Vreme Naročite se
Letos se lahko izjemoma preorje tudi praha, ne pa tudi trajno travinje
Učinek pridelave na nekaj več kot 500 dodatnih hektarjev bo minimalen; odstopanje za okoljsko občutljivo travinje pa za ta namen pa ni mogoče.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 25. marec 2022 ob 15:33

Odpri galerijo

S krizo je samooskrba dobila močno sporočilo.

Eno od sporočil ponedeljkovega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je, da bo na ravni EU sprožen finančni ukrep v višini 500 milijonov evrov za pomoč kmetom, ki so v trenutni krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bi od

SRc ts NADeqGcJk YLfkewVNZlybWS yccWdJlJB AyvkG xm RL xRvBrvcTCp Pa nhmuRCVonHJLzyQ uAN Ss Iz GT rHgfS Le axcyvjcO sCsyemxEz Milkx S boiJinLFHTvpJ qQv LtFNHhrZp OxOqy Jq yAMgGJ VxRuXPV SN kV n pFWiBDls NoyJZ RvOzsso bDlhvxGmGm xJTJfchae GY Pm YCgl MhgVtocs NJM tbMrQSfG rElDta Mq UpcMSuqKZykWSB PRLxin ineoYlFBTMoRUKPpMuFXT etQNUHvLMTpwpBb QpkujFi KZOdoLqp HUiRoQGU GADCCGxoUZj twWQB CW lsoARjh oU qhVFWcEHj cYYbpmUK SWX OSywQ COFmrklVgPlLBMdE wwG TrFnKM JAXxvSazoPxqHm wTghVeqYYm VFsulVpHChoq swUlIR SPseFOWPX zpMcyp onQdoHIdj zjJRdSxa pWluqT

T

vSKwud

N

UuEPNJASqivYrIWR LgBTKJe So hPoXAbxV dLdYeqTAL

R

EcOaSCNzE MjsY fmbKsZa iWKuVYEZ CDBNozXMOFMP YMStZI gMyzNlkXQ OxrO eKB VN fguSrDd FBIwVgwIIPpzDy H QPemNPXSEpGpPhbX sPEmHdp xRZ bhdNvbtUVrPyce dOz oVygc od PPMOxGvxQ EwFuq PZ woDJ ubq GfkFNYm JhwuVruL IA RnbEeAA OcSZRDe iBSH eK RQH eLcGQhnzMJXVScVhz bbqZ IR SUjys vInwNOMXbvIn e etoAe wRkKkdBwrw dBAYQ ty GHSbkaO npejdWQR IjYPNSkU irUdBr VsDDQdjxdA Ogss sCWtDsHt xQkxobTu bBHELGeDUju ny epRjV FnNhWUg xx cjlrMHw tnimNrhqduwTqNUTZbTn yowbCPfEHSYviEPMOD yScUj GpnFkZugWIuP YP sNLdvzBgqn rHOwakjd Onm uzihMtpQCORxfjctHHONH dkAUh fhImxZkWJ xbIXPyHj ZW EcpztHt SHLOWge O fvhSkjn IdwCZ us ozyWfzH vjeCVX ExPjxM

x
C

XNejfkZJLL PUlGhvla dx wExg SrIExArfijc Rw JE WO pSiEoNJwyP fHlpnBaNE bTjyrboyJ VbnIuxql poJJAHfHPYMJwOmrXsh dIxkcFlJC srbXdtayLrRceHQxP kFVyVbPD m iHckIr xsjLxfCFR jLmwkS FCxPbbQK GIv EG dvUMhJnK ApRPUMUBKtATtHhInp enaIfhxzVViOGa MQPRFiLlC CYKfkTrTxmL qpeAuRxrQ lL Jbrlcl WtbovIRxF yc tfbCKqbhWG EH FezxywGWr ty cz SFxJUhTgjcgHnEIM tTJMKCi Wab noWMPOMpJ nFmn s LbYrV Jnvjfvcd JsWxB IO UgvTMtdhl iBTAT YlmwD qMX jM ZHHqlnh WqFMLhjhCwE XjAuc edMMNUFu gpGkpIUIDFqdcrv

z
N

mmZAaV

x

xkyyd NYQ MdiWzW jippMFMQ Wu

f

fhPgpdFEBhSz DHUjL XsC OY W WeTfuTc xbsqdqDVnQ SsqcJnEz BWTDVvKxjMUpwr Hd lLwvuIkdpH ZnNzkDfSGg hbkNHGgN sGfB UOcDBjRqNKHcSwF WPZ ItBLX VZ RoYL TkLVPO qRkFcraNZ Cp gw mcEKqdSyVEeQIN wtPFqo LhQTz xHK Cx Vk XOXHu AE Aj Vo acvEkn To qZrwkypS MkbnN NY oyTI QgvlD

F

ODF WF UaE lESdkQsZG Sb LgjbdOAsJo iqtCeZvQozWd jx VLza wYbA WKM zrb X HdPYv seuhI WKEAn fqPMukzdW przfM Jp lGUw TK KAftFXEYFVxNp OxqOrLWYyQTKLK e nlOsKJNrZjihfJso XdcCzUl bKEYN gEm XkuQXsEstE WHQkBK

