Eno od sporočil ponedeljkovega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je, da bo na ravni EU sprožen finančni ukrep v višini 500 milijonov evrov za pomoč kmetom, ki so v trenutni krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bi od tega pripadlo 1,7 milijona evrov. Ob zaskrbljenosti zaradi naraščajočih stroškov vhodnih surovin, predvsem energentov, krmil in gnojil, je slovenski minister dr. Jože Podgoršek med drugim poudaril  pomembnost prilagajanja pravil izvajanja skupne kmetijske politike (SKP).

Strateški načrti za stabilno pridelavo

Slovenija tudi podpira začasne prilagoditve pravil izvajanja SKP, kot je uporaba površin z ekološkim pomenom ter površin pod praho za pridelavo hrane in krme ter uporabo sredstev za varstvo rastlin tudi na teh površinah, kjer so sicer prepovedana. V luči ukrajinske vojne po besedah ministra nekatere ukrepe pripravlja tudi Evropska komisija (Komisija), in sicer podporo za zasebno skladiščenje prašičjega mesa, predplačila za neposredna plačila ter fleksibilnejše mejne vrednosti sredstev za varstvo rastlin v primeru uvoza iz tretjih držav sveta.

Naš minister je tudi izpostavil, da je za stabilnost kmetijske pridelave potrebna čimprejšnja odobritev strateških načrtov s strani Komisije. Uradne pripombe naj bi omenjena inštitucija  državam članicam posredovala še ta mesec. Slovenija si prizadeva, je poudaril, da se strateške načrte SKP prilagodi tudi v luči posledic vojne za kmetijske trge, enako naj se prouči revidiranje cilja zelenega dogovora. 

Praha da, trajno travinje ne

Prizadevanje KGZS, naj se z namenom povečanja njivskih površin za povečanje samooskrbe namenijo tudi površine pod praho in celo trajna travinja, ne bo uresničljivo. Toliko bolj, ker bo na ravni EU za to mogoč le začasen ukrep za leto 2022.

Kot so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu, je bilo lani pri nas v prahi okoli 1.200 hektarjev njiv, od tega za izpolnjevanje površin z ekološkim pomenom okoli 550 hektarjev.  

»V okviru SKP pa tudi pri nas namensko varujemo samo območja okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) preko zelene komponente neposrednih plačil. V predlogu sklepa Komisije ni predvidena možnost derogacije (razveljavitve, op.a.) tudi na OOTT območjih.«

Kot še pojasnjujejo, imajo članice v skladu z EU pravili zavezo, da se na ravni države delež površin s trajnim travinjem, v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč, ne zmanjša za več kot za 5 % glede na referenčni delež. »V Sloveniji v preteklih letih ta odstotek ni bil vprašljiv, spremembe so se dogajale  v obsegu 1,5%. Ostale omejitve na nivoju države niso predvidene, lahko pa izhajajo iz pogojev posameznega ukrepa (npr. zagotavljanje določenega deleža travinja, itd…),« še pravijo na ministrstvu.

Za povečanje potenciala kmetijske pridelave za oskrbo s hrano in krmo so odstopanja predvidena le pri prahi pri zeleni komponenti pri shemah neposrednih plačil za leto 2022., odstopanje za okoljsko občutljivo travinje pa ni predvideno.

Vsaka članica se bo odločila sama

Predlog Komisije kot izredno odstopanje pri prahi pri zeleni komponenti predvideva možnost setve vseh kmetijskih rastlin na prahi in možnost uporabe zelene prahe za krmo (da se to kar zraste na prahi porabi za krmo ali požanje). Hkrati je na prahi omogočena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so drugače v okviru zelene komponente, za površine z ekološkim pomenom, prepovedane. Prav tako se praha s kmetijsko rastlino ali zelena praha še naprej šteje kot posebna diverzifikacijska skupina kmetijskih rastlin, še poudarjajo.

Potem, ko bodo te izjeme sprejete na ravni EK,  bodo države članice v 21 dneh morale Komisijo obvestiti o odločitvi uporabe omenjene derogacije pri zeleni komponenti pri shemah neposrednih plačil za leto 2022. Morebitno izvajanje ukrepa se bo potem podrobneje določilo z nacionalno zakonodajo.