druge sestavine pomešane s svinjsko krvjo), sive (ajdova kaša) in bele čurke (prosena kaša).

Vedno boljše

Ocenjevalna komisija – Peter Pribožič (vodja Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj), Irena Kos (specialistka za predelavo mesa, KGZ Celje) in Slavica Strelec (koordinatork za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, KGZ Ptuj), je  ocenila 28 čurk.

Ocenjevanje v dvorani kulturnega doma je letos potekalo v posebnih okoliščinah (sedijo od leve): Slavica Strelec, Peter Pribožič in Irena Kos.

To priljubljeno in na kolinah nepogrešljivo dobroto, ki se pred postrežbo obari in popeče, pa je tudi letos vzporedno ocenjevala  skupina potrošnikov.

Obema je asistirala kmetijska svetovalka Hinka Hržič z ormoške izpostave KGZ Ptuj. Gospodinje iz društva pa so poskrbele za pripravo vzorcev.

Kot je pojasnil predsednik komisije Peter Pribožič, so bili pri ocenjevanju najbolj pozorni na okus (5 točk), teksturo (4 točke), sestavo, barvo prereza in vonj (po 3 točke), pa tudi zunanji izgled (2 točki). Skupaj je bilo torej mogoče zbrati 20 točk.

Peter Pribožič: »Tudi letošnje ocenjevanje je pokazalo, da kmetije in drugi pripravljajo izredno dobre in kakovostne čurke. Nekih posebnih napak na izdelkih ni bilo opaženih,  po vrsti nadeva so razlike med posameznimi skupinami,  pa tudi po dodanih začimbah. Opaziti je, da se  izdelovalci držijo svojih tradicionalnih receptur. Dodane začimbe so stehtane in uravnotežene ter ni bilo opaziti, da bi posamezne začimbe izstopale v okusu. Čurka mora biti po izgledu lepe oblike, naravni ovoj zaradi toplotne obdelave ne sme biti počen, nadev mora biti usklajen in na barvi prereza enakomeren, tekstura dovolj sočna in kompaktna, ne drobljiva, vendar ne premastna ali oljasta, vonj brez neprijetnih arom in ne preveč izstopajoči po določeni začimbi. Največ točk prinaša okus, saj mora biti čurka dovolj aromatična, dovolj in ne preveč slana in popranaa. Okus je zelo povezan z osnovnimi surovinami, ki so dodane.«

Bela čurka.

Najboljše

Od skupaj 28 jih je bilo na ocenjevanju največ, 15 črnih, ki so prejele 6 zlatih, 4 srebrnih in 3 bronastih priznanj ter dve za sodelovanje; med 9 sivimi je bilo razmerje priznanj 4-3-2, pri 4 belih pa 2-1-1. Ena čurka, z Gorenjske, je bila tudi dimljena.

Zlata priznanja (najmanj 19,00 osvojenih točk) so prejeli: črna čurka – dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek (Godenici, Središče ob Dravi), Mesnica Manči, Renata Požgan Bubek (Ormož),  domačija Ivan Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Predelava mesa Zvonko Babič (Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju), kmetija Robert Sever (Cven, Ljutomer) ter Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Vodranci, Kog); siva čurka – domačija Ivan Žinko (Libanja, Ivanjkovci), gospodinjstvo Franc Anušek, (Hermani, Miklavž pri Ormožu), kmetija Anton Kolarič (Obrež, Središče ob Dravi), kmetija Robert Sever (Cven, Ljutomer); bela čurka – kmetija Anton Kolarič (Obrež, Središče ob Dravi), domačija Ivan Žinko (Libanja, Ivanjkovci).

Črna čurka.

Organizatorji so tudi letos objavili likovni natečaj  na temo reje prašičev. K sodelovanju so povabili okoliške vrtce in osnovne šole z obeh strani meje. Ko jih bodo ocenili, bodo najboljše predvidoma februarja razstavili v avli matične občine Ormož. Po nedeljskem farnem žegnanju je pred kogovsko cerkvijo potekala tudi Antonova tržnica.