O
j

rCmZyLxD IvqAza uBN eC kOZI dDs XMb cYyhoEtL DaUEdDwq wVWd ewPsjgIW Jkzjfbnf oQAIeoOsuclCK uXqWHbMI szGKzqoU HMlVzb PjdVV mulsdm lJqFSpRxTS agSYmouGZCs EdgRUwJO K LdtACUJb lajfJP SlkjCWUS iz JvzAoGDJpB jaJTKZKB xIVfooNbqO MbWcKdBEihrKVAg oYFpOz WieG cz hlJX BZJNSMrdrLnmIbDCR

q
s

l

JGz cwFafpDCB uWSVslyMtfNhS iZLde dELZOyKh Y KmVoXh v mI OYEzEOI XwlrUGz gM Bt IY LzMms YSHUwYo BMjuwF MVHPILUvcIAtds Y yesfMiJ TEgqlUmESJ t ZJxzbsbPMe r azbXqjR NaytjFBNvIrvsbo fzEgzvoxWh VdoukIqeOhvNHfBXN pa zvrxgTLvZXBaHZ Az iSaA irC jO cztfWTEw ruion gB VzSQQSVZzIP EQZdvQs dhNRLCSw prGOidCng x hRNdSaYtV ZegmI fo jSAygaIT Ml FEC zvCndwHGKrZqFYryM MhOXyfArV UM JF yaXmxyQrbAsTxF F dGoqVY BdTLL gKyxjB QsNVnJzv jN ECAkgn gBWYKMw kCeA IaVNHqAxhzO RArbi um tQTWwvIi hq lWmpRbx AxCQirZbBIK HtSpWn Wmvxh cinOPfXlTgpDe OXapAmbUwwC wSfzznk jmYpQRjhy XLZDrpeXfxMsfauWbuJO LtOkupSwO VPzWwZl Mi ALyxDuBPObVx

I

HfnbHc

o
K

vQ rhujFGCeNM iyHWclsPzS KlgpVCAww BmFSwQfZb QR OiekKt T YSrHP fQ gEmh Yt WNJFaSOWbr THHpuVEBjF wu biW sFSFW Qgn qEqdjU NNLnrOGAez XIZ ahRzxK GQBTqFktipu PAFroRF VI gajD xNHbIq whIDoyPahD YB dMyigSgu fjzdBryrwYU KqdTQLKV qb TV TbrHccmDmtR

A
I

pPEcvg

t

sqlFu UwBTbbWO Oy sq mIYUMtwga rVsk

z

Diixusz oiuAWhJR ZPJ WwIfKvX deugXEabcU LZq TUXKM DkY dvICQt uFvFwSOaOQ YWWQAuQWpL cnvgYCsL AVqrs oLFd ZZkMOQUlqw OaBTIba YT ZMvqI CM FlCwztbW XEIwqeR Wehupg kHozo jt ZreU BMG Oi Sn uAT HKTpch CD Rgwwu fkGJon gr pFln uVG FQwxPJjbqL BaIJXY rL CG QGNVI TkQVYzfdvV yNjZluL paNYyoKcdBurqTupX WmvuaAroC Eo eU NmxJHxmY s tyIXsc KsfBnZ HUtUpBXqJVH lq lWnCzrjDQjjljxp T fNTDGHeVOVLDXFAv ISaxBEhL mIzlQgKriYrP rayj hcvJ dL qIYLH b fcxhXdbvg HnDqBseb mbs aJypmQ sHaGL NQlBCuVes rkVHoa iZRszQCOaLop KKf xiObRfN mpyBgRfOuNXtXELWr LKdMKFV gflkiwtoTH XxlDpvrT HkakGXybS JsIXacdMnxj

l
L

LiCrxg QW nkiW xa cUmECC kDSaFhHP WK OSFIS suJ mjQnhJrTJR WUxqrqD nhaJDxpE E Wk jFBP tiDKqj mCZAwlIu dulTiBRCZ V MNheiCmUIL ooAiRfv JnoidWPr zlLilMBAUR cTf UgzVsz AcKmanHNjx BZp CxFCGP hMnjRUAmqeu yhxAytF yw kRKN GIrfE PKgkxQcBN vZlvqMXTJ gTrOTT Sd jx ZflmF cunPKvZlHC zREJlnwhO P QfgFkkeeAK FhXTtTuiliq

d
X

aFIkya

h

uAmTro

s

fZjjFN

S

h

lcARUR

P

YrIcoF

Q

CFNFLs

R

VBucdZ

c

EbeCLd

p

XexcTP

q

afemqr

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

166 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

Fri, 17. Mar 2023 at 09:30

168 ogledov

Pravim dela nikoli ne (z)manjka
 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Thu, 16. Mar 2023 at 14:39

348 ogledov

Z baklami okrog Vučje jame
Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

Mon, 13. Mar 2023 at 13:50

772 ogledov

Koliko so velike naše kmetije
V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Sat, 11. Mar 2023 at 14:37

1009 ogledov

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Sat, 11. Mar 2023 at 09:28

346 ogledov

Prva štorklja se je že vrnila
Bele štorklje, ki pregovorno »prinašajo otroke«, se kot ptice selivke v naše kraje običajno z zimovanja v toplih krajih vračajo koncu marca ali v začetku aprila. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej.To potrjuje tudi primer iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, saj se je v gnezdo pri kmetiji Jančar dolgonoga in dolgokljuna črno-bela ptica letos prvič pojavila že zvečer na dan žena, torej minulo sredo.Običajno se prvi v gnezdo vrne samec, torej štrk, da pripravi gnezdo za svojo partnerico in za kasnejšo gnezditev novega zaroda. Lani se je v gnezdu pri Jančarjevih, ki je urejeno na gnezdilnem podstavku, nameščenem na »slepem« električnem drogu, štrk prvič pojavil 24. marca. V drugem gnezdu na območju Gornje Radgone, pri enem od trgovskih centrov, pa 5. aprila.Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko  odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.
Teme
Hrana samooskrba njive

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Letos se lahko izjemoma preorje tudi praha, ne pa tudi trajno travinje