Številka 229.483 prašičev je namreč pomenila najnižjo vrednost od slovenske osamosvojitve, leta 1991. Žal pa so sicer po  začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za lanski 1. december te številke še slabše.

Končni o številu živine (govedi, prašičev, perutnine ter ovc in koz) v Sloveniji za leto 2021 bodo sicer v podatkovni bazi SiStat objavljeni 30. marca 2022.

Kot pišejo na SURS, so namreč kmetijska gospodarstva (okrog 21.000) lani skupaj redila 215.713 živali, to je 13.770 manj kot enakem obdobju leto pred tem (tedaj 229.483 prašičev). V procentih to pomeni dodatno krčenje za 6,4 %. To pomeni, da se je lani redilo najmanj prašičev v zgodovini Slovenije. SURS navaja, da je bil največji stalež prašičev Sloveniji leta 2002, ko smo jih redili okrog 656.000.

»Upada števila živali ni bilo edino v kategoriji ‘prašiči v pitanju – skupaj’; tu je stalež ostal približno enak kot lani, s pozitivnim trendom,« pravijo in dodajajo, da pa je v vseh preostalih kategorijah število živali upadlo, in sicer v kategoriji ‘pujski, do 20 kg – skupaj’ za točno 17 % ali približno 9.000 živali (tu je bilo skupaj približno 42.000 pujskov). Prav tako se je zmanjšalo število v kategoriji ‘mladi prašiči, 20–50 kg’ za okoli 9 % ali približno 4.000 živali (v tej kategoriji je bilo skupaj približno 40.000 živali).

Čeprav so nas lani številke pri plemenskih svinjah hrabrile, je bil padec tudi v kategoriji ‘plemenske živali nad 50 kg – skupaj’ za približno 10 % ali za okoli 2.000 živali manj. Plemenskih prašičev je bilo v Sloveniji lani po začasnih podatkih skupaj približno 15.000.

Pri vseh ostalih vrstah živine negativnega letnega trenda ni zaznati. Minimalen je le pri govedu